8
» Posamezna številka:
:	1 krono.
»
Z »TABOR* (tbaj* vsui dan, nucr«
•	nedelje id	prsr.-ikov, ob 18. ari r
■	<1» omorn uaalcdnjoga dno loi ri»n«
•	celoletne	180 k, polletno 90 K,
Z	četrtletno	45 mesečno 35 K.
j inaenti pt> oejovoro, Pri Tečkratn-
objavi popust*
Maro- «e jri naravi .TABOBA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica Stav. 4*
-""t 0 0 0 P'0SlTSTN!A JPAVSAI^IHAI^A O B D
TABOR
Posamezna številka:	5
1 krono.
;	0BE0K1ST» 0 b» nab^j. r Sfarf-	J;
*	boru, Jurčičevo ul. št. 4, 1. nad-	rt<
J	atropje- TeleJon infcorurb. št. 276.	Jj
*	BPKAYA o« nabija v JurJioori	«1
m	ulici št. 4, pritličje,, desno. Tele*	S
.»	fpu 6t. 24. dQ3 poštnočekorni ra-	m
Z	čuu	itev.	11.78T,	£
■	Na a&ročila brez denarja se n«	3
Z	oaira. — Rokopisi ra ne vračajo.	-
2
Leto: I.
Maribor, sobota 6. novembra 1920
Številka: 60.
it&aa
Izročitev bivšega bolgarskega ozemlja Jugoslaviji.
Poljska ne pristopi k mali antanti. — Železničarska stavka v Avstriji.
.V	"	’	-t	*	-	•	■»	•	t
Štajerska avlononrja.
Maiibor, 5. novembra.
Resolucija, ki jo je sprejelo zborovanje zastopnikov JDS organizacij za Štajersko voli'no okrpžje v Celju, katera zahteva za bivše Štajersko in za Prekmurje-avtonomijo kot za večjo upravno celoto, je rodila posebno v naših ljub-Ijansk h listih ostro polemiko pro in contra. Klerikalni listi, so popadli to rozoluejo, kakor gladen pes kost ter jo sedaj glodajo na vse načine. Iz nje bi radi kovali zase politični kapital, toda to se jim nikoli ne bo posrečilo. Na drugi strani pa skušajo s to resolucijo prali sami svoje separatistične strankarske namene. Mi smo separatisti, pravijo, ker hočemo avtonomijo za , Slovenijo, demokrati pa so še večji separatisti oni hočejo še več, hočejo da se celo Slovenijo še samo redeli v dve avtonomni edinici. To vprašanje je važno in radi tega moratao danes, ko smo čuli nasprotna mnenja, tudi mi povedati svoje.
Ljnbjanski klerikalci so na zunaj za avtonomijo Sloveni ja radi .nespodobnosti" Beograda, to namreč trdijo svojim pristašem in javnosti. Na znotraj, to je v resnici pa so za avtonomijo snmo iz strankarskih ozirov. Z avtonomijo Slovenije si hočejo zasigurali v tej avtonomni Slovenili neomejeno gospodarstvo. Kaj jih briga pri tem, da bi pomenila tako avtonomijo plemensko avtonomijo, ki bi imela za posledice najnevarnejše razrahljanje naše mlade države, katero moramo utrditi, ne pa razrahljati.
Kaj pa je z našo avtonomijo štajerskega volilnega okrožja V Slovenska Štajerska ja bila vedno telo samo zase z lastnimi gospodarskimi in kulturnimi inleresi, ki so bili često popolnoma različni od onih Kranjske. Temelj teh posebnih lokalnih interesov teži deloma že
ladivoj Rebart
Gledališko pismo.
(Moj odgovor g, igralki Ivi šetinskil (Daljo.	'
K Vaši oceni Stila mojih kritik Vam tnoram povedati, da ste zlobni, ker po-grevate tiskovne napake, ki so bile že zdavnaj kot take v »Taboru® označene in popravljene. To velja pred vsem o besedi „ne*prijetno® v kritiki »Sen kresne noči*. Besede, ki jih navajate Vi iz moje tozadevne kritike, so samo odlomki, ki ste si jih prikrojili v svoj zlobni namen. To so le uvodi, dočiru pa ste vsebino nalašč prezrli.
Kar s<f pa tiče Vaše frizure v ulogi flelene, nisem jaz nikoli trdil, da ni bila grška. Omenil sem le, da ni bilo primerno, da ste vi napravili mučno izjemo z Vašo plemsko frizuro, dočim bi Jpilo bolje, da bi bili imeli tako, kakršne so imele igralke ostalih ulog. Kajti vsak pameten človek mi ho pritrdil, ako pravim, da se dvajset drugih nima dolžnosti prilagoditi Vam, ampak Vi Ostalim dvajsetim. Zakaj Vam je režiser to dovolil, ne vem, zdi pa se mi, da samo radi tega,
ker.	,	£*,»
v geografičnih prilikah samih, deloma pa v dragih, mod katerimi igra prav znatno vlogo tudi činjenica, da se nahaja ha tem ozemlju obilo gnezd z nemško in nemčursko zalego.
Ko se je le l. 1918 združilo to ozemlje s Krajnsko v eno upravno enoto, smo pač misli!:, da bo skupen center, Ljubljana, znala upoštevati te posebno razmere in interese, ter da ne bo takoj pričela vporabljati za vso deželo ene in iste šablonske odredbe. Toda to se ni zgodilo. Deželna vlada slovenska, skoro ves čas v rokah klerikalcev, se na naše posebne interese in razmere ni ozirala. Na naše ozemlje se je ozirala z onimi ljubljanskimi očmi ter ni niti za hip pomislila, da n. pr. v Mariboru ni mogle, kakor v Ljubljani, da so v Mariboru nemčurji, ki jih zopet v Ljubljani ni. Isto se je godilo tudi v gospodarskih vprašanjih. Razlika med Štajersko in Kranjsko je često tako velika, do ono, kar na Kranjskem koristi, na Štajerskem naravnost škoduje. Spomnimo se samo na to, kam nasuje privedla Ljubljana v vprašanju naših Nemcev in nemčurjev. Danes smo v Mariboru in nekaterih drugih štajerskih krajih skoro zopet tam, kjer smo bili pred osvobojenjem. Oni naši nekdanji sovražniki in zatiralci se zopet polaščajo vseh onih moči, ki so jih imeli v stari Avstriji, Njihov kapital še vedno izpodriva našega.
Na dragi strani pa je storila ljubljanska vlada za nas samo to, da je osrečila najbolj napredna mesta in kraje s klerikalnimi gerenti in dragimi takimi irnenovanci a la dr. Leskovar, dr. Juvan itd.
To in še več drugega je dalo povod zastopnikom JDS organizacij štajerskega volilnega okrožja, da $0/ sestavili in sprejeli celjsko resolucijo. Uresničenje te
se
rabile za plemkinje pri Reinhardtovi inscenaciji take frižure vem, da pa Vi niste kopirali Reinhardta radi Reinhardta, ampak samo zato, da bi potisnili bolj v ospredje svojo osebo, o tem sem trdno prepričan. Vem pa tudi^ da ste znali verze prav dobro na pamet, toda to še ni vse, znati jih je treba tudi izgovarjati, Vi pa ste jih deklamirali le malo bolje nego diletant Dunja, v katerega ulogo je
Shakespeare r®vno postavil satiro na tak« deklamatoije.
Čudno se Vam zdi, milostiva, dalje, PVcnlsem P'sal o gostovanju §i:rozzijeve Ireudenrerch,, Vavrove in Savičeve -
n« 8ez.oni’ meni in ravnateljstvu h' OTO -praT ni* Čudno ne
«1 kitah‘T mi 2del° le’ ako bi bil > l’ l , mu' da mi ravnateljstvo
Vi Jt g0St0VanJ'e vstopnice.
Vi gotovo niste pričakovali od da Vam bom dal T .Taboru« i za Vase skrpucalo, ozir. za Vaš os pamflet na mojo osebo. Vse to bi končno rnč ne oviralo storiti to čei bi me ovirgl na drugi strani Vaš srl; namen, napraviti si na ta .cen način klamo. ki pa bi že sama po svoji
v se zdi, pi-ni
mene, prostora osebni me čeprav
glavni
resolucije bo pkzdravilo vse štajersko ljudstvo brez razlike. V njeni uresničitvi pa leži tudi najboljša ga.ranc'ja za odstranitev nevarhe klerikalne plemensko —- separatistične avtonomije.
Interministerijeliii carinski komisiji.
Gospoda, prišli ste v Maribor, da na licu mesta študirate tukajšnje obmejne carinsko-prometne razmere. Malo zakasnel se je Vaš obisk, ampak ni še prepozen. Ne moremo Vas sprejeti z dolgimi jeremijadami. Nasprotno, pozdravljamo' Vas z zagotovilom, da so se prej zareš neznosne razmere v zadnjem čssu zadovoljivo spremenile.
Cim je Vaše uradništvo krenilo drugo pot občevanja z občinstvom in se je pričelo zavedati svojega odgovornega posla na najbolj kočljivi obmejni, postojanki, smo se našli na pravi poti bratske harmonije. In med tem smo tudi mi uvideli svoje napake, s katerimi smo otežkočili delo carinarne.
Vendar bodete našli Še mnogo, kar kliče po nujni reformi. Pred vsem gospoda, izvolite uvaževati, da je Maribor najbolj važna obmejna carinska postojanka za ves uvoz in izvož, da je Maribor srce, kateremu je tudi B^pgrad dolžan posebnih ozirov, če hoče, da to srce redno funkcijonira za blagovno-oro-metno telo cele Jugoslavije. Na tem srcu čutimo dve veliki napaki, na katere so se vse dosedanje komisije kot zdravniki za izboljšanje naših carinskih razmer premalo ozirale,-
Prvič: poštno carino. Koliko blaga je te mesece prišlo po pošti, ki morda še danes čaka kje v kakšnih nam neznanih skladiščih, ker ni dovolj carinskih uradnikov, da bi bili tudi te posle o-pravili. Koliko škode in nepotrebne ne-
flasko. Pravi vzrok pa, da sem objavil Vaše pismo leži v tem, da sem s tem našei priliko, povedati končno par resnih besed, ne morda Vam, ampak naši javnosti sploh.
Gledališč« je kulturna institucija, za katero doprinaša denarne žrtve vsa javnost, ves narod in je radi tega last vsega naroda, nikoli pa ne domena igralcev in uP.rav\ Kakor ne obstoja država radi državnikov, ampak državniki radi države, tako tudi gledališče ne obstoja radi igralcev, ampak igralci radi gledališča. To je tako^ naravna stvaf, da bi bilo kje drugje smešno o tem govoriti, pri nas pa je neizbežna poireba, da se to š? celo po-vdari. Kajti kdor pazno zasleduje naša, posebpo slovenska gledališča, bo žal opazil, d« je pretežna večina naših igralcev v svojem samoljubju prepričana, da je gledališče samo za to tu, in da narod plačuje zanj težke tisočake samo za to, da morejo na njem živeti in žeti uspehe — igralci. Posebno pri nas t Mariboru se le prečešče opaža, da tega ali onega igralca ali igralko presneto malo briga, da li njegovo podajanje odgovarja zahtevam uloge ali ne, glavno pa mu je,
4» m
zadovoljnosti je ta napaka rodila v naš trgovini i v našem občinstvu. Obljubljen nam je nalašč za poštno carino nov urad. Toda če se bo ta urad še le na-rodil po dosedaj obstoječem geslu »ima vremena«, nam grozi najkasneje o Božiču naravnost katastrofa. Pravite, nimamo dovolj carinskih uradnikov.
Ob enem trdite, da ste nam celo carinsko postopanje hoteli olajšati s tem, da ste dali koncesije mnogim carinskim posredovalnicam. Vidite, to je druga srčna napaka na carinskem sistemu cele Jugoslavije. Izkušnje namreč ne le pri nas, tudi na Hrvatskem so nas poučile, da so te posredovalnice z edino izrecno pravico za deklaracije v občutno škodo* ne le strankam, ker podražujejo carinske stroške, ampak v škodo so tudi cerinar-nam, ker s posredovanjem med stranko in uradom le zavlačujejo nujnost carinske od prave. In potem — saj je Vam znan velik škandal korupcije v Slavonskem Brodu, slučaj, ki ni osamljen, ke< je že sistem teh posredovalnic zgrajen na podlagi, ki nehote poraja korupcijo* Pravite, da Vam manjka sposobnih u-radnikov; a na drugi strani zagovarjat« potrebo posredovalnic s tem, da jih vodijo najsposobnejši carinski uradniki.
Ne vidite prepada med prvo in druga. trditvijo? C« je dovolj uradnikov, da pomagajo voditi zgolj spekulativna zasebna podjetja in da hote ali nehotej pomagajo slepariti, na drugi strani p* škodujejo strankam in carinarnam, no,4 tedaj imate edino pravi izhod: nastavita' te uradnike zopet tja, kamor spadajo,1 To so Vam te dni glasno in odločno povedali v Zagrebu in isto dovolite, d« Vam povemo tudi v Mariboru.
Zahtevajte a asahi go* stitai tffiabor".
briga to ali ono igralko, da li odgovarja njena zunanjost na odru njeni ulogb Glavno ji je, da je lepa in da to lepoto kaže publiki. Mlada igralka, ki igra recimo 70 letno starko, se noče na noben način ukloniti zahtevi uloge, da bi sc odela v zunanjost te 70 letne starke — ona hoče imeti rdeča lica, gladek obraž in nikakor ne sivih las, z eno besedo, ona hoče, da tudi v tej ulogi 70 letne starke razkazuje publiki svojo 20 letno lepoto. Kaj briga recimo Vas, milostiva, da Vaša zunanjost in Vaša frizura na odgovarjati celotni ubranosti? Vi hočete' biti lepa, Vam ugaja, da se rtslikujete po zunanjosti od dragih, ker le tako Vam je mogoče, da potisnete v ospredje Vašo lastno osebo.
Gorje mu potem, kdor.bi sl upal to kritizirati. Umetnost je sveta, toda igralci niso sveti, milostiva, oni so le interpreti le svete umetnosti in čimbolj dovršeno jo interpretirajo, tem svetejša je, Če pa1 s svojim malomarnim in umetnosti nedoraslim interpretiranjem to sveto umetnost profanirajo, potem to čisto navadni grešniki. Do dovršenega interpretiranja umetnosti pa je dolga in težavna pot in **“ ..jtfassfe*	ki	ima	česna
Stran 2i
■;T A B O R%
Zunanja in notranja politika.
■'* Zadnja seja državnega sveta.
[Ko je državni svet pregledal vse stvari, jki se tičejo občinskih volitev, je sklical Plenarno sejo, na kateri so se dokončali e ostali tekoči posli. To je bila zadnja eja državnega sveta, ki se ne bo sestal eč, dokler se nc izvrše volitve za kon-ituante.
* Demokratski ministri v Vesnide-jirem kabinetu se protivijo zahtevi hrvat-
ske zajednice, da se Radič izpusti na svobodo.
) Klerikalci so kozli. Čudno je to, p a vendar resnično, kajti to je napisalo njihovo glavno glasilo samo. »Slovenec* piše namreč .v svoji 251 Številki v uvodniku sledeče: »Demokrati si mislijo, če SLS zahteva razdrobitev države v tri državice, zakaj bi potem še teh državic ne razdrobili v še manjše kose. Logika! Ce kozel sili v prepad, pa naj še ovce za njim poležejo. Klerikalci so torej po Slovenčevem* zatrdilu kozli, ki tirajo 'državo v prepad. To priznanje si velja zapomniti.
x * Tudi macedonski komunisti so rfe prebarovani nacijonalisti. »Tribuna* jjpiše v uvodniku: Zelo dobro vemo in |5mamo točne podatke, da komunistov v Ktari Srbiji in Macedoniji sploh ni. To Ikar se jih je pojavilo, so le sfabricirani hn falsificirarii komunisti z bolgarske [propagande. Točne podatke imamo, da |ne samo ta organizacija, marveč tudi bolgarska vlada sama, brez varčevanja [razsiplje denar ter pošilja svoje ljudi in »omtKiisfe, ki naj bi po načrtu izvedli svoje (peklenske namene: Svoje centrale za propagando imajo v Bitolju, Skoplju, Velesu, Prilepu, Kumanovem in drugih inestih. Mnogobrojne prejete listine do-azujejo, da ne morejo opustiti svojih iarih grehov in da hočeho na vsak ačin povzročiti nemire. Pričakujemo od oklicanih činiteljev, da store svoje 'dolžnost in onemogočijo.vse, kar oči-jvidno stremi za oškodovanjem in pro-^astjo naša zemlje.
! * Ameriške volitve. Kakor poročajo fjisti iz Newyorka, je bila udeležba pri (volitvah predsednika izredno velika. Iz toeorgije poročajo, da so se volitve gtev-ilno udeleževali tudi črnci. Po dosedanjih- vesteh je potekel volilni boj
rirno. «>.
* Ameriški demokrati o izidu (predsedniške volitve. ' »Hollandsch JKieuwe Bilro* poroča iz New-Yorka: Po objavi izida predsedniške' volitve so |se izrazili vodje demokratov v obče, da [znači to separatni mir med Združenimi (državami in Nemčilo in popolno sabotažo izveze narodov.
ieilie in kar je "lavno — ni domišljav. Največ naših mladih igralcev zgreši to jpot ravno radi domišljavosti. Ta ali ona okoliščina, le malokdaj pa resnično'hrepenenje po umetnosti, ga je vrgla na ,, »oder. V roke mu pride uloga, -katero izjede prilično dobro. Kritika ga, z ozirom pa je novinec, pohvali, in to mu je dovolj ; smatra se že za umetnika. Pri iSriigi ulogi se niti no potrudi več toliko, ,jgra jo. diletantovsko, kritika ga graja — fin tu je že ogenj v strehi. Kritik mu je Ipajprej oseben, potem senično razume osel in bog zna kaj še vse. V takem Samoljubju živi potem dalje, se peha po ‘pdru in zmerja kritike do svoje smrti. Na nasvete kritike se, ker jo seveda
Smatra za osebno in neumno, ne ozira i če mu ta stokrat očita kak pogrešek, ga radi, tega ne bo popravil, ampak še Jelo nalašč nadaljeval, da tako odtočno ^okaž», da krU&s^ijič ne briga.
T ' “	stedfA
* Predsednik Harding. Radi izida predsedniške volitve je bil newyorškim guvernerjem namesto sedanjega demo-rratičnega guvernerja imenovan repu-olikanski kandidat. Po neki vesti »Chicago Tribune* je bil izvoljen Harding s 6,587.000 glasovi. V nekem telegramu čestita Cox novemu predsedniku k izidu volitve ter .zjavlja, ua se vklanja volji večine in da bo vlado na vsak način rodpiral.
* Berlinski listi svare pred optimističnimi naziranji radi izida predsedniške volitve v Združenih državah. Skoro vsi so prepričanja, da se Amerika na bo vmešavala v evropske politične razmere. Vsekakor pa se lahko pričakuje da Harding ne bode nastopil proti Nemčiji.
* Madžarski minister o Slovaškem.
Z ozirom na čehoslovaške nasilnosti (?) na Slovaškem je izjavil madžarska zunanji minister grof Czaky, da mu je doprinesla Antanta dokaz največje dobro hotnosti, ker ga je pozvala, naj ji naznani vsak poedini slučaj masilnosti. Da ba bi se pričelo z represalijami, bi bilo prenevarno, ker živi na milijone (?!) lastnih ljudi v zasedenem ozemlju. Radi iztiranih se vrše pogajanja s praško vlada, ki je principijelno dovolila, da se jih sprejme zopet nazaj.
! Ojačitev pruske meje. Nemčija se boji vpada Litvincev. Vzhodno-pruske meje napram Litvinski so bile ojačene z državnimi stražami.
* Demlsija belgijskega ministrstva. Belgijski kralj je dospel v sredo opoldne po zračni poli v Bruselj ter imel popoldne daljše pogovore z ministrskim predsednikom De la Crcix, ki mu je izročil ostavko celokupnega ministrstva.
Prošnja za koroške dijake
begunce. So nekaj koroških dijakov-begunpev je tu brez strehe in hrane. Rodoljubi in rodoljubkinje, prosimo Vas, da blagovolite spravili tudi še teh pod streho oziroma sprejeti na. hrano. Bbg in tuien Korbtan! Odbor za koroške begunce (glavarstvo).
— Pred štirinajstimi dnevi so se rodoljubi navduševali v Narodnem domu za Koroško in za beg nce, ter vzdigovali kar po tri roke, sedaj pa, ko bi bilo treba tem ljudem tudi dejansko pomagati, pa ne dvignejo niti ene. Ali je naše navdušenje res le v praznih frazah, ter š njimi prične in konča?
— Mineral, rafin. Dravograd/ Iz slovenskih , trgovskih krogov se nam jDoroča: V Mariboru imamo toliko svojih ljudi, da jih ne moremo spraviti, h kruhu. In to ni čudno. Poglejte, če slovenske podjetje, kakor .hoče biti n. pr. »Mineralna rafinerija Dravograd* s centralo v Mariboru, sprejema v službo nemške ženske in moške pisarniške moči, potem ne pomaga nič vse" zabavljanje po listih. Pod zloglasnim Ornigom v Ptuju je služil neki Dornig, ki je bil tam odpuščenj sprejel ga je v službo slovenski inžener Brenac, doma nekje pri' beli Ljubljani. Pred kratkim je sprejel v pisarno dve Nemki, .potem ima družba še Dunajčanko, ki zna za silo slovenski. Nemci posebno, v zad. času principijelno ne sprejemajo slovenskih. uslužbencev če tudi bi jih potrebovali. Pa saj jih ne potrebujejo več, to je bil strah samo prvi čas po prevratu. Danes so prepričani, da obvladajo s svojo nemščino nas vse, saj še naši sodniki niso prišlo do zavesti, da se nemški odvetniški izzivači javno norčujejo iz tolerance ki jo vživajo tudi pri Vseh naših uradih.
— Na naslov šolske oblasti. Pred kratkim smo priobčili javen' škandal, d» se nahaja 8 letna deklica Kurnik pri svoji rnateri bivajoči v kuhinji hiše štev. 3, StroCmajerjeva ulica. Pojasnili smo, d$ vpprablja njena mati eno posteljo* mla-
tleh ter gledati in poslušati vs'e prizore, ki so v navadi med oženjenimi. V tem slučaju pa to niti ne zadne pravega očeta, ki je bil tedaj v bolnici in se sedaj nahaja v Zgor. Sv. Kungoti pri Volavšku. Torej je to en dokaz več, da se Otrok ne nahaja na pravi vzgoji. .Morda ne briga šolsko oblast se drugo dejstvo, namreč, da mati tega nesrečnega otroka sploh-ne Spada v Maribor, ampak je pristojna v Gianz pri Lipnici; in ravno tako nadaljna domneva, da zgiaševalni urad zatrjuje pristojnost mladega prijatelja, ki otroku ne nadomestuje očeta — ampak moža. Pač pa spada v kompetenco dolžnosti šolske oblasti, da če že druge oblasti mirno gledajo nenravno razmerje matere, vsaj šolska oblast ne bi^ smela trpeti, da je otrok prisiljen bili priča jakemu javnemu škandalu.
— Podraženo pecivo. Kavarne so zopet brez vsake posebne napovedi podražile boljše pecivo za 50 v, tako eto stane komad že 2 K 50 v, dočim je še pred dvema mesecema veljal 1 K 80 v. Sme občinstvo vedeti, po kakem sklepu in z dovoljenjem katere komisije ravno kavarne stopajo s cenami navzgor ? Je povišanje cen brez navedbe razlogov samo v Mariboru dovoljeno vsakemu posameznemu obitniku oziroma posamezni obrti ? In kar je tudi važno: ima kavarniško osobje kak priboljšek od vseh teh navijanj cen ?
— Nedeljski vlaki na koroški progi. Na progi Maribor-Dravograd— Meža in obratno vozita do preklica po-čenši v nedeljo dne 7. t. m. vsako nedeljo in praznik osebna vlaka 417 in 416. Prvi odhaja iz Maribora glavni kolodvor ob 13. uri 20 min. in prihaja v Dravograd—Mežo ob 15. uri 7 min. Za izletnike na Koroško sta da dva vlaka zelo pripravna in bo občinstvo, posebno ono iz Maribora, prometni eksposituri v Mariboru, ki je te vlake pri obratnem ravnateljstvu izposlovala, gotovo hvaležno. Znano je, da odhaja dnevni popoldanski osebni vlak na Koroško že od 1. t. m. še je 16. uri 52 min. in da prihaja koroški j vlak v Maribor že ob 17. uri 10 min. Izletnikom, ki odhajajo v bližnje poflaje
. (Limbuš, Ruše, Rala), je tedaj za vožnjo 'nazaj na razpolago vlak 414/b, ki je v mraku že v Mariboru in je, kaj pripraven za družinske izlete, medtem bo se drugi Iahho vozijo iz Maribora. z rednim osebnim Vlakom ob 17. uri in se vračajo- z izletniškim ob 22. uri. Potniški plačajo tudi za ta dva izletniška vlaka normalno vozno ceno.
Jugoslovanski dobrovcljd se vabijo na članski sestanek v sob.oto dne 6. novembra točno ob 7. uri zvečer v železničarski sebi Narodnega doma v Mariboru (poleg čitalnice). Dnevni red:
L Poročilo tovariša Vizjaka o delovanju kluba. 2. Poročilo tov. dr. Pivka o ze-maljskem saboru dobrovoljcev v Beogradu. 3. Poročilo tov. Vagaje o reorganizaciji društva dobrovoljcev za Slovenijo in o raznih, z? dobrovoljce aktualnih vprašanjih. 4. Slučajnosti. _Na sestanek se vabijo tudi dobrovoljci iz Koroške. Okrožni klub jugoslovenskih do brovoljcev v Mariboru
— Prepovedan list. Minister za no tranje stvari je prepovedal razširjanje v Ameriki izhajajočega bolgarskega lista »Rabotničavskaja prosveta*, ker piše proti interesom naše države.
— Odsek za določevanje cen je v svoji seji z dnfe 2. novembra sklenil: sveži slanini se določijo cene za kg in sjcer po debelosti slanine. Za 10 cm in več 50 K, od 7—10 cm 46 K, pod 7 cm 42 K. Debelost slanine se meri na hrbtu. Te cene veljajo od 6. nov. 1920 naprej. •
— Kontrola javnih podjetij. Ker
so Vsi apeli na naše pristojne oblasti glede korenitega očiščenja pri trgovskih obrtnih, industrijalnih ter sploh javnih podjetjih brezuspešna, so se odločno narodno zavedni krogi odločili za radikalno samopomoč. Ce bo ista nekaterim predstaviteljem prizadetih oblasti neljuba, posebno ko se jim dokaže, da so sami prizadeti, če se protidržavne ali vsaj protijugoslovenske razmere vzdržujejo, naj si dotični gospodje sami pripišejo posledice. Danes je toliko ugotovljeno,
J r   —. —	— v. _	• _ ^	^ M j .»» a.. .• <i ■	^
Maribor, 6, novembra 1920.
——j————————— ■■■ .m ■   — —  
predpisanega knjigovodstva. Dalje je ugotovljeno, da od tujih podjetij skoro nobeno nima zakonitoveljavnega dovoljenja, /torej da sme tujerodni lastnik riti pri podjetju le samo s predpisanim zneskom kapitala, sodružabnik podjetja. <ar j?a je tudi za naša slovenska podjetja še bolj žalostno, pa se je ugotovilo, da tudi naši ljudje še danes, ko imamo toliko brezposelnih svojih in zmožaih ljudi, sprejemajo raje v službo Nemce kakor naše ljudi. Na tem polju prednjači zlasti naša železnica, kakor v )osmeh bombastičnim frazam »Zvezar-ev“ in »Enesesarjev*. Priznamo, da so gotove vrste podjetja, kjer smo vsi navezani na ljudi, ki ne govore našega' jezika. Toda tam, kjer teh obzirov ni totreba, naj se prične korenito čiščenje.
— Za žrtev 4. oktobra je daroval Sokol* v Hočah 400 K. — Zadnji čas so darovi čisto ponehali. Smo mar tako litro pozabili na to nečuveno narodno nmčeništvo? Slovenci, zganite se ter nabirajte zopet med svojimi znanci.
— Poziv vsem dobroinislečim!
'Ca strelišču na- Suliern bajaiju v Lju-rijani je pokopanih 23 žrtev avstrijsko vojne justice. Naše javne oblasti b'i se rride obrnile do sorodnikov teh žrtev,: ako bi ne dali tam pokopane svojce prenesti na pokopališče v domači kraj. Kjer bi ne bilo najti sorodstva, bi se ukrenilo potrebno, da se ustreljeni ura« doma prepeljejo na ljubljansko pokopališče. Treba pa je, da se ugotovijo imena. Vsled osebnega zanimanja slovenskega podčastnika, ki je med vojsko na stre«, liscu služboval, je dognano, katerega dne je bil kdo ustreljen, ki leži v tem ali onem grobu; Imeni pa sta bili onemu podčastniku znani le dve. Naša pokrajinska vlada se je s temi podatki obrnila na vojni sodni arhiv na Dunaju, ki je odgovoril, da bi bilo vse iskanje po datumih zaman,ker obsega arhivpoldrug milijon aktov in bi se moralo vedeti za opravilno številko vojaške sodnije in za ime sodnije. Obračamo se torej do vsakogar, zlasti onih, ki so med- vojsko službovali pri avditorijah in vojnih sodnijah. da nam preskrbe podatke, katere naj blagovolijo vposlati mestnemu magistratu v Ljubljani. Doslej znani podalki (datum ustreljitve) so naslednji; Grob št. 1, ustreljen 26. junija 1915 (vojak): grob št. 2, ustreljen 8. julija 1915 (vojak): grob št. 3, ustreljen 16. julija 1915: grob št. 4, ustreljen 19. julija 191.5 (vojak); grob št. 5, uetrejen 26. julija (vojak); grob št. 6, ustreljen 21. avgusta 1915 (vojak); grob št. 7, ustreljen 24. av-srusla 1915 (kmet i Gorenjskega); grob št. S, ustreljen 4. septembra 1915; grob št. 9. ustreljen 30. septembra 1915; grob št. 10.	ustreljen	16.	oktobra 1915;	grob
št. 11.	ustreljen 11. maja 1916;	grob
št. 12. Jvan Petrič, že prenešen 17. d«, cembra 1919; grob št. 13. ustreljen 11. decembra 1915; grob št. 14 ustreljen, 4. januarja 1916 (vojak); grob št 15. ustreljen 7.januarja 1.916 (baje neki ko-: vač z Dolenjskega); grob št. 16, ustreljen 10. februarja 1916; grob št 17, ustreljen 25. februarja 1916 (ruski vjetnik); grob št. 18, ustreljen 26. februarja 1916 (vojak); grob št. 19, ustreljen 14. marca 1916;	grob št.	20,	ustreljen 25.	julija
1916;	grob št.	21,	ustreljen 20.	maja
1916; grob št. 22, ustreljen 10. januarja 1917 (ognjičar Schmidt); grob št 23, ustreljen 11. junija 1917. —
— Zakon o prisilnem delu se je v raznih krajih Bolgarske že pričel po-rabi j ati za javna dela. Vse moške prebivalstvo od 20. do 55. leta je pozvano na 6. t. m. na desetdnevno prisilno delo pri popravljanju cest okoli Sofije,
— Nove novčanlce. Zastopniki ameriške države se pogajajo z Narodno1 banko za izvršitev novih novčanic, ki naj bi se napravile po vzorcu ameriških na višnjevkastem papirju.
— Usoden padec avstrijske krone.
Medtem ko avstrijska krona pri nas notira se vedno 8^50 dinarjev za 100 K, je jfBdel v Švici kurz tako globoko, da tam sploh ne, bo več notrila. Za Curih n n imreč je 100 avstrijskih kron vredno le 1'50 franka.
— Policijski komisarijat konstatira, da se novih cestnih policijskih določb ,radi tranzitnega prometa po Gosposki
'Maribor, 6. novembra
IT" A" B O r#;
•-................... Jh
Stran 3L i
Se enkrat opozarja, na objavljena določila. Ako ge bodo vseeno vršili prestopki, se bo le moralo Gosposko ulico proti vceeiu, ko je osebni promet najživab-nejši, zapreti z ograjo.
— Velika tatvina v Račjem. V 6redo popoinoči so udrli doslej še neznani tatovi v ^Kmetijsko zadrugo* v Račjem ter odpeljali z vozom za 100.000 kron raznega manufakturnega blaga. Po najdenih sledovih se skleoa, da seje voz odpeljal v smeri proti Framu.
— Vcl?*d po/arl- Kakor poročajo tiovine iz Kufsteina, gore v okolici Lang-karnnfa že od nedelje gozdovi. Skoda je dosegla že višino 7 milijonov kron. — „Extrablatt“ poroča iz Moravske-Ostrove, da je bilo tam uničeno po požaru skladišče severne železnice z vsem nakopičenem blagom. Skoda znaša 30 milijonov čehoslovaških kron.
— Dimnikarsko koncesijo je podelil* tukajSni mestni magistrat, domačinu večletnemu legionarju g. Ljudevitu Pu-celiu. G. Lj. Pucelj se je udeleži! kot dobrovoljcev balkanske vojne, ter tudi svetovne vojue v srbske armadi. Končno se ie koncem lanskega leta zopet vrnil v Maribor. G. hišne posestnike opo-zariamo na imenovanega legionarja, ki prične z novim letom svojo obrt. Naročila sprejema t. č. v Jezdnrski ul. 5.1.
Zgubila se je na potu od Narodne kavarne čez državni most do možke kaznilnice denarnica z 200 dinarji in različnimi dokumenti glasečimi se na- ime por. Jovan Milič Naiditelj 'naj javi svoj naslov por. Jovan Mijiču, 45 p. Maribor.
Soort.
; Šahovski klub v Veliki kavarni. Drugi klubov turnir začne v petek 5. t. m. ob 4. uri popoldne. Kdor izmed članov se hoče se prijaviti, naj se prijavi do Četrtka zvečer na polo, ki leži pri kavarniški blagajni. — Igrali bodete 2 Skupini in sicer tako, da vsak igralce igra v svoji skupini 'po 2 nartiii. — Dobitki se bodo žele določili po prijavi udeležencev. — Takse za turnir ni, zato nai se udeleži člani kar najbolj polno številno. — V petek popoldne ob 4. uri naj se zbero vsi- igralci v /eliki kavarni* —
Zgodovinsko in pokrajinsko znamenita tla južne Dalmacije so mu nudila mnogo hvaležne snovi za njegove podrobne utise krajev in ljudi. Z gorkim čustvom nam odkriva bitje in žitje naroda, ki brezmejno ljubi * svoj dom Križi in kapelice nam pripoveduje svojo romantično proteklost. Morej vabi mladeniča v nepoznane dalje za srečo in bogastvom, da ga pokloni svoji nevesti; tujec umetnik najde vsebino življenja v prekrasnem „Roškem biseru0; tihotapci in pastirji, vstaši- in ribiči tvorijo pisatelju pestri svet; nad vse idealno pa nam predstavi ženske, njih tiho^ bolest in vdano ljubezen. Knjiga, ki jo prav toplo priporočamo, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
Kultura in umstnost.
Danes v petek ob 20. uri koncert slavnega češkega vijolinista Jaroslava Kocjana v koncertni dvorani gledališča!
Koncert Zika. Kakor javljeno, se, Poljaki ne verujejo v prijatelistvoCehov,
Najjrmvejša poročila.
Naše čete zasedejo Caribrod.
LDU Beograd, 4. novembra. Po poročilih s pristojne strani, se bo Podgorica, Bosiljgrad in drugo novo ozemlje, ki nam je bilo prideljeno po mirovni pogodbi, dne 6. t. m. zasedlo z našimi četami. — Tem je dano povelje v tem smislu. Medzazczniška. komisija je o tej zapovedi obveščena in bo dala bolgarskim oblastim navodila, da izvrše predajo ozemlja v redu. Razmejitev novega ozemlja ob Bolgariji se ni izvršila definitivno, ker se medzavezniški komisiji ni posrečilo dovršiti svojega dela preden je nastalo slabo vreme. Vsled tega se bo končnq ureditev naših mej napram Bolgarski odgodila na spomlad. Za sedaj se bo izvršila samo začasna razmejitev novih pokrajin. Za prihod naših čet se v Caribrodu in Bosiljgraati pripravljajo velike slavnosti.
Poljska ne pristop! k malt antanti.
LDU Beograd, 4. novembra. »Politika® poroča .iz Varšave: Romunski minister za zunanje posle Take Jonescu je imel daljši razgovor s poljskim ministrom za zunanje stvari knezom Sapieho. Poljska menda ne bo pri-stonila * k mali ententi, marveč Poljska in Romunija se bosta s posebnim sporazumom naslonili za Francijo glede skupne politike.
LDU London, 4. novembra. Dopisnik *Morningpost* javlja, da vlada v Varšavi po prihodu Take Jonesca navdušenje, ne toliko za entento,.kakor za zvezo z Romunijo in Madžarsko.(l)
Izid ameriških volitev.
LDU Beograd, 4. nov. Iz Pariza poročajo: Volitev delegatov, ki bodo volili predsednika Zedinjenih držav, je izvršena v 48 državah. Republikanci so dobili 342, demokrati pa le 159 delegatov. Ti delegati se bodo drugi pondeljek v mesecu novembru sestali v 'Vv ashingtonu, da volijo predsednika. Po rezultata vor litve delegatov je popolnoma jasno, da bo izvoljen republikanski kandidat Har-ding proti demokratskemu kand. Coxu. Novi predsednik nastopi svoje meisto dne 4. marca 1921.
DKU Wnshington, 4. nov. (Brezžično.) Novi ameriški senat se bo sestavil iz 57 republikanskih in 39 demokraških senatorjev.
glavnimi vrati parlamenta	velika n sk*-
množica ljudi, ki je najodločnejše pro-j testirala proti ratifikaciji mirovnega pakta. Podpredsednik društva vzdramljenih Madžarov Lukaszovits in Ludvik Katona sta držala govore na demonstrante, v katerih sta protestirala proti ratifikaciji ter žigosala z ostrimi besedami zadržanje vlad«® v tem vprašanju. Med govori je prišlo! do živahnih izbruhov nevolje množice} napram vladi in narodni skupščini, ven-j dar pa mnogoštevilnim vojaškim patru« Ijam pred parlamentom ni bilo treba po-i sredovati, ker se je množica kmalu razJ šla v miru in redu.
Grško vladarsko vprašanje.
LDU Beograd, 4. novembra. „Po-litika* piše z Soluna: Ob izvolitvi admirala Konduriotisa za regenta Grške je izjazil Velizelos v svojim govoru: So narodi, ki so svojega kralja obsodili
tudi na smrt, da bi si s tem obvarovali	.	„	r__________
svojo svobodo. Grški narod pa se bo leženci pred parlament, kjer je izročila
DEU Budimpešta, 4. novembra. Da-nps se je sestala v velikomestni redati eela vrsta društev. Društvo vzdramljenih Madžarov je priredilo ljudsko zborovanje, ki je sprejelo med burnim odobravanjem rezolucijo, naslovljeno na narodno skupščino, naj se ne ratificira miru. V znak protesta je zaustavila cestna želesnica v celi državi ob 11 uri za pol ure #brat Po sklepu zborovanja so se podali ude-
zadovoljil s tem, da na svojem parlamentu postavi spominske ploščo, da je bivši kralj Konstantin izgubil krono zaradi tega, ker je kršil ustavo. Ta pred-
deputacija predsedniku Rakowskemu rej zolucijo.
DKU Budimpešta, 4. novembra. Ka«
-	r ----------------------- *	*	—---- —~
log se bo sedaj stavil v novem parla- kor poročajo listi, zbira poslanec Birtha
tT|' danes v soboto, 6. t. m. v veliki uotzovi dvorani koncert godalnega kvarteta Zika. Da ho užitek tega večera res 1 na^ pr,iča že Program sam: Beet-
k ^ *z °P* I®* (posvečeno Lobkmvitzu); Čajkovski: Op. 11 s pre-
?aS?!i?wlS!rte7-!er' Grieff°v melodični •	a Uttietr>iško izvajanje
nam tamci 2e ime kvarteta samo. Predprodaja vstopnic v trgovini Hofer Šolska ulica in na večer koncerta pri blagajni.	-	■
-f- Ivo K<i5i Dalmatinske povest!
izdala „Zveza kulturnih društev«, zai0! Žila, Tiskovna zadruga v Ljubljani«. (Prosveti in zabavi I. knjiga). qgna K 12*—, po pošti K 1*40 več. Zveza kulturnih društev v Ljubljani je začela izdaiati knjižnico »Prosveti in zabavi®. V njej namerava obnoviti predvsem lepo-slovie in poljudno znanstvo iz starejših letnikov naših revij, ki so postali vsled svoje redkosti občinstvu težko dostopne. S tem bo ustreženo splošni zahtevi naših javnih knjižnic po dobrem čtivu Jn tudi našim srednješolcem Bodo te izdaje dober nadomestek za čitanke in-pomožne knjige pri pouku materinščine. Prvi snopič prinaša 8 Kaševih dalmatinskih povesti. Ivo Kaš je poleg Podli-mabrskega najznamenitejši pisatelj iz vrst slovenskega častništva; žal, da vsled neugodnih 2ivl jenskih razmer ni mogel razviti svojega bogatega pi-
vendar pa upaju, da bo Take Jonescu prinesel nove predloge Cehov.
Stavka železničarjev Nemške Avstrije.
DKU. D u n a j, 5. nov. Listi javljajo, da so' sklenili včeraj zvečer dunajsko-novomeški nameščenci Južne železnice stopiti takoj v stavko, ker se ni moglo do sedaj Še sporazumeti v pogajanjih o zahtevi nastavljencev za zvišanje dra-ginjske doklade. Po osmi uri se ni odpravilo nobenega vlaka. Na Dunaju in južno Wiener-Neustadta ležečih kolodvorih se bo šele danes sklepalo o ko raku stavkajočih nameščencev. Generalna direkcija Južne železnice je razglasih komunike, v katerem daje svojim nameščencem iste koncesije, kot državni urad za promet nameščencem državnih e eznic. Upa se, da bo sedaj nesporazum v najkrajšem času odpravljen.
mentu.
Rusija ponudila Čehoslovpšk! tajno zvezo.
DKU Praga, 4. novembra. Zunanji minister dr. Beneš je izjavil v včerajšnji seji zunanjega odbora med drugim, da je sovjetska vlada ponudila Cehoslova-ški politično in vojaško tajno zvezo, kar se je pa od češke strani odklonilo.
Ceslio-Jugofovetisko bralstvo.
, LD„V London, novembra. V dopisu .Mormngposf iz Praga „ sprejemu Take Jonesca na Češkem se porofa, da (e dr. Ben« na obedu, ki ga je prire.
...	--—	uogaiega	pi-	na 3 a e onesca, izjavil, da ja
sateljskega daru. Njegovo delovanje za sporazum med Cehoslovaško in Jueo-•slovensko lepo,slovj£ Obsega % par	te—"" ~--------------- -
Prfprave za jadranska pogajanja.
LDU. Begorad, 4. novembra. Regent Aleksander bi bil moral po' včerajšnjih vesteh priti danes ob 10. uri v Beograd Po tem se pričakuje, da bodo naši delegati se danes odpotovali iz Beograda; vendar pa delegacija ne bo odpovedala prej, preden §e regent ne povrne.
LDU. Beograd, 4. novembra. Snoči je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 19. ure. Na seji so razpravljali o tokoeih državnih poslih.
LDU. Beofrrad, 4. novem. *Prada* pise: Kakor kaže, se bode vršila pogajanja* med nami in Italijo v malem mestecu Rapallu pri Genovi in bodo dele-srati stanovali v hotelu bližnjega sela Camogli. Rapallo ne bo slaven samo zaradi tega historičnega trenolka, ko se bo eno najvažnejših evropskih vprašanj reševalo. Omenjalo se je ta kraj že . v zgodovini v času svetovne vojne, ka sta se tam sestala angleški ministrski predsednik Lloj’d George in Painleve .leta 1918. da se sporazumeta o enotni za vezniŠki fronti in enotnem poveljstvu za vse zaveznike. Spomin na ta dogodek vzbuja razmišljanje, ali bo tudi sedaj zmapula uvidevnost ali se bo med nami in Italijo našlo potrebno dqtikal:šče. Takrat je bilo vse odvisno od kritične italijanske situacije. To je tudi danes in tudi sedaj istega
med poslanci podpise proti ratifikaciji*' miru in je zbral že 32 podpisov.
Angleški premogarji so se sporazumeli.)
DKU. London, -4. nov. (Wolf, Pri glasovanju premogarjev je glasoval 338.045 za sprejetje predlogov, določeni _ pretekli teden in 346.000 premogarjev proti sprejetju. Določila premogarskeg* odseka predpisujejo, da se stavke ner more oklicati, ako ne glasuje za to dvft tretjini in da mora tudi dvotretjinska večina glasovati za nadaljevanje stavke. Radi vporabe tega režima je .konferenca premogarjev izjavila stavko za končano in svetovala premogarjem, naj prični nemudoma z delom.
—,	j
Železniška konferenca.
LDU. Beograd, 4. novembra. Dn^ 29. t. m. bo ▼ Bernu mednarodna žole-j zniška konferenca, ki se bo bavila z\ vprašanji tarifov in prometa.
zato se nadejamo ugodnega rezultata.
LDU, Beograd,. 4. novembra. V ministrstvu za zunanje posle je bila seja posebne komisije, ki je razpravljala o določitvi mej med Italijo in naše kraljevine. Seje so se udeležili dr. Vesnič, dr. Korošec, dr. Trumbič in dr. Kukovec.
Madžarske demonstracije proti ratl flkacijl miru.
DKU Budimpešta, 4. nov. (Madž. d.
Gospodarstvo, trgovina«
I Uradni$tvo denarnih in fadu«) strlfsklh podjetif. Na tukajšnji drž} trgovski Soli se osnuje na mnogostran-i ske želje enoletni trgovski kurz zal uradništvo obojega spola, kateri bo imel namen dati posameznikom — posebno mlajšim močem — priliko iz* Dopolniti svoje teoretično in praktICn *nanje v vseh panogah bančnega h trgovskega roklfca. Kurs bo obsega oouk o kniigovodstvu. korespondenci btagoznanstvu, trgoovskem računstvu-nauk o fekih in menicah, bančnih Poslih, kontornih delih itd. Čas in krai PO’»ka: dnevno, razven ob sobotah nedeljah m praznikih po dve uri In sicer od 18. do 20. ure zvečer v dr?« trgovski šoli v Mariboru. (Prvi dan pouka bi se učne ure že eventuelno spremenile, če to želi večina obiskovalcev). Stroški kurza bi bili kriti s tem, da plača vsak posameznik c».
125 K šolnine na mesec. Seveda bi bilo treba, da se priglasi zadostno Ste-' vilo obiskovalcev, nsjmani 30. ker bi se sicer pouk ne mogel vršiti. V svrha vpisovanj se bodo razpošiljale te dni, ia yse denarn« *avode jn industrijska Dodietja voisovalne pole. Oni; ki ho-i čeio Posedati imenovani kurz, se pro-' si’0, da natančno izpolnijo vse rubrike1 in pole (tudi neizpolnjene) vpošlieji na naslov: abs. prav. Fr. Skas*, bla
Sfrati 4f
glinice v M?ribpru, Orožnova ulica 5t. 2, I. nadstr.; ali Kosin Šilih, blagajnik jioed. dr. »Balkan«, Aleksandrova cesta bK 12, priti, najkasneje do torka, t. j, p. t. m., ker je zadeva nujna. Edinole jng omenjene naslove naj se obrnejo rei!ektanti tudi radi eventualnih tozadevnih informacij. Pričetek pouka bode »lokalnih mariborskih listih pravočasno naznanjen. Poživljamo undniStvo, ki vi želi izpopolni«? teoretično in pvak-lično znanje v navedenih trg. strokah, da se v velikem številu vpiše v ta tečaj. Ta kurz je v vsakem oziru velike važnosti ?a vse one, ki streme za temeljno strokovno naobrazbo in želeti Je, da po možnosti vsak porabi dano «nu priliko.
( Pobiranje davka na prometm pbrt pri uvozu in izvozu. Trgovska zbornica opozarja vse svoje interesente, da je carinarnica v Mariboru prejrla cd generalne dfrekcije carinske unrave brzojavko naredbo z štev. 71.144, po kateri se ima pobirati pri uvozu in izvozu na ime davka na p*owetni cbrat 100% od carine za uvažsno blago in	od	carine	za	izvozno	blago,
dalj?10% vrednosti t^aga za luksusne predmete, ki so navedeni v č>. 14 pravilnika o davku na poslovni cbrat v Službenih novinah z dne 11. oktobra pazen caune in davka na poslovni obrat in konečno 100°/0 r»d zneska ca-arine za one predmete, ki so od piskanja carine na podlagi posebne navedbe (Uradii list z dne 12. oktobra 3920 št. 117 naredba št. 36?) oproščeni. Predmeti, ki jih je finančno minister-Stvo označilo kot luksuzno blago, so tiavedeni v Uradne-n listu z dne 4. ■fktobra 1920 štev. 120 v'razglasu delegacije ministrstva tinanc A 1 1612/1.' er je carinski urad začel to naredbo koj izvrševati, dasi še ni izšla na-edba v Službenih Novinah, grozi vsled r e nformiranosti interesentov zastonj ip^šiljatev na obmejnih kolodvorih, "'sled tega se je trgovska zbornica
telegrafičr.o obrnila na finančna ministrstvo, da se določi nred uveljavljenjem te naredba primeren prehodni rok za blago, ki se naha:a na potu.
i Žetev koruze in grozdja v !ts-Hji- Italijanskemu poljedeljskemu ministrstvu dospela poročila o letošnji žetvi i/kazujeio: Koruze 22 miiiiorov stotev in grozdia 74 nvHfonov stotov. Produkcija je za 10 milijonov stolov večja kot leta 1519,
J Popravljeni železniški • vozovi. Železniški vozov’, ki so bili poslani v ponfavilo v Budimpešto, so dogo-tovljeni in čakajo prevoza.
| Amerikanska žetev riSa. Letošnja žetev r'ža le tako dobra, kskor že desetM'a ne. Računa se produkcijo na
3.131.000.000 buš'ov, prekaša torai K>r«?iš*^50 naiboijšo Setev Seta 1912
6.000.000 buš^ov. Enaki dobri izg'e*ii so pri letošnji žet>’i tobaka, ki preke§a dosedanje naibolj^e ž^tve za nslmanie 110,0G0000 funtov. Skupna proditb-c‘jd letr>§’*ieqa tobaka znaša v»o Statistiki 1 553 000.000 funtov. Od noiie-deMskeca departemenia sa izkazuje nasledn e stpvi^e z*« drueje poljske produkte: Ži'a 770 000 000 buSlnw, feg-mena 195 000 000. o»sa 1.442,000.000, kr^nrirh 413,000 000 in sladkorne pese 8,900 000 ton.
j Ameriški izvoz premoga. Amerika je izvozila v letu 1920 cio 30. junija 22 976 325 ton v vrednosti 132,299.974 dolarjev napram 1S.152.337 ton v nre‘šn;em lHu v vrednosti 75,826.695 dolavlev. K teinu pride za leto 1920 836 453 ton bunkerjevega rrem^sa v vrednosti 7,233.478 dolarjev. Ksnsda je prejela prilično polovco izvoza Seta 1920, namreč 10,470.516 ton. Na druqo in tretje mestc d spe It?li:a z 2 862 773 tonami in Kuba z 1.243.098 tonami.
Glavni urednik: R a d i v o j K e h a r.
Odgovorni urednik: Fran Vogiar.
(j š b c n *
foarfljdtv er; novembra 1920
oznanila, j
Trgovina z delikatesami
! Moji Spaninger
i.Marilsor. JurGEeva ul. 11
priporoča
; vedno sveže jestvine ,v veliki izbiri in primernih cenah,
723 S—1
Samostojna jsSsarsiSSfca srs»£ z večletno dunajsko prakso išče mesta kot slovensko -nemSka - italijanska korespondentinja. Dopise na upravništvo iista pod št. 31.
703 3—3
TffgtsujSna a psasiEStfcm se procla ali zamenja s isto v Jugoslaviji. Izve se pri ]anko Klun v Kotmaravaai pri Celovcu. 721 3™1
V najem se odda Slovencu
2 trgov. Iskala
ozir. skladišči ali delavnici ’ sredi mesta. Vprašati Dravska ul*«, ca 10, I. nadstr., vrata it. 21.	694	5—4
MiSSa w BolJaSiM (Nemška A /strija) dvonadstropna, nova, moderno zidana, 600 klaitrov vrta, se zamenja s hišo z gostilno ali trgovino i	v Mariboru, Celju ali Ljub- (
|	Sjani, ali tudi z lepšim po-;
j	sestvom s trgovino ali go-
I	stilno v kakem drugem kraju
|	Slovenije. Tudi se za pri-.
j	»nemo ceno nrodn. Ponudbe
)	na Hochmuller, Bied.
722 3-1'
TrgovsfoS eokaS v središču [	mesta ce išče. Posredovanie
j	se dobro plača. Ponudbe i
i	pod »urar* na upravo lista. |
719 4—2 j
E3eali Z so&J za pisarno, j	Ponudbe na upravo tega;
!	lista psd »dobra najemnina«. I
718 3—2
' Kdor hoša pcKkaisSSS vin-; ski mo?t. naj pride v restav-; racijo »Narodni dom«, kjer se bode nrepričai, da ga po i tako nizki ceni re dobi nikjer drugje. Hinko Kosič.
713 6—3
MafeSovaisa bss>&» se išče. Ponudbe na upravo lista.
Prvo »SravensSi® brivnica se s'avnemu občinstvu pri- j poroča. Za točno In čisto postrežbo se jamči. Fran Nova k, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Grediič).	243	,
€@n© fapi
Zimsko hlačevitjo, 126 cm Sir., mpter K J 72*— klet crn, 126 rm širok, meter K 100—120 barfoent pisani, meter K 49—48—63 belo platno, m»»t?r K 42—43 cefir, meter K 40—4S	705
srajce pisane, koman k 133-169 rnožke spodnje hlače, komad K 83—98 konjske štrange, 1 pnr K 24-30, uzde K 15*— vrvice za tesarje, zidarje in za perilo pri
Hlol^ši djiiiaš@ic'
Mmfihor* Glavni	s
Naznanilo otvoritve!
Dovoljuiem si naznaniti p. n. občinstvu, da sem otvoril v hiši gosp. P e r k a, lakirnika, Jugoslovanski trg št. 3 (Tegefthoffolatzi
i? M (IjftliA
in se bom potrudil s hitrim, solidnim in cenim delom »zagotoviti Vašo popolno naklonjenost.
2 velespožtovanjem 704	F. Krajnc 1. dr., klitfavničsr..
povsod
•i
»4
(T1RR1B0R5KH TI5KRRHRD.D.
■	*
I Centrala: lurčičeua ul. 4. Počrožnica: Strossmajerjeva ul. 5. j
S	•
M	I	•	■
■mo-fr
Centrala*, Telefon št. Z4.
j Izvršuje vsa v tiskarsko, litografsko in j kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, ! kakor: knjige, 'brošure, cenike, računske | zaključke, letake, lepake, vabila, račune, j razpredelnice, pisma in pisemske zavitke, i osmrtnice, posetke. račune ter vse tiskovine 1 za občinske in druge urade, naročila se j točno izvrše ter se zaračunajo najceneje.
m
■ m
:	:	i
:	:	t
:	: ,:
««avarv*i iiuttitiiiitamiimfaaiitfvani«**«	m
Počružnica: Telefon št. 3/UI.
aip»
I Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi j in najnovejšimi stroji in črkami.
EBOBM
mmrnmmmmmmmti
izdaja: Tiskoyj» zadruga /Ccriijor. T^a: Mariborska tialiasHa d. d.