Narodne šoie za slabonadar eno deco. (Pomožne šole.) (Objavil pHof. Dragoljub Brankovič, uispektor ministrstva prosvete i» šef odsjeka za abnormalno deco v Beogradti — »Nar. Ppolsveta«, br. 65/1930.) Ako ne smatramo kot prvi začetek po* možnih šol brezuspešno prvo prizadevanje za osnovanje zavodov v svrho vzgoje kretenov koncem 18. in začetkom 19. stoletja v Fran=* ciji, Ameriki in Nemčiji, potem je bila Nem« čija neoporečno prva, ki je začela z ustanav« Ijanjem pomožnili šoL »Oče pomožne šole«, Heinrich Stotzner*, ¦ učitelj gluhonemih v Leipzigu, je 1. 1864. v svoji razpravi: »Sole za * Opomba ufedništva: Heinrich Ernst Stotzner, šolski svetnik, rojen 2. junija 1832 v GroBhain=u (Sachsen). Od 1. 1851. do svoje upokojitve 1. 1901. je neprestano deloval v dobrobit slaboumnih ter je s svojimi števils nimi publikacijami mnogo pripomogel k raz» voju pomožnega šolstva v Nemčiji. Sprva je služboval na drž. vzgojevališču za slaboumne v Hubertusburg=u, od 1. ,1855. pa na gluho* nemnicah v Leipzigu in Dresdenu, kjer se je predvsem posvetil gluhonemim manjnadars jencem. slabosposobno deco« napravil prvi stvarni poizkus in načrt za osnovanje pomožnih šol. Da ne bi žalil staršev, je Stbtzner nazval to deco »slabosposobno« (schwachbefahigt) me« sto, da bi rabil izraz »slabonadarjen«, »slabo= umen« (schwachsinnig). S tem je izzval dis* kusijo v pedagoških krogih, v katero je po= segel tudi dnevni tisk. Del javnosti je zavzel Stotznerjevo stališče, drugi del je pa sma* tral za pregrešno izločevati otroke, ki niso sposobni, da enakomerno napredujejo in so* delujejo z normalnimi otroki. V diskusiji se je pokazala zmešnjava pri naznačevanju pomena in naloge tem šolam, kakor so jo tpl* mačile šolske oblasti, občine in učitelji sami. Mislili so, da bi bile te šole potrebne le kot pomoč normalnim šolam, kjer naj bi deca dobila predpisano znanje in se usposobila za povratek v normalne šole. Kjer so se poja« vile take šole, povsod se je tolmačil njih po« men v gornjem 'zmislu, kar je izzvalo po« novno borbo o tolmačenju nalog pom. šol. Pri tem se je pojavilo mnogo monografij, v ka* terih se je razpravljalo o bistvu in nedostat« ldh slaboumnih, praktični primeri so tudi dokazali, da otroci, ki so se povrnili iz po» možnih šol v normalno narodno šolo, niso mogli napredovati v osnovni šoli. Berlin sam je zastopal spočetka to pogrešeno stališče In otvarjal v narodni šoli »vzporedne razrede« za slabonadarjeno deco; medtem pa ima da= nes BerliTi največ samostojnih pomožnih šol na svetu, kar znači, da je mvidel pogrešenost svojega pjTvatnega mišljenja. Skoro 30 let se je borila ideja samostojnih pomožnih šol za uveljavljenje v javnosti, dokler ni premagala z utemeljenimi razlogi nasprotno mišljenje ter utrdila dejstvo, dla je pomožna šola umestna edino le kot samostojeki zavod za izobrazbo slabonadarjenih. Tip slabonadarje^ nega je ugotovljen v medicinski, kakor tudi pedagoškospsihološki literaturi. Besedo »sla= bonadarjen« (slaboumen) je treba razumeti kot izraz intelektualno defektnega bitja, ki se ostro razlikuje z ene strani od normalnih, z druge strani od kretenov ter kaže napram zgornjim znaten plus, a napram normalnim minus sposobnosti. Normalni karakterizirajo take tipe kot abnormalne, defektne. Nedos statki slabonadarjenega ge kaaejo v spominu, aptercepciji, čiivstvovanju in -Voljl. iNjihovo opazovanje je prazno, njihova pažnja je osredotočena tudi pri odrastlih le na zuna* njost in čutnost, nikoli pa ne prodro v bistvo stvari; tako se predado brez odpora slučaj= nim vtisom. Ti vtisi ustvarjajo v njegovi za* vesti le temno, medlo sliko. Če si kaj zapom« nijo, se jim to često razbline ter izgine. Naj« češče je pri slabonarjenem vse nejasno in ne-= točno, zapomni si le deloma vsako stvar. V duševnem življenju se ne more povzpeti do višjih pojmov in idej, do višjega čuvstvova^ nja in volje. Pri njih ne obstoji nikak smoter življenja, nikdar si ne morejo ustvariti filo= zofskega pogleda na svet. Na žalost se tudi ne morejo povzpeti do pravega smisla in čutenja skupnosti; kratko rečeno: ne morejo pravilno pojmovati vsebino in vrednost živ* ljenja. Slabonadarjeni žive dan za dnem ved-= no pod vplivi in vodstvom drugih, ali vsaj naslonjeni na druge. Praznota njihove duše nima solze, sočustvovanja za tovariša, njim je vsaka bolečina bližnjega tuja, nepojmljiva. Tipična znaka slabonadarjenih sta pasivnost in slabost mišljenja. Slabonadarjeni ne vodi borbe proti družbi radi boljše ureditve, tem« večje desinteresiran, asocialen, a pri tem ne antisocialen. Lahko se reče: večina slaboa umnih je psihopatov, a vsi psihopati niso slaboumni. Pedagogika se je izkazala kot nezadostna za izobrazbo slaboumnih. Pri tako defektnih bitjih se ne more doseči cilja nor« malne šole, ker vzgojna sredstva pedagogike normalnih ne zadoščajo in tudi niso dovolj močna za izobrazbo slabonadarjenih. Od slabonadarjenih ne moremo in tudi ne smemo pričakovati, da se mnogo nauče. Dovolj, ako se lahko orientirajo v rodnem kraju in ako pojmujejo najenostavnejše od» nošaje skupnega življenja ter razumejo eno* stavno čtivo ter zadoste enostavnim zahte« vam v pisavi. Dalje zadostuje, da znajo kus povati vsakdanje potrebščine v trgovini, pojmujejo in računajo proste odnose z me« trom in utežmi ter poznajo na uro in kole-* dar. Vsako bolj abstraktno in miselno delo moramo opustiti. Za nesrečnie starš»3, za dijužbo in otroke same pomeni pmmožna šola mnoglo. Pomožna šola pomeni intelektualno, mQ_tfalnio In elkos nomsko rešitev Islabonadarjenah, pomeni re« šitev življenja; pomožna šola is© trojuje proti prosjačeaiju, prostituciji {n zločfcaltvu. Ena taka šola več, ena kaznilnica manj, kakor bi priKčno rekel Diddrot. Zapadne države poj» mujejo to nalbgo pravilno, ker hbčejo z usta-> navljanjem pomožnih šol reducirati izdatke za azile, kaznilnice in ječe, za katere upora* bijo mnogo večje vsote, kakor za vzdrževa» nje pomožnih šol. Vstop slabonadarjenega v pomožno šolo znači zanj dvig čuvstvovanja, razvijanje sa» mozavesti in samozaupanja. Z vstopom v tp spec. šolo postane otrok vreden član druž» bene zajednice. Dotlej so bili izročeni nepre* stanemu zapostavljanju s strani njihovih srečnejših tovarišev. V pomožni šoli pa iz» ražajo slabonadarjeni radost pri delu in uče« nju, ker se tu vrši njim primerni pouk in se tudi ravna po njih in ne kakor v normalni narodni šoli, po dobro ali srednjenadarjenih učencih. Če bi se slabonadarjenega pustilo v normalni šoli, bi po Večletnem učenju v enem in istem razredu zapustil šolo kot po= poln analfabet. Na zapadu vstopi v pomožno šolo deca, ki je obiskovala niajmanj eno leto brezuspeš^ no narodno šolo. Žongliranje z metodo »tes stov« se smatra vae bolj za pseudosznanstve« no. IPo neuspešnem učenju v osnovni šoli se vrši najmanj 3 mesece opazovanje — tako se vsaj dela na Dunaju. To opazovanje vrše skupno učitelj pomožne šole, učitelj osnovne šole in šolska zdravnika obeh šol; to je za^ nesljiv način določevanja otrok za pomožno šolo. Abnormalne duševne otroke se ne more diagnozirati od danes do jutri, nego se jih mora dolgo observirati. Preden se ugo» ¦tovi, da je otrok slabonadarjen, se morajo konstatirati nedostatki ne sarao v šolskem, nego v celokupnem otrokovem življenju; zato je pa potrebno daljše opazovanje. Na zapadu imajo pomožne šole redno 6 razredov. Sedmi razred se otvori Ie rafli profesionalnega (poklicnega) usposobljenja, toda le bolj poredkoma. Tudi naše pomožne šole morajo imeti 6 razredov \— dosedanje naše pomožne šole v Ljubljani in Mariboru imajo po 6 razredov — ker izgubi otrok že 1—2 leti preden vstopi v pomožno šolo. Pomožne šole imajo svpj posebni učni načrt. Izpuščeno je vse nebistvenb, vse kar ni neobhodno potrebno. Pouk ima pretežno praktični značaj. Da se more pri pouku v teh šolah individualno postopati, ne sme prese* gati število učencev v razredu 15. Razred, ki vsebuje več učencev, se mora deliti. Pomožna šola je predhodnica današnji aktivni ali delovni šoli. Izzvala je jačje delo v otroški psihologiji, s čimer je pobudila normalno šolo k intenzivnejšemu delu in so njena sredstva prešla tudi v normalno šolo. Ako bi hoteli pazljivo zasledovati pot mo= dernih šolskih idej, nas mnogovrstno povede v pomožno šolo in v ostalem v medicinsko pedagogiko. Radi tega se pomožna šola mora smatrati za pedagoško in socialno pomožno ustanovo. Za tako posebno ustanovo se mora izo* braziti posebna strokovna učiteljska oseb* nost. Vse zapadne države se žurijo, da izo« brazujejo za pomožne šole strokovne učite« lje. Ti učitelji morajo imeti več znanja iz psihologije, psihopatologije in v obče širše znanje iz pedagogike in pedspatologije. Radi tega se na zapadu zlasti po svetovni vojni ustanavljajo posebni tečaji za usposobljanje nastavljencev teh šol. Tudi naša država ne zaostaja v tem delovnem pravcu, četudi ne« koliko zakasnelo. Preteklo leto (1929./30.) se je otvoril tečaj za izobrazbo učiteljev za delo v pomožnih šolah in oddelkih za slaboumno deco. Sprejetih je bilo v ta tečaj 18 učiteljev in učiteljic in 2 češkoslovaška učitelja. V pri« hodnjem šolskem letu (1930./31.) se sprejme v ta tečaj 40 učiteljev. Trideset učiteljev se bo pripravljalo poglavitno za delo pri slabo* umnih, a kot vzporedna stroka je usposob« ljanje za izobrazbo gluhonemih ali slepih; pet kandidatov ima kot glavno strpko izo* brazbo slepih ali gluhonemih, a kot vzporedno stroko izobrazbo slaboumnih. Važno je ugotoviti kako je stanje v drus gih državah v tem pogledu. Dunaj n. pr. ima 12 pomožnih šol s 111 razredi. Povprečno ima razred 14 učencev. Čehoslovaška ima 167 raz* redov, Poljska republika, ki je započela delo v tem pravcu šele 1. 1920., ima 29 zavodov in spec. šol s 143 razredi. Naša država je imela do sedaj vsega tri spec. šole za slabonadar* jene:_ Ljubljana, Maribor in IZemun. Z najs novejšim odlokom g. ministite so bili otvors jeni štirje razredi v Baogradu, a v Zagitebu, Subotici in Novem Sadu po 2 razrfcda, 1 razs red v Vel. Kikindi in Vel. Bečkeitieku. Še nekoliko besedi o metodiki pouka na teh šolah. Pedagoški postopek v pomožni šoli mora sloneti na posebni psihološki analizi. Primitivnost duševnosti slaboumnih zahteva konkretnost in reduciranje učnega gradiva. Pri tem se izkoristi nagon posnemanja in igranja. Iz psihološke analize izide zahteva po lindividualnem pouku. S tem je v zvezi ustvar« janje individualne pedagogike. V nobeni šoli ¦se ne vodi računa o tako zvani duševni higis jeni — ki čezdalje bolj postaja specijalen predmet, zlasti v Ameriki, kjer se prav po^ sebno goji — kakor v pomožni šoli. V pomožni šoli igrajo risanje in rbčno delo v vseh razredih glavno vlogo, so pravs za prav učni principi teh šol, ker se uporab« ljajo pri vseh učnih predmetih: celokupni pouk se naslanja na nje radi lažjega razume« vanja učnega gradiva.