številka:
^občina Šentjur pri celiti mo:»-	i-«"
glasilo socialistične zveze delovnegj .,!!,_________
COBISS
Planske naloge v letu 1979
Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje 1976 — 1980 v letu 1979 pomeni načrt razvoja naše občine v tem letu.V njej smo si začrtali, kaj moramo narediti na posameznih področjih našega delovanja, da bo razvoj hitrejši in osebno in skupno zadovoljstvo naših delovnih ljudi in občanov večje.
Pllan razvoja je do februarja v razjpravi, kjer se oibHkujejo pripombe na podane predloge. Družbeni proizvod naj bi se jx>-večai za 10 — 15 odstotkov, industrijska proizvodnja za 11%, zaposlili naj bi 6% delavcev več, izvažali za 6 % već, realni osebni dohodki pa naj bi porasli največ do 3 odstotke, ob tem, da rast cen ne sme biti višja kot v letošnjem letu.
Če hočemo uresničiti te cilje, si bomo morali vsi skupaj prizadevati, da bomo kar največ storili na področju izvoza in na sami produktivnosti dela — da bomo naredili več Ob enakem številu zaposlenih in enakih strojih.
Ža hitrejši razvoj na področju gospodarstva načrtujemo nekatera vlaganja, ki se morajo začeti v letošnjem letu. Gospodarstvo, njegov razvoj in rast, pomenita namreč osnovo za razvoj vseh ostalih dejavnosti. V ta namen bomo pripravili vse potrebno dokumentacijo za naslednje naložbe:
klavnica, KK Šentjur,
—	izgradnja trgovin na Pešnici in Prevorju v Okviru TOZiD trgovska dejavnost, KK Šentjur,
—	gradnja servisnih delavnic za kmetijisko mehanizacijo, motoma vozila in belo tehniko ter proizvodni prostori kovinske dejavnosti TOZD transport, KK Šentjur,
—	'izgradnja proizvodnih prostorov za POZD »Orodje in oprema« (prej Obrtnika Kum-pengar),
—	rekOsltrukcija furnirnice -in proizvodnje fine — line v o-ikrvinu TOZD žaga in fumimi-
. ca LI Bohor Šentjur,
—	izgradnja industrijskega -tira in nabava transportnih -sredstev v TOZD Cevama, Ailpas Šentjur,
—	rekonstrukcija -lakirnice in nabava potrebnih strojev v TOZD Oprema Aflpos Šeotjua
—	dograditev Skladišča gotovih izdelkov TOZD oevarna in TOZD Oprema, Ailpas Šentjur,
Nastajajo novi objekti
izgradnja objekta za izdelavo izdelkov iz plastičnih mas in poliestrskih smol (športni čolni, traktorske kabine, mizne plošče, plastični bazeni) v o-kvinu TOZD Damsko perilo, OZD Toper,
obnovitev in dograditev obstoječe klavnice in izgradnja novega objekta za proizvodnjo mesnih izdelkov — TOZD
—	izgradnja poslovnih prostorov za obstoječe dejavnosti in proizvodnjo prostorov za proizvodnjo 'kotlov za centralno kurjavo v sodelovanju s Ferotenmom — Komunalno podjetje Šentjur,
—	Poleg naložb v gospodarstvo načrtujemo še razvoj ostalih dejavnosti (cestne, komunalne, stanovanjske) kar izraža graditev
naslednjih pomembnejših objektov:
—	modernizacija ceste Slivnica — Prevorje in Šentjur — 'Planina,
—	gradnja ceste Grobelno — Loka — -Sodna vas,
—	prest, ceste Šentjur — Rogaška Slatina z izgradnjo avtobusne postaje,
—	ureditev vodnega vozlišča v Šentjurju (melioracija, uredi-
niiku, Bezovju, Kladju, Ponikvi centru, Tičevu, Črnolica, Dobje, itd.
Za varstvo in izobraževanje naših otrok pristopamo k pridobitvi dokumentacije in gradnji prizidka za osnovno šolo v Slivnici, pridobitvi dokumentacije in otroškega vrtca na Pešnici in Novi vasi. V fazi dokončanja so kulturni domovi v Šentvidu pri Pianini, Dohj-u pri Planini
Povečana Pešnica potrebuje trgovino in otroški vrtec
tev Pešnice in Voglajne,) melioracija doline od Lokanj do hitre ceste Hoče — Arja vas,
gradnja telefonskega omrežja v Šentjurju,
gradnja 45 stanovanjskega 'bloka v Šentjurju (Pešnica) in poslovno stanovanjske zgradbe v Šentjurju (40 stanovanj in 6 poslovnih prostorov),
izgradnja trafopostaj po planu elektro skupnosti v šibe-
in Gorici pri Slivnici, ki bodo pomenili žarišča kulturnih dogajanj v teh sredinah.
Vse zastavljene naloge bomo dosegli, če si bomo vsi skupaj in vsak na svojem delovnem mestu ali krajevni skupnosti prizadevali, da -bomo delali čimbolj-še, kar največ je možno -in sprejeli ob tem talke uikrope, da nam bodo zastavljene cilje pomagali doseči.
Zdenka BATISTIČ
SPOŠTOVANI BRALCI!
Zaradi rednih vzdrževalnih del pri stavnih strojih je ta številka UTRIPA v zakasnitvi.
Prosimo za razumevanje. Naslednja številka bo zopet izšla v rednem času — v sredini februarja.
IZ DELA SKUPŠČINE
V mesecu decembru, ko smo se že vsi pripravljali na pričakovanje novega leta, je občinska skupščina imela dve seji in sicer 13. in 14. 12. ter 27. in 28. 12. Osnova razprave na seji 13. in 14.-12 je bila ocena organiziranosti in delovanja komunalne dejavnosti v občini Šentjur. Že vrsto let se opaža, da na tem področju, ki je izredno pomembno, določene stvari ne potekajo tako kot bi morale. Vendar ni bil namen obravnave na skupščini, iskanje slabosti, temveč kompleksna ocena tako slabih kot dobrih strani te dejavnosti. V široki razpravi, ki se je razvila med delegati zborov skupščine, je bila sprejeta cela vrsta konkretnih predlogov, sklepov in stališč, ki so obvezna za takojšnjo realizacijo vseh, ki so odgovorni za delovanje komunalne dejavnosti.
Naj podamo samo bistvene sklepe iz razprave:
— Naloge na področju komuna-
le je potrebno vključevati v samoupravne sporazume o osnovah planov KS oziroma nljiih programe.
— Zaradi velikih potreb v KS pričeti z aktivnostmi, da bi podaljšali samoprispevek.
—	Zagotoviti boljše delo delegacije za KCS, njeno povezanost z organi KS, DPO in otočani.
—	'Storiti vise potretooo, da toi zgrajene komunalne objekte tudi ustrezno vzdrževali.
—	KS se morajo tesneje povezovati z izvajalki, KS se pojavljajo !kot izvajalec v tistih primerih, ko to opravičujejo ekonomski, zdravstveni in drugi razlogi.
—	Doseči je potrebno večjo povezanost KS in TOZD. Osnova za 'takšno povezavo mora -biti aktivnost delegatov TOZD v zborih delegatov v sindikatu in KCS.
—	Dopolniti je potrebno sestav in organiziranost CKS stem, da bi oblikovali 2 zbora (zbor izvajalcev in zbor uporabnikov), razen tega mora imeti skupnost poleg drugih organov enoten izvršni odbor, za posamezna področja dela pa tri posebne komisije.
—	Upoštevati je treba določila zakona o osnovah svobodne menjave dela (ki je v fazi sprejema), pri vseh dejavnostih, ki imajo poseben pomen (vodovodi, kanalizacije, vzdrževanje naselij itd.).
—	Prenesti finančno — administrativno in strokovno delo na skupni servis SIS s 1. 1.
1979.
— Osnovni namen komunalnega podjetja Je izvajanje določenih komunalnih storitev, to pa pomeni, da razvoj proizvodnje ne sme v nobenem primeru negativno vplivati na izvajanje osnovne dejavnosti temveč naj te dodatne dejav-
nosti prispevajo k jačanju reproduktivne sposobnosti.
—	Komunalno podjetje mora posebej opredeliti program nalog posebnega pomena (vodovod, kanalizacija, pokopališka dejavnost, itd.) zaradi izvajanja svobodne menjave -dela.
—	Izhajajoč iz vrste negativnih kritik s tram delegatov ter upoštevajoč nakazane pomanjkljivosti, ki izhajajo iz razprave na sejah zborov, je potrebno zagotoviti takšno notranjo organiziranost ter temu primemo kadrovsko zasedbo, da bo zagotovljeno normalno izvajanje vseh dejavnosti v primerni kvaliteti in določenih rokih. To pa je naloga DPO in samoupravnih organov v komunalnem podjetju, DPO v občini ter komi--sije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja pri občini.
Razen tega je bil na tej seji skupščine sprejet Odlok o blagovnih rezervah, delegati so imenovali tov. Ratajc Nado za v. d. ravnatelja WO, izvoljeni in imenovani so bili funkcionarji v temeljno sodišče in temeljno javtno tožilstvo v Celju, potrjen je bil samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje, ocenjeno je bilo poročilo gospodarskih gibanj
v občini za januar — september 1978, sprejet je bil osnutek odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenja (črne gradnje), sprejet odlok o zazidalnem načrtu mestno jedro ter -posredovan v javno razpravo pravilnik o vračanju potresnih posojil.
Bistvena točka na -dnevnem redu skupščine dne 27. in 28. decembra 1978 je bil osnutek -resolucije za leto 1979.
Na osnovi razprave so delegati sprejeli naslednje sklepe in stališča:
1.	Sprejemajo se osnovna izhodišča, ki so podana v osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 1976 — 1980 v letu 1979 s posebnim poudarkom, da se sprejmejo Vsebinske usmeritve predvsem glede:
—	poglabljanja samoupravnih o-dnosov
—	združevanja dela
—	povečanje produktivnosti dela
—	podpirajo se ključne opredelitve in druge navedbe v osnutku resolucije.
2.	Evidentirajo se nekatere konkretne pripombe k osnutku resolucije, ki se naj upoštevajo smiselno -pri Izdelavi predloga resolucije 1979.
3.	Organizirati -je -potrebno široko javno razpravo o osnutku v okviru KS, vseh TOZD, SIS in strokovnih službah.
4.	V resolucijo je vnesti samo tisto, kar predstavlja realno
možnost uresničitve zastavljenega.
5.	Nosilec javne razprave o resoluciji je SZDL v KS in sindikat v združenem delu. Za strokovni del nosijo odgovornost ustrezne strokovne službe.
V nadaljevanju seje so delegati sprejeli in potrdili:
—	predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto
1978,
—	predlog odloka o začasnem fmmisirahju potreb občine Šentjur za prvo tromesečje,
1979,
—	prograni geodetskih del v letu 1979 — 1980.
—	osmitek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju delov zazi-
dalnih načrtov sosesk IV, rekreacijski center in mestno jedro v sklopu urbanističnega načrta naselja Šentjur,
—	predlog odloka o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav, M ga plačujejo zavezanci, -ki niso sklenili samoupravnega sporazuma,
—	sprejeta so bila stališča na osnovi poročila o organiziranosti državne uprave,
—	sprejet odlok o povračilu stroškov in nagrad sodnikom porotnikom,
—	sprejeta odločba o ugovitvi splošnega interesa za gradnjo tovarne energetskih naprav EMO Celje v sklopu industrijske cone urbanističnega načrta Šentjur,
—	-sprejet sklep o prenosu lastniške pravice zgradbe, v kateri je krajevni urad Slivnica, na DO Auara Celje, ki bo organizirala v njej del svoje proizvodnje,
—	-sprejet je bil 'družbeni dogovor o financiranju srečanja aktivistov NOB kozjanskega iter proslav III. bataljona, III. VDV brigade,
—	ter kot zadnje so delegati sprejeli sklep o ustanovitvi PÖZD — Orodje in oprema dosedanjega obrtnika Kum-perger Ivana in Karle.
Na naslednji seji skupščine,
ki bo 5. in 6. februarja 1979 bomo obravnavali:
—	Predlog resolucije 1979,
—	Predlog pravilnika o vračanju potresnih posojil,
—	Predlog odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev na območju delov zazidalnih načrtov sosesk IV, rekreacijski center in mestno
jedro v sklopu urbanističnega načrta naselja Šentjur.
—	Predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenja,
—	Osnutek izhodišč o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1979,
—	Osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1979,
—	ter družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine u-deležencem NOV in drugih vojn.
Hinko PAP
Dograjen otroški vrtec v Šentjurju
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
OB DVAJSETLETNICI TOVARNE LAHKE OBUTVE »TOLO«
Zaradi teženj po združevanju družbenih in zasebnih obrti je občinski ljudski odbor v Šentjurju 18. decembra 1958 ustanovil Obrt-no-komunalno podjetje. Združili so se: vodovod, mizarska delavnica, mesarije, pekama, javna tehtnica, zidarska dejavnost, električne in vodovodne instalacije, peskolom in čevljarstvo. Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je podjetje 8. januarja 1959 registriralo, za u-pravnika pa je bil imenovan Miloš Šalej. V množici desetih dejavnosti je bilo čevljarstvo navedeno na zadnjem mestu, pa ravno to čevljarstvo se je v družbenem sektorju najbolj razraslo. Matična knjiga za vpis delavcev iz leta 1959 nam pove, da so bili v njej vpisani naslednji delavci čevljarske stroke, ki jih lahko smatramo za ustanovitelje TOLO: Miloš Šalej, Franc Škomik, Alojz Jug, Franc Kovačič, Ivan Drofenik, Jože Belej, Jože Dobnik, Ferdinand Frece, Bogomir Anderlič in Avgust Mavrin.
Preobrazba čevljarstva, ki je imelo delavnico na križišču v Romovi hiši, (ite hiše sedaj ni več, stalla je tam, kjer sedaj parkirišče pred blagovnico) je bila opravljena leta 1961*. Od zasebnega obrtnika Milovanoviča v Tržiču so odkupili že precej izrabljeno postrojenje za izdelavo copat (šivalne stroje, Stance, kopita itd.) za ceno 1,8 milj. S dm. Ob prodaji je Milovanovič prepustil šentjurskim 'kupcem tudi vse njegove dotedanje odjemalce in (jih hkrati seznanil z vsemi dobavitelji surovin. Izdelava copat je sicer sardna izdelavi čevljev, vendar ima svoje posebnosti, ki so bile v začetku šentjurskim delavcem tuje. Prehod od čevljarstva na izdelavo lahke obutve je bil res samorastniški in tudi precej tvegan. Delovni pogoji tza izdelavo
Podjetje 'je dobilo skromna kreditna sredstva iz občinskega sklada skupnih rezerv, sicer pa je bilo odvisno od samofinan-ciranja.
Leta 1965 se je lahka obutev izločila iz obrtno-komunalnega podjetja in se osamosvojila ter prešla na industrijski način proizvodnje. Odgvomi osebi v podjetju sta potatala 'direktor Rudolf Šalej in računovodkinja Anica Škoberne. Istega leta so se preseiili v staro Aiposovo halo s čimer so se delovni pogoji že znatno izboljšali, nenehno pa so skrbeli za posodobitev strojnega parka. Kljub nizkim osebnim dohodkom je delavski svelt leta 1967 izglasoval prvo notranje posojila v višini enomesečne plače za modernizacijo strojnega parka. Zaradi prostorske sti-
Svoje zdravje si utrjujmo s športom
copat v kletnih prostorih Pla-usteinerjeve hiše niso bili najbolj ugodni, vendar je mladi kolektiv premagal vse 'težave. Ves material za izdelavo copat so vozili s postaje z ročnim vozičkom in kolesi, prav rtako gotove izdelke iz delavnice na postajo. Živeli so dobesedno iz rok v usta — kar so naredili so prodali in za izkupiček nabavili material. Vsi stroji so bili na ročni odnosno nožni pogon; prva dva stroja za šivanje na električni pogon sta bila nabavljena komaj leta 1964. Podjetje je nenehno imelo finančne težave. Ker so v začetku izdelovali le telovadne copate, ki so izrazito sezonsko blago, so sledili suhi mseeci, ko so pošiljali delavce na brezplačne dopuste. Prav zato so razširili proizvodnjo nao-stale vrste copat in natikačev.
ste in rasti podjetja so leta 1969 kupili od KK stavbo in istega leta so razpisali že drugo notranje posojilo, s katerim so stavbo delno adaptirali. V dveh delovnih halah so pridobili približno 1000 m2 delovnih površin. Delovna storilnost se je izredno dvignila, število delavk je nenehno naraščalo.
Vodstvo tovarne in samoupravni organi so pravočasno izkoristili kredite za manj razvita področja. Leta 1972 so uredili skladiščne prostore in nabavili moderno opremo za izdelavo sobnih natikačev. Istega leta so uresničili izredno važno zamisel — v opuščeni stavbi šole na Planini so ustanovili dislociran obrat in v njem zaposlili nad 30 delavk. Stavbo so ustrezno adaptirali, že v naslednjem letu pa so tudi tam uredili druž-
beno prehrano. Leta 1973 so pričeli z gradnjo nove proizvodne hale poleg stare in jo odprli februarja 1974. Proizvodnja v tej hali teče na treh soddbnih tekočih trakovih im to na enem šivalnem in dveh montažnih. S pridobitvijo novih prostorov in s številčno rastjo zaposlenih delavk 'so pričeli tudi racionalizirati im modernizirati proizvodni proces. Izdelovanje Iahte obrt-ve ne prenese velite režije. Delovni postopek moia hiti hiter in poceni, vanj sme biti vloženega le malo živega dela, kar je dosegljivo z modernim strojnim parkom in izpopolnjenim tehnološkim postopkom.
je bilo doslej skladišče, in na pomlad bodo uredili tam še dva tekoča trakova. 30 novih delavcev za te trakove že priučujejo.
Če vemo, da je bilo ob ustanovitvi pod(jetja leta 1958 zaposlenih le 10 ljudi, ki je ustvarilo minimalni dohodek, je vzpon v prvih desertih letih do 'leta 1968 izreden. Zaposlenih je bilo že 82 delavcev, ki so izdelali na leto 322.000 parov copat in ustvarili 310 milijonov S din dohodka. Čez 10 let, ito je leta 1978 pa je bilo zaposlenih 320 delavcev, ki so izdelali 1,5 milj. parov raznih copat in so ustvarili dohodek v višini 9 milijard S din.
Po delu v zaprtih prostorih si želimo lepih izletov v bližnjo okolico
Po upokojitvi zaslužnega direktorja Rudolfa Šaleja v februarju 1974 je prevzel vodstvo direktor S tane Zupanc, 3d je bil zadnlji dve leti komercialni direktor. Proces posodabljanja tovarne se nenehno nadaljuje. Leta 1978 so pričeli z izgradnjo skladiščnega prostora, s katerim bodo pridobili novih 1200 m2 koristne površine. S tem bodo razbremenili delovno halo, v kateri
Vodstveni organi podjetja se nenehno zavedajo, da morajo proizvodnjo posodabljati, izdelovati zahtevnejše artikle, ki jih zahteva trg in s tem menjavati strulkturo proizvodnje. Poudariti velja izredno važno dejstvo, da zaposluje TOLO žensko delovno silo in ito nad 300 žensk 'ki bi sicer težko našle zaposlitev v občini.
Ernest Rečnik
KMETIJSKI KOMBINAT OBVEŠČA
vse vlagatelje Hranilno kreditne službe, da bodo področne blagajne delovale z naslednjim delovnim časom:
Področje Planina:
Ponedeljek	od	7,00	—	13,00	pisarna	KK
Torek	od	7,00	—	13,00	pisarna	KK
Petek	od	7,00	—	13,00	pisarna	KK
Področje Gorica, Loka in	Prevorje:
Sreda	od	7,00 — 10,00 Loka pri Zusmu —	trgovina
Sreda	od	11,00	—	14,00	Gorica pri Slivnici	— pisarna KK
Četrtek	od	7,00	—	10,00	Prevorje — pošta
Četrtek	od	11,00	—	13,00	Gorica pri Slivnici	— pisarna	KK
Področje Dramlje:
Ponedeljek od 7,30 — 10,30 pisarna KK Sreda od 7,30 — 11,00 pisarna KK
Področje Ponikva:
Ponedeljek od	11,30	—	13,00	pisarna	KK
Torek	od	7,00	—	13,00	pisarna	KK
Sreda	od	12,00	—	14,00	pisarna	KK
Četrtek	od	7,00	—	13,00	pisarna	KK
Petek	od	7,00	—	13,00	pisarna	KK
Na področni blagajni je možno poravnati vse obveznosti, ki izvirajo od najetih kreditov, ter opraviti vplačila in izplačila hranilnih vlog. Vlagatelje opozarjamo, da se ni potrebno posluževati za usluge te vrste le blagajne v Šentjurju.
TOK Šentjur
Iz krajevnih skupnosti
ŠENTJUR-OKOLICA
December je mesec, ko pregledujemo in seštevamo naše uspehe ter iščemo nove in hotljiše poti za leto, ki je pred nami. Ko zaključujemo leto 1978, želim na kratko opisati delovanje in dosežke KS Šentjur — okolica.
Za preteklo in sedanje mandatno obdobje so za KS Šentjur — Okolica značilne velike družbene in gospodarske spremembe. Odkar je prevzel vodstvo KS tovariš Centrih, je politična in gospodarska razgibanost veliko večja. To je opaziti predvsem v tem, da je oživela dejavnost naše KS. Na tem področju smo dosegli vrsto pomembnih uspehov. Zelo lepi uis-pehi so bili doseženi pri vključevanju krajanov v delo KS, ki je sprejela svoj program. Za izvedbo tega programa je bil izglasovan tudi samoprispevek. S temi sredstvi smo isafineirali razširitev osnovne šole, za kar se je vlagalo 50% zbranih sredstev, popravljale so se vse občinske ceste, zgradila se je vrsta avtobusnih . 'postajališč in drugih komunalnih naprav. Najbolj pamamlbno pa je to, da smo tudi na področju KS Šentjur-— Okolica začeli z urejanjem in asfaltiranjem občinskih cestišč.
Velik uspeh je rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Šentjur — Jakob. Tudi za to .ureditev je naša KS prispevala svoj delež (600.000 din). Cesta je bila dolga leta predmet razprav, letošnje leto pa je bila prav na občinski praznik v Jakobu njena Otvoritev. Za prebivalce je to velik uspeh, ker ho cesta pripomogla k napredku tega kraja.
Asfaltirali smo tudi cesto Stopče — Vrh, zato pa so morali vaščani prispevati še dodatna sredstva. Vsa fizična dela so izvršili sami in je bilo v ta namen opravljenih 4.000 prostovoljnih delovnih ur. Vsa teren-.sko-tehnična dela iso znašala
I42O.OOO	din. Cesto smo otvorili za praznik dela prvi maj. Dolga je 1.650 metrov in .povezuje vasi: Sitopče — Vrh — Brezje z glavno cesto Ponikva — Šentjur.
Asfaltirana je bila tudi cesta v Podgorje in 300 m dolg odsek na področju Tratne. Pri tem pa so bili doseženi lepi uspehi pri sodelovanju s sosednjo krajevno skupnostjo Šentvid pri Grofa einem.
Zelo velik dosežek je tudi napeljava vodovoda Črnolica — Stopče — Grobelno — Tratna. Položenih je bilo 4,5 km vodovodnih cevi in opravili smo 900 ur prostovoljnega dela. Vsak posameznik je moral prispevati najmanj 7.000 din. S tem so vasi dobile nujno potrebno vodo, katere jim je' vedno primanjkovalo.
Na področju urejanja naselij in pri varstvu okolja pa ni bilo veliko storjenega. Vaščani še vedno na neprimernih krajih odlagajo razne predmete. Če pogledamo potok Voglajna, najdemo v njem polno razpadlih avtomobilov, štedilnikov in drugega odpadnega materiala. S tem kvarimo in onesnažujemo naše okolje, uničujemo lepoto kraja, v katerem živimo. Temu prob-
lemu bo 'treba v bodoče posvetiti več pozornosti, zadevo bo treba obravnavati kot zelo perečo in poiskati bomo morali rešitve.
Zaključim lahko, da se je vsebina dela v KS izboljšala. Občani so pokazali več volje do dela, število vaščanov pri sprejemanju raznih odločitev pa se je povečala. Pokazala se je tudi večja samoiniciativnost občanov ki se zavedajo, da je KS tisto mesto, kjer lahko rešujejo svoje probleme. V prejšnji mandatni dobi so na področju te KS delovale tri vaške skupnosti, sedaj pa jih deluje že pet (Grobelno, Nova vas, Jakob, Vrbno in Kameno). Upamo, da bomo z reorganizacijo dosegli še mnogo več, saj mora vsaka vaška skupnost sprejeti svoj plan dela. Iz vseh 'teh načrtov pa bo izdelan plan dela KS, ki bo v okviru 'možnosti tudi realiziran,
V	pretekli mandatni dobi so bili doseženi lepi uspehi. Če bo 'tudi sedanje vodstvo tako uspešno, bomo lahko zelo zadovoljni in naša prihodnost bo še lepša.
V	letu 1979 želim vsem vaščanom in vodstvu KS srečno novo leto, obilo zdravja in uspehov.
Vinko Martinčič * lo
VASICA POD RESEVNO
Ob vznožju Resevne leži majhna vas — Krajnče. Zajema o-koli petnajst hiš in daje videz prijetne domačnosti. 'Popotnik bi dajal, da je to ena 'družina. Ljudje se med seboj razumejo in isi Ob težavah ituidi pomagajo. Prebivalci te vasi se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom. Gospodarska poslopja so prijetno in skrbno urejena. Res je, 'da nimajo zelo velikih 'kmetijskih površin, pa vendar »dobro živijo«. Ta vas je med NOB bila zatočišče partizanam, zato ni čudno, da jo danes nekateri imenujejo partizanska vas. Okupa.tor ljudem v tej vasi ni prizanesel. Precej ljudi so odpeljali v celjski »stari pisker«.
Največji problem pa je v tem, da je tu starostna struktura ze-
lo visoka. Mladi odhajajo v večja mesta, torej Obstoja nevarnost, da bo ta vasica ostala prazna. To dejistvo nam pove, da premalo cenimo vrednote naše svobode. Zamislimo se pri tern, koliko truda je bilo potrebno, -da se je zgradilo vse to, kar danes 'imajo. Prav bi bilo, če bi tudi mladi prisluhnili težavam, ki jih tarejo, in jim priskočili tla pomoč.
Anton Selič
DRAMLJE
NOČ IMA SVOJO MOČ
Medtem ko v Dramljah še razpravljamo o tem, kako je nastal vikend pod kozolcem, In ko so nekateri zelo ostro obsodili članek, so nam ponoči pritihotapili v Dramlje kup starega železja, to je bilo zadnji teden v mesecu decembru 1978. Akcija je bila kar drzna, ker je storilca lahko videl kakšen voznik. Za vse tiste, ki ne poznate KS Dramlje, naj povem, da leži ta šara na spodnji strani ceste Šentjur — Dramlje. Ne ostane nam drugega, kot da obsodimo taka dejanja. Kdor je to napravil, je pometel pred svojim pragom, ni pa poskrbel za to, da bi bilo naše okolje lepo in čisto. Komisija za varstvo okolja pri svetu KS Dramlje bo morala ukrepati, ker to ni bil prvi primer. Hkrati pa moramo čimprej poiskati onesnaževalca naše pokrajine.
Dopisnik
ŠENTJUR
PROBLEMI
ŠENTJURSKE MLADINE
V 'Šentjurju je veliko mladine, o kateri pa se govori dokaj slabo. Kogarkoli bi .vprašali, bi povedal o nas kaj Slabega. Le malokdo bi molčal, morda pa sploh nihče izmed 'Starejših ne bi toliko pomislil, da hi se vprašal: »Zakaj je ta mladina tako ' slaba?« Če je to sploh res! Na to nihče ne pomisli oziroma noče pomisliti! Kajti vsak je mnenja: »Mi nismo imeli nič od mladosti, ti današnji »frkolini« pa imajo Vsega dovolj!«
Da, res je. Veliko stvari imamo, lahko bi rekli, skoraj Vse. Vendar nečesa, kar bi najbolj potrebovali, nimamo! Nimamo niti ene sobice v celem precej velikem Šentjurju, ida bi se lahko enkrat na teden dobili, se pogovorili o svojih problemih, na koncu pa morda malo zaplesali, Saj že od nekdaj govore, da se mladina med isehoj najbolje razume. Vse to je resnica. Kje se naj dobimo? Na cesti? V kavarni? Ne! Marsikdo reče:» Ne, v kavarno ne grem! Tam je tako ali tako sama mularija.« Torej kjerkoli se dobimo, tsmo ljudem na očeh, nato pa nas vlačijo po zobeh.
Kam pa naj gremo? Najbolje nikamor. Da je vsak doma sam zase. Mi pa tako ne vzdržimo. Radi smo skupaj. Uživali bi radi svoja mlada leta. Vi niste imeli skoraj nič od mladosti, zato pa dovolite, da imamo mi — vaši nasledniki.
To je naš največji problem. Vedno, kadar imamo sestanek, se pogovarjamo o tem zelo pe-
rečem vprašanju. Vendar rešitve nikoli ne najdemo. Zato pa se obračamo na vas s prošnjo: Pomagajte nam!
Mladinka iz Šentjurja
Nova OOZSMS
Ob koncu leta 1978 smo mladi prosvetni delavci na OŠ Franja Malgaja skupaj z mladimi zaposlenimi v VIZ ustanovili Osnovno organizacijo ZSMS. Sprejeli smo program delia. Aktivno se bomo Vključevali v 'sprejemanje odločitev v vseh samoupravnih organih, sodelovali bomo z vsemi družbenopohtičnirni organizacijami na šoli in se Vključevali v iddio občanske konference ZSMS. Foto sekcija bo škrbela za letne razstave in foto časopis na šoli. Planinska sekcija 'bo organizirala izlete v naravo in skrbela za povezovanje planincev iz ostalih TOZD. V svoj program smo vključili tudi skrb za varstvo Okollja 'in udeležbo na sindikalnih športnih igrah. 'Kulturno — izobraževalna sekcija bo obveščala člane kolektiva o raznih kulturnih prireditvah. Recitaaijislka skupina bo s svojim programom nastopala na proslavah v 'Občini. Skrbeli pa bomo 'tudi za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje svojih članov.
Ena izmed naših najvažnejših nalog pa 'bo, da bomo .pomagali pri aktiviranju učencev osmih in sedmih razredov v mladinski arganizaoiji in PO.
S svoj im delam želimo prispevati k večji politični aktivnosti ter urejanju medsebojnih odnosov na šoli.
OO	ZSMS
SKOJ-ZSMS
Občinska konferenca ZSMS Šentjur se je odločila, da v me-seau januarju izvede kviz na temo SKOJ — ZSMS. Priprave nanj iso potekale ‘že v mesecu decembru. Več kot polovica OO ZSMS se te 'dni vneto pripravlja nanj. Poleg 'Samega kviza tekmovanja je organiziran tudi kulturni program. Mladi 'bodo na ta način še bolj okrepili svojo pripadnost generaciji, ki je v letu 1978 na X. kongresu ZSMS in ZSMJ začrtala pot. Ta pot pa Vodi skozi številne oblike dela. Glede na to, da imamo v občini 38 OOZSMS, in da se bo kviza udeležilo samo 15 OO ZSMS, nam pove, da bo v letu 1979 precej dela prav na področju aktiviranja OO. Vsem sodelujočim OO ZSMS želimo, da bi pokazali kar največ znanja na tem področju. Kako pa je potekel sam kviz in kulturni program, pa bomo zapisali v naslednji številki.
S.	D.
Goce Kalajdžiski
ODMEVI RAZSTAVE SKULPTUR IN AKVARELOV V MARIBORU
Ali .znamo ceniti umetnost, katero srečujemo na razstavah, v .muzejih ali drugod? Zgodi se, da nas mora nekdo najprej seznaniti in nam približati delo o-ziroma stvaritev, da jo znamo ceniti in s katero se lahko tudi ponašamo. Ponosni pa smo, da lahko rečemo, ;to delo je ustvaril naš rojak ali 'ta dela ustvarja človek, ki živi v naiši občini.
Kdo je Goce Kalajdžiski? Rojen je v Dvoru ob Prespanskem jezeru. Do nedavnega je delal v Marofu pri Juilkloštru, sedaj pa ustvarja v Šentjurju. Zanj lahko rečemo, da je slikar, kipar ustvarjalec ter odličen likovni
pedagog. Skozi vrata akademije likovne umetnosti v Skopju je stopil v svet makedonske srednješolske kulture kot restavrator bogatih makedonskih fresk. To je čas njegovih IKON. Goce je primer, kakšen odnos si lahko sodoben umetnik _us.tvari do ikon, do njihove tematike. To, kar nastaja pod njegovim čopičem, pa nikakor ni kopija; Goce gleda stare ikone Skozi prizmo svoje umetniške osebnosti. Vrsta njegovih del spominja na izvirnike iz makedonskih cerkva in samostanov, to pa je tudi vse, kar je na njegovih ikonah tradicionalnega.
Vrsto .let so bile ikone njegova umetniška izpoved. Prirejal je razstave po vsej domovini, v iskoraj vseh slovenskih mestih. Leta 1968 je svoja dela razstavljal v Londonu in Amsterdamu, od leta 1976 pa je svoja
ŠOLA SMUČANJA
S smučarskim tečajem smo začeli 7. 12. 1978. V ta krožek se je vključilo 15 učenk. Učil nas je tovariš Dušan Špom. Prvo uro nas je tovariš seznanil z osnovo smučanja. Najprej smo začeli z lahkimi vajami, potem so bile vse težje. Kmalu smo se začeli učiti slalom. Ker smo vedele, da bo za zaključek tečaja tekmovanje, smo si še bolj prizadevale, da bi to vajo osvojile. Tečaj je trajal 5 dni, nato pa smo imeli tekmovanje. Zmagala je Jelka Krampi iz 5.a razreda.
Na tečaju smo se mnogo naučile. Bilo je zelo prijetno.
Tanja Poveilaj 5.a
dela razstavljal v Mexieu. Njegova zadnja razstava, Osi je bila od 10. do 20. novembra v domu JLA v Mariboru, pa se kaže v precej drugačni luči. Z vraščanjem v novo okolje, v hribovski svet pod Planino, v Marofu vzklije tudi nova .umetniška izpoved. Mehkoba gričevnate pokrajine, ribnik za domačijo, prosojne meglice nad bistrimi 'tolmuni, potokov oZkih dolin .se zrcalijo v njegovih akvarelih.
Goce išče nove izrazne oblike, nove izpovedne poti. Spoprime ise z oblikovanjem prostora, s 'tretjo .dimenzijo. Svojo ustvarjalno energijo sprošča z oblikovanjem neupogljivega materiala z oblikovanjem .jekla. To je začetek nove izrazne poti, na katero stopa vzporedno ob novem slikarskem izrazu. Za seboj je pustil podobe ikon. Išče novo podobo za današnjega človeka. Opazimo lahko strogo Stilizacijo figur, prečiščeni 'likovni izraz. Mi, ki smo si njegovo razstavo o-
gladali, občutimo ustvarjalno moč, to je novo izpovedno moč njegovih del.
Franc Škoberne
Ipavčev večer v glasbi in sliki
Kulturniki .sosednje šmarske občine so pred kratkim priredili v Rogaški Slatini lepo prireditev, ki je imela poudarek na 70-letnici smrti Gustava in Benjamina (prvi je umrl 20. avgusta, drugi 20. decembra 1908) in na razstavi slik slikarja Joži j a Ipavca, sina zadnjega skladatelja dr. Josipa Ipavca.
K sodelovanju so bili povabljeni operni solisti iz Ljubljane, ki so zapeli najlepše Benjaminove in Josipove saw^*speve. Vrsto najilepših zborovskih skladb vseh treh skladateljev je zapel moški pevski zbor iz Šentjurja, ki nosi ime Skladateljev in ga zelo uspešno vodi Edi Goršič.
Na razstavi slikarja Jožija Ipavca, ki je bila odprta po glasbenem delu večera, se je slikar predstavil kot izrazit kraji-
nar, ki so mu motivi rodnega Šentjurja in njegove bližnje o-kolice najbolj pri srcu. Šentjurski (kulturniki, ki se 'intenzivno ukvarjajo z odkupom rojstne
hiše .Skladateljev, zagotavljajo, da bodo Ob prevzemu hiše priredili veliko kulturno — glasbeno prireditev.
Ernest Rečnik
Dejstva govorijo
Podatki iz kronike šentjurske osnovne šole nam povedo, da so pričeli z rednim poukom v kraju leta 1769. V obdobju 210 let je šola doživela vrsto kakovostnih skokov od števila učencev, oddelkov šolskih stavb, trajanja šolanja, učnega osebja itd.
V prostorskem smislu je bila Izgradnja šolske stavbe leta 1909 važen mejnik, kateri sledi kar 64-letno zatišje, saj se do izgradnje nove telovadnice leta 1973 ni nič premaknilo. Že štiri leta nato, to je leta 1977 sledi izgradnja modernega in prostornega prizidka, ki je znatno večji od stare šole. Ta prizidek je po mnogih letih omogočil tudi prehod šole na enoizmenski pouk.
Groba ocena občana bi sedaj lahko bila, da je problem šolstva vsaj za naslednje desetletje .rešen, kar pa nikakor ne drži. Rast števila prebivalstva v krajevnih skupnostih .Šentjur — center in Šentjur — okolica, iz katerih obiskujejo otroci šolo, je tolikšna, da ne dovoljuje predaha. Trenutno ima KS — center
2.700	prebivalcev, okolica pa 4.506 prebivalcev. Seštevek 7.206 nam pove, da je to slaba polovica prebivalstva calatale občine
Osnovni problem, 'ki ga mora šola rešiti še v 'tem letu, je kuhinja z jedilnico. Za 850 malic in 250 kosil, ki jih idnevno razdela, sedanji prostori kuhinje in obednice nikakor ne odgovarjajo. Idejni načrti za ureditev teh prostorov v spodnjem delu šole ob Zidanškovi ulici so napravljeni. 'V okviru delovne organizacije Vzgojno izobraževalnega zavoda bo (treba združiti amortizacijska sredstva in načrt uresničiti.
Letos bo treba urediti Okolje šole med Zidanškovo in Ipavčevo ulico. Izobraževalna skupnost je za ta dela predvidela sredstva. Bazen v Okviru te-
lovadnice še tudi ni dokončan, kar pa ni le domena šentjurske šole, temveč TTKS in vseh šol v občini, saj bi z usposobitvijo bazena lahko naučili plavanja vise učence v občini.
Nič ne bo prezgodaj, če bomo že sedaj začeli razmišljati o novogradnji šole na levem bregu Voglajne in rezervirati u-sitrezne lokacije v Hruševcu, Podgorju ali Novi vasi. Po grobi oceni prihaja iz naselij preko Voglajne okoli 300 otrok. Naselja Hruševee, Nova vas in Čr-nolica se izredno hitro širijo. Zaradi naraščanja števila učen-oev bosta na jesen prešla v popoldansko izmeno najmanj dva oddelka. Vsi vemo, da je nadalj-ni napredek šolstva v celodnevni šoli. Če hočemo 'ta stremljenja uresničiti v naslednjih letih, moramo misliti na novgradhjo in hkrati (tudi na podaljšanje sedanjega samoprispevka, ki poteče leta 1980.
Na šoli je .sedaj 850 učencev, ki 'so razporejeni v 28 oddelkov, podružnici Blagovna in Kalobje pa imata v štirih kombiniranih oddelkih 75 učencev.
Nadaljevanje spomladi
Že v prejšnji številki ism-o zapisali, da nas je obiskala delegacija mladih iz avstrijlSke Koroške. Sodelovanje med mladino s tega področja in iz naše občine bo sodilo v okvir priprav naših brigadirjev na letošnje MDA. Tako bodo naši mladinci že v aprilu .sodelovali na akciji v Podjuni, kjer bodo pomagali pri dograditvi kulturnega doma. Kutami dom v Podjuni ima vsestranski pomen za prebivalce tega področja. Še največ pa bo od njega imela mladina. Dobila bo svoj prostor. Zato mladi tako sodelovanje podpiramo in želimo si, da bi vez med (mladimi postala tako trdna, kot so naše misli do tovarišev na tem področju. S tem člankom se koroškim Slovenci zahvaljujejo našim občanom, da smo jim pripravljeni pomagati tako, kot naši občini pomaga mladina iz celotne Jugoslavije.
-S. D-
Dopisujte v naše glasilo!
Vzgoia in izobraževanje
V preteklem letu je vzgojnoizobraževalna dejavnost naše občine spremenila organizacijsko strukturo. Vse tovrstne institucije so se združile v delovno organizacijo, ki nosi ime delovna organizacija Vzgojno izobraževalni zavod (VIZ). Iz samostojnih osnovnih šol, glasbene šole in vrtca, je nastalo sedem itemeljnih organizacij. Tako je celotna vzgojnoizobraževalna dejavnost občine, razen kmetijske šole, združena. Tak način združevanja je značilen za manjše občine. V nekaterih večjih občinah je prišlo do združitve samo pri osnovnih šolah, ker je že teh toliko, da tvorijo precej močno delovno organizacijo. Poleg sedmih temeljnih organizacij je nastala pri nas še delovna skupnost skupnih služb. Skupne službe imajo svoj sedež na osnovni šoli Šentjur in je sestavljena takole:
—	vodja delovne organizacije, 3d je hkrati vodja skupnih šlužfb,
—	psiholog,
—	tajnica,
—	ekonom.
—	socialni delavec,
Skupne službe opravljajo dela in naloge za vse temeljne organizacije.
Poglejmo še število učencev in zaposlenih po posameznih temeljnih organizacijah:
Temeljna organizacija Št.	oddelkov	Št. otrok	št. vseh zaposlenih	Učit. in ravnat.
1. Osnovna šola »Franjo« Malgaj Šentjur disloclr. enoti: Blagovna, Kalobje	32	913	54	40
2. Osnovna šola »Franja Vrunča. Slivnica disloc. enoti: Loka pri žusmu in Prc-vorje	21	514	39	30
3. Osnovna šola »Kozjanski Odred« Planina dislocirana enota: Dobje pri Planini	16	394	25	19
4. Osnovna šola »Blaža Kocena« Ponikva	13	321	22	16
5. Vzgojno varstvene org. dislocirane enote: Ponikva, Slivnica, Loka	16	334	37	19
6. Glasbena šola »Skladateljev Ipavcev» Šentjur	—	118	— 8 3 redni 5 honorar.	
Skupne službe	—	—	5	
V občini se v osnovni šoli šola 2352 otndk, v vrtcu pa se vzgaja 334 otrok. V celotni delovni organizaciji je 2.686 otrok in 198 zaposlenih delavcev. Od tega je 131 učiteljev in 8 poslovodnih organov.
Namen združitve vseh vzgoj-noizobraževailnih ustanov v občini je, da bi enotno in sistematično organizirali vzgoj noizobra-ževalni proces v vseh šolah in
•učenja in z uporabo in upoštevanjem sodobnih znanstvenih dognanj pedagogike. Skupno bi naj reševali kadrovske zadeve, planirali razvoj šolstva v občini in skrbeli za racionalno porabo sredstev ter za primemo nagrajevanje in delitev po delu delavcev v vzgoji 'in izobraževanju.
Najtežje bo reševanje kadrovskih zadev, ker še vedno manjka učiteljev, in to zlasti u-
V dograjeni šoli je delo lažje in boljše
vrtcu. To pomeni, da bd naj bila kvaliteta vzgojnoizobraževail-nega procesa enaka v vseh temeljnih organizacijah in na taki višini, kot jo je možno doseči z uporabo modeme tehnologije
čitefljev za matematiko, fiziko, tehnični pouk, za likovni pouk, za glasbeno vzgojo in nenazadnje tudi učiteljev za razredni pouk. Vedno težje je dobiti prosvetne delavce, ki bi bili pri-
pravljeni prevzeti vodilna delovna mesta. Grozi nam tudi vedno hujša feminizacija v prosvetnih vrstah, kar nima pozitivnih posledic v vzgoji.
Naštetih težav ne bo mogoče odpraviti v kratkem času. Povsem jih bomo odpravili, ko se bomo v polni meri zavedali pomena vzgoje in izobraževanja, in ko borno v slehernem proizvodu naših delovnih organizacij upoštevali tudi delo izobraževanja. Ko bomo tako razmišljali, nam prispevek, M ga mesečno odvajamo od osebnih dohodkov za vzgojo, izobraževanje in varstvo ne bo več predstavljal breme in tudi ne bo več tisti kamen spotike, s katerim včasih starši opravičujejo svoj isiab odnos do šole, češ: toliko on toliko plačujem za šolo, moj otrok pa...
S tem seveda nlimaim namena opravičevati napak, ki se pojavljajo pri slehernem delu in tako 'tudi pri vzgdj noizobrazeval-nam delu v šolah. Vedeti moramo, da vzgojno izobraževalne institucije delajo po programu in da so za uresničevanje tega načrta potrebna finančna sredstva. Če hočemo program raz-
širiti, moramo zanj nameniti več sredstev in poskrbeti tudi za osnovno materialno bazo. Zaradi spreminjanja družine odlagamo vedno več skrbi za otroka šolam in predšolskim ustanovam. Tako morajo poleg vzgojnoizo-braževalne dejavnosti poskrbeti tudi za varstvo in prehrano. Prav pili prehrani se pogosto zatakne. Nekatere šole nimajo ustreznih kuhinj in jedilnic. Napredek je sicer v prehrani šoloobveznih otrok, v tem, da imajo vsi otroci v šoli malico. Težje pa je s pripravljanjem kosal. Na podružničnih šolah, razen v Loki, hi pogojev za kuhanje kosil. Neustrezne pa so tudi kuhinje v Dramljah, Šentjurju in Slivnici. Z združitvijo šdl se je izboljšala preskrba s prehrambenim blagom. Pri VIZ je zaposlen ekonom, ki oskrbuje vse šdle in vrtce v občirii z živili in Ostalim blagom.
Prepričana sem, da bomo s ■požrtvovalnim delom delavcev v vzgoji in izobraževanju, kakor tudi is pomočjo staršev in s pomočjo družbenopolitične skupnosti zmogli rešiti naloge, ki stojijo pred nami.
Milena JAN
Pridno vadimo, zato nam je petje lepo
Pevska tradicija se bo v naši občini zelo utrdila, kajti poleg moških pevskih zborov in ženskega, pridno vadijo tudi otroci po osnovnih šoah. »Pridno je treba vaditi, da lahko javno nastopamo«, pravijo otroci pevskega zbora na osnovni šoli Franjo Malgaj v Šentjurju.
Z rednimi vajami je začel zbor v oktobru 1977. Zbor je štel šestdeset otrok od prvega do četrtega razreda. Za prvi nastop smo vadili sorazmerno kratek čas, saj smo že po enem mesecu zapeli pred spomenikom dve pesmi. Nato smo 'sodelovali na vseh šolskih proslavah, pri sprejemu kurirčkove pošte, Titove štafete, ob dnevu krvodajalcev ter na občinski reviji pevskih
kega števila pevcev morajo vaje potekati ločeno, dvakrat tedensko, za prve in druge razrede 'in skupaj za tretje in četrte. Povsod, kjer se vidi delo, nastajajo tudi težave. Mladi pevci želijo večji prostor, želijo si enotne obleke, vse to bi dalo še večji zagon. Skupno smo imeli sto-štiridaset prostovoljnih ur. Le velika ljubezen do petja in nastopanja in sikrotmni uspehi od-
Mladi pojo
zborov. Po enoletnih vajah ter nastopih smo imeli pester program dvajsetih pesmi.
Letošnje leto se bo zbor še pomladil. Kmalu bo vrela pesem iz devetdesetih grl. Zaradi veli-
tehtajo trud in požrtvovalnost z obeh strani. Vsi vlagamo v delo veliko truda in svojega prostega časa. Vsi si bomo prizadevali, da bo naš najmla/jši zbor deloval pod boljšimi pogoji, in rezultati bodo še večji. K. Z
Nesreča nikoli ne počiva
Veliko je že napisanega, toda komu to koristi. Še vedno ugotavljamo, da dan za dnem hote ali nehote delamo napake v gospodarstvu, v negospodarstvu, doma itd. Toda te napake nimajo vedno težkih posledic. Če pa smo za volanom, jé' dovolj samo pogledati levo ali desno in nesreča je tu. Posledice pa so največkrat na naših cestah zelo tragične. Zadnje mesece v prejšnjem letu so bili krvavi
Dva potnika sta tu izgubila življenje
madeži na naših cestah vsakodnevni. Precej nesreč se je končalo s smrtjo. To nam zgovorno pokaže tudi nesreča na sliki, ki je terjala življenje dveh potnikov. Nimamo besed, pa vendar se ob tej sliki zamislimo vsi, ki vsak dan sedamo za volan v prepričanju, da se nam ne more nič zgoditi. Okvaro na avtomobilu hitro odpravi mo, ne moremo pa odpraviti človeške napake, ki je največkrat krivec za prava samomorilska dejanja. Posebno previdni morajo biti vozniki v času zmanjšane vidljivosti, in paziti morajo na druge pogoje, med katere spada Itudi vzdržljivost vozila, iki ga vozimo.
Da bi stanje na naših cestah bilo vsaj nekoliko boljše, smo odgovorni prav vsi, tudi tisti, ki hodimo peš.
SEMINAR V BOHINJU
V decembru je potekal v Bohinju seminar za cane IO PZS. Iz naše občine sta se udeležila dva člana. Razpravljali so predvsem o novi vsebini dela kolektivnih članov ZSMS. Posebej pa je bila raznrava namenjena novim spremembam v počitniški zvezi, diede na to, da nova organiziranost po X. kongresu ZSMJ omogoča tudi vrsto konkretnih premikov v tej dejavnosti, bomo odslej imeli najvišji organ konferenco (prej skupščino). Poleg tega pa bo razširjen delegatski sestav. Dogovorili smo se, da odslej poteka stalna povezava PZ med republiškim IO PZS in občinsko organizacijo PZ. S tem bo razvoj tega društva prišel v veljavo neposredno, brez zastojev in nerazumevanja. Omogočeno bo hitrejše in boljše usklajevanje programov.	IO PZ Šentjur pri Celju
AKTUALNO — AKTUALNO — AKTUALNO
Počitniška zveza
Republiški izvršni odbor Počitniške zveze nas je obvestil, da bo rok pošiljanja programov zelo kratek, zato je potrebno pripraviti programe čimpreje. V dopisu nas je tudi obvestil, da bo odbor podpisnikov verjetno zahteval od posameznih organizacij, da programe krčijo v svojih okvirih. Sredstva, ki bodo na razpolago v letu 1979 bodo od lanskih večja predvidoma samo za cca 10%. O tem je IO PZ Šentjur pri Celju na svoji seji informativno razpravljal. Z omejitvijo programov skupinskih potovanj se v celoti ne strinja, vendar pa je mnenja, da se bomo morali kljub vsemu prilagoditi vsoti razpoložljivih sredstev.
V	mesecu marcu je predvidena tudi skupščina PZS. IO PZS nas tudi obvešča, da poteka evidentiranje za nove člane republiškega vodstva.
V	nov izvršni odbor na nivoju republike predlaga IO PZ Šentjur pri Celju tov. Slakan Draga.
IO PZ Šentjur pri Celju
Delavske športne igre 1978
Z letom 1978 smo zaključili 12. delavske športne igre v občini Šentjur. Prav gotovo je zanimanje za šport ih rekreacijo v današnjem času zelo veliko. Zanimanje zanj se kaže v želji po gibanju in aktivnem sodelovanju, medttem ko pri nekaterih seže to zanimanje le do tribune za gledalce.
Ta prepotrebna množičnost v športu iin rekreaciji pa je hiba večine in tudi letošnjih delavskih športnih iger v občini. Na področju množičnosti bo treba v bodoče več napraviti. Vsebinsko moramo Obogatiti programe tekmovanj in z njimi pritegniti v športno akiltvnast čimveč zaposlenih. Zavedati bi se moral, da je predpogoj za aktivno in ustvarjalno delo zdravje, pri tem pa velja le-tto, kaj smo sami napravili, kajti zdravje ni nekaj danega, temveč dobrina, M si jo moramo vedno znova in znova pridobivati in ohranjevati. Piri vsem tam pa je važno, da vključujemo v programe delavskih športnih iger tiste oblike športa in rekreacije, ki so zanimive in privlačne za večino delovnih ljudi; pomembno je, da se s športom čimbolj množično ukvatrj amo, da smo aktivni. To naj bo v bodoče pomembna naloga športnih animatorjev v delovnih organizacijah, odgovornih za šport in rekreacijo v OS, v ZTKO in drugih organizacijah ter društvih.
Šport in rekreacija sta pomembna tudi z vidika povečane storilnosti dela, za psihično sprostitev delovnega človeka v današnjem tempu življenja ter krepitvi obrambne sposobnosti vseh ljudi, zato je nujno, da ta dejavnost še bolj kot doslej postane naša skrb in obveza. K tako opredeljeni politiki in zastavljenim ciljem morajo svoj delež prispevati tudi delavske športne igre, ki naj postanejo širina športne aktivnosti zaposlenih v vseh delovnih sredinah naše občine.
V	delavskih športnih igrah v letu 1978 so ekipe delovnih organizacij sodelovale pri moških v 12 športnih disciplinah, pri ženskah pa v 4 športnih disciplinah.
Poglejmo vrstni red ekip pri molkih:
1.	Alpols
2.	Obrtniki
3.	Zdravstvo
4.	Prosveta
5.	Občina
6.	LI »Bohor«
7.	Mene
8.	Tolo
9.	Komun ala
10.	Ingrad
11.	Elegant
12.	Kmetijski kombinat Vrstni red pri ženskah:
1.-2. Prosveta Zdravstvo
3.	Alpos
4.	Elegant
5.	Mene
Uvrstitve ekip po posameznih disciplinah — moški): (prve tri ekipe)
SMUČANJE: 1. Alpos, 2. Obrtniki, 3. Zdravstvo ŠAH: 1. Občina, 2. Obrtniki, 3. Zdravstvo ODBOJKA: 1. Alpos, 2. Prosveta, 3. Zdravstvo NAM. TENIS: 1. Zdravstvo, 2. Obrtniki, 3. Ingrad M. NOGOMET: 1. Alpos, 2. Obrtniki, 3. Prosveta STRELJANJE: 1. Obrtniki, 2. Alpos, 3. Prosveta KOŠARKA: 1. Alpos, 2. Zdravstvo, 3. Obrtniki VLEČENJE VRVI: 1. Alpos, 2. Zdravstvo, 3. Obrtniki PLAVANJE: 1. Alpos, 2. Obrtniki, 3. Prosveta RIBOLOV: L Alpos, 2. Občina, 3. Prosveta KEGLJANJE: 1. Alpos, 2. Obrtniki, 3. Zdravstvo OR. POHOD: 1. Alpos, 2. Zdravstvo, 3. Obrtniki
Uvrstitve ekip po posameznih disciplinah — ženske: SMUČANJE: 1. Prosveta, 2. Alpos, 3. Zdravstvo ODBOJKA: 1. Prosveta, 2. Zdravstvo KEGLJANJE: 1. Zdravstvo, 2. Prosveta, 3. Elegant
Ob zaključku delavskih športnih iger za leto 1978 so tekmovalne ekipe dobile priznanja, najboljše pa diplome in praktične nagrade v. obliki športnih rekvizitov.
V	sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom in kul-
turno skupnostjo občine Šentjur je bil kulturni program z nastopom Koroškega okteta, toda žal obisk ni bil zadovoljiv.	I
Franc Krampi
- Malo za šalo malo za res -
Pri politični uri
Pri politični uri vpraša oficir rekruta: »Kaj si misliš, kadar vidiš vihrati državno zastavo?« »Mislim si, da je veter, tovariš podporočnik.«
Na ogledu
Mlad par si ogleduje pred poroko stanovanje v novi hiši. »Všeč mi je, pravi nevesta,« da je povsod Itoiilko vzidanih omar«! »Kje pa vidite kakšne vzidane omare?« se začudi zastopnik investitorja, ki vodi bodoča zakonca po hiši. »To iso isObe!«
Novinarka
Novinar zbira gradivo za reportažo o neki vasi.
»Pomislite malo«, pravi kme-
tu.	»AM veste kako zgodbico, kak zanimiv dogodek iiz vašega kraja?«
»Da. da, nekaj čudnega pripovedujejo. Nekoč sta se dva zaijiubienca povzpela na vrh fistole gore in nihče ju ni nikoli več videl.«
»čudovito!« Kaj pa je bilo z njima?«
»Po drugi strani sta šla dol!«
Iskanje
Starejša ženica potrka na vrata:
»Prosim, aM stanuje tu tovariš Piščanec?«
»Ne, tu stanuje tovariš Petelin!«
»To bo on! Veste zadnjikrat sem ga videla, ko je bil še majhen.«
Posvet pred operacijo
Pred operacijo slepiča razlaga kirurg pacientu:
»Opozarjam vas, da imam svoj način zdravljenja, ki zahteva, da bolnik čimprej vstane. Nekaj ur po operaciji boste že spustili noge s postelje na tla in se kmalu potem postavili nane. Še isti večer boste napravili nekaj korakov po sobi.. «
»Nekaj bi vas rad vprašal doktor«, ga prekine pacient za-skibleno, »med operacijo bom pa lahko ležal?«
Boksarka
»Sem ga dobro namahal«? ponosno vpraša boksar po drugi rundi.
»Ne, toda mahaj še naprej, morda se bo pa prehladil od prepiha, ki ga s tem delaš!« odvrne trener.
Slabi časi
»Časi se spreminjajo in to vedno na slabše!« je tožila starejša ženica svojim sovaščan-kam.
»Pred poroko me je mož klical Miaika, po poroki sem bila Mici, potem Mica in sedaj mi reče Micom!«
Prvošolček
»Mihec, če imaš na 'levi zahod, na desni vzhodiin spredaj sever, kaj imaš zadaj?«
»Prosim tovarišica, meni je to nerodno povedati.«
Ples
Orkester je zaigral tango in Peter je poprosil neko dekle za ples. Po nekaj korakih mu je deklica rekla:
»Ti pa plešeš rumiho!«
>xKaj tudi rumbo znam?« se začudi Peter.
Kuharska
»Erika, solata ima taiko čuden okus, ali si jo dobro oprala?«
»Pa še kako, mama, celo žli-oo mixala sem dala v vodo!«
Lovska
Nedeljski lovec sopiha s čuvajem v hrib. Nazadnje ne more več in reče čuvaju:
»Miha, kaj pa če hi iti nesel mane, jaz pa nahrbtnik in puško?«
Zdravnikova odločitev
»Sedite tovariš Mrle, z vami se moram pogovonitio vašem zdravju.
»Prosim, tovariš doktor!«
»Upam, da boste mojej besede prenesli pogumno, sa ste močan človek. V ponedeljek morate iti delat!«
Trening
Pred hišo ziblje moški otroški voziček. Mimo pride neka ženslka in hoče pogledati otroka.
»Saj je vendar prazen!« reče ženska.
»Seveda, Žena je še v porodnišnici, jaz pa treniram!«
POROČI jL O
V petek, dne 15. decembra smo se mlajši pionirji in mlajše pionirke OŠ Franja Malgaja Šentjur srečali z vrstniki OŠ Štore v prijateljski tekmi v Štorah. Tekmovali smo v košarki.
Dečki smo bili boljši nasprotniki in smo premagali ekipo štor z rezultatom 45 : 34.
Tudii deklice so bile uspešne. Ekipo Štor so premagale z rezultatom 24 :13.
Najboljši strelci pri dečkih: Knez, Škorjanc, Vrečko, deklice: Pavšner, Gobec, Vončina.
Tekmo mlajših pionirjev je sodil tovariš Špom, tekmo mlajših pionirk pa tovariš Erjavesc.
Matjaž Knez 6 ja
IZŽREBANI NAGRAJENCI KRIŽANKE »ZNANI..
Čeprav malo pozno, pa vendarle nismo pozabili na vse tiste, ki pridno rešujete križanke. Ker v zadnji številki glasila niso hib objavljeni nagrajenci, vam jih sedaj predstavljamo:
1.	Zdenka TOMiPiLAK, 63223 Loka pri Žusmu
2.	Vliliko KRAMARŠBK, 63222 Dramlje
3.	Gorazd HORVAT, 63231 Grobelno
Vsem nagrajencem čestitamo, nagrade boste prejeli po pošti.
Prav talko Objavljamo imena nagrajencev novoletne številke Utripa, nagradne križanke Šentjur z okolico«. Nagrajenci so naslednji:
1.	RATAJC Barbara, 63232 Ponikva
2.	NASSIB Ana, 63225 Planina pri Sevnici
3.	SELIČ Ana, Ul. Franja Malgaja, Šentjur.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke. Obenem pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki stenam poleg križank posredovali še čestitke ob novem 'letu. Potrudili se bomo, da kvaliteto časopisa izboljšamo kar v največji možni meri.
NOVOLETNO PRAZNOVANJE NA NAŠI ŠOLI
Vsako leto imamo v šoli novoletno praznovanje. Na sestanku PO smo se pogovorili, kako ga bomo izvedli. V vsakem razredu smo sestavili program za praznovanje in okrasili razrede. Učenci dramskega in lutkovnega krožka so za nas pripravili dve igrici. Z obema igricama bodo pozneje še nastopali za učence drugih šol. Učenci višje stopnje smo imeli predstavo igre z naslovom Paša in medved. Igrica nam je bila zelo všeč. Po igri nas je obiskal dedek Mraz, ki nas je lepo pozdravil in nam obljubil, da bomo dobili skupno darilo. Nato smo v razredih skupno s tovariši priredili zabavnoglasbeni program s plesom. Osmi razredi so popoldne imeli čajanko. Učenci nižje stopnje pa so gledali lutkovno igrico Maščevanje malega Mihca. Dedek Mraz jih je obdaril s sladkarijami in igračami.
Krajnc Marjeta
5.C razred OŠ Šentjur
UREDNIŠKI ODBOR
Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago S LA KAN — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PEČAR — lektorja, Kinko PAP — član in Franc SKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
Dejavnost ŠŠD
Na občnem zboru, ki je bil v mesecu septembru, so učenci kritično ocenili športno dejavnost v preteklem letu. Vsi šobili mnenja, da smo v množičnosti im kvaliteti naredili določen premik. Naj večje priznanje za preteklo leto pa je bilo osvoje-
21.	mesto v republiškem merilu in dober nastop vseh naših e-kip v polhrateni Požegi.
Tudi v novem šolskem letu smo zelo široko zastavili naše delo. Prav bi bilo in to je tudi naša želja, da bi bili vsi učenci vključeni v športno dejavnost. Pri sestavi vadbenih skupin, teh je na šoili dvajset, nismo pozabili tudi na najmlajiše. Omeniti pa moramo delo sekcij, (ki marljivo vadijo košarko, atletiko in nogomet.
Najbolj množična tekmovanja so Vsekakor medrazredna in šolska tekmovanja, ki |jih izvajamo na ligaški način, rezultate pa upoštevamo ob zaključku šolskega leta pri izbiri najboljšega športnega razreda po paralelkah. Tudi komisija za propagando ima polne roke dela, da so rezultati pravočasno na vidnem mestu.
Ko je sneg pobelil polja, smo se hitro odločili, da takoj pričnemo s tečaji. Ker imajo 5. razredi smučanje po učnem načrtu smo ravno njim posvetili največ pozornosti in jim dali v uporabo tudi šolsko opremo. Na podlagi prijav predvidevamo, da bo 75% učencev petih razredov Vključenih v začetno šolo smučanja. Do počitnic nameravamo končati tečaj tudi za najmlajše, to 'je ocl. — 4. razreda. V času počitnic planiramo še tečaj nadaljevalne šole za starejše učence. Tako vidimo, da je plan smučarskih tečajev dobro zastavljen. Upamo, da nam vreme ne bo ponagajalo.
Dušan Špom
DRAGI DOPISNIKI!
Za mesec februar pripravljamo seminar za vse dopisnike, o čemer boste pravočasno obveščeni.
Vse dopisnike prosimo, da pošljejo kratke in zanimive sestavke in prispevke.
Uredništvo