St. 113 V Gorici, v torek dnlPL - oktobra 1910. Iihiia trikrat na teden, in sicer ? toai, četrtek in soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse loto . . 15 K % ¦< • „ . . 10 „ Kosamižirešjevilke stanejo K>r|yrw V Gorici se prihaja tSo5a^ v vseh tobakarnah. nSOCA" ima naslednje izredne, priloge: Db novem letu »Kažipot po Soriškem in flradiščanskem" in dvakrat v letu ^Vosni rej železnic, farnikov in poštnih zvezu. Na naroČila brez doposlaae na-ročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a Bofl za ljudsko štetje v Gorici. Tacaj »L. Dr. K. Lavrič. Urednifitvo i nahaja v Gosposki ulici It 7 7 Gorici v I. nadstr. na deli«. Upravni štvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase je HaČati loco Gorica. . . Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. A. Gabr§žek (odgovf J. Fabčič) tiska in zal. V nedeljo dopoldne ob JU. uri se je vršil v »Centralu« shod za ljudsko štetje. Shod je bil dobro obiskan. Otvoril ga je* predsednik pripravljalnega odbora dr. P. M e d v e š č e k; predsedoval je poslanec l-on, poročala sta dr. Ernest D e r e-a n i in dr. Andrej P a vi i c a. Dr. Pere a n i je v lepo 'zasnovanem govoru povdarjul najprvo boj za ravno-pravnost, kakoršuega bijemo tudi -glede ljudskega štetja, pripoveduje, kako postopajo glede ljudskega štetja Lahi in Nemci po Goriškem, Koroškem, štajerskem, omenja, kaj napovedujejo laški listi Corriere- in »Piccolo«, kako so šteli pri zadnjem ljudskem štetju in kako nameravajo ob novem letu; povdarja na vse stra. ni važnost ljudskega štetja, razlaga obče-valni in materinski jezik, omenja čas pre-buje slov. naroda tudi v Gorici, posebno v gospodarskem oziru, omenja, kako delajo laški gospodarji s posli, ki jih kratko-malo vpišejo za Lahe itd. Kazal je na odločnost Cehov ter v bodrilnih besedah razlagal, kako moramo postopati in učiti, da se izvede ljudsko štetje častno za nas. Navduševal je zborovalce s pesnikom: Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos iti končal z vsklikom: Naprej zastava Slave! Sledilo je živahno odobravanje. Za njim je govoril dr. Andrej P a v-liea tudi krasno, vzneseno: Ljubezen do naroda nas je združila. Omenja, kako so pred 10 leti vpili nemški listi po ljudskem štetju, da slovenski narod umira. Ali to radi tega. ker so Nemci in Lahi izvedli krivično ljudsko štetje. Ali ni res. da umira naš narod. Mi bomo umrli, naš narod pa ne bo umrl. Stiskan se je vendar dvignil na visoko stopinjo zavednosti in kulture. V ponos si mora šteti vsak. da je sin slovanskega rodit, p*osebej še slovenskega, ki je tekom stoletji toliko prestal. Po- vedal je, kako mu je pravil neki nemški duhovnik, na kak način, kako vstrajuo se borijo Cehi, ki iz vsakega napisa, če jim ni všeč, napravijo deželno, da državno vprašanje. Povdarjal je važnost ljudskega štetja in pozival na delo,, da se izvrši ljudsko štetje takt), da se bo videlo, koliko nas je; to je važno, ker sieer bi trpeli povsodi in tudi v cerkvi. Končal je Svoj navduševalni govor z Jurčičevimi besedami: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen... Živahno ploskanje. Na shodu je bilo govora tudi o tem. kako prihajajo v službo mi železniške postaje Nemci iz raznih dežel, Slovenci pa ostajajo brez služeb. Pr. P. Med v e š č e k je prečital resolucije: Na javnem ljudskem sliodu dne 2. X. 1910. v Centralu > pod predsedstvom drž. in dež. poslanca g. Josipa Fona zbrani Slovenci goriškega mesta so 'sprejeli soglasno sledeče resolucije: Goriški Slovenci, /brani dne 2. X. 1910. na javnem ljudskem shodu v »Centralo«, poživljajo c. kr. vlado, da ukrene vse potrebno, da se bo vršilo prihodnje ljudsko štetje v Gorici nepristransko in zahtevajo v ta namen, da se odvzame go-riškemii magistratu vodstvo ljudskega štetja radi kričečih nepravilnosti in krivic, ki jih je ta zakrivil o priliki zadnjega ljudskega štetja in to tembolj, ker italijansko časopisje naravnost poživlja h krivičnemu štetju v škodo Slovencev in v prilog Italijanov. C. kr. vlada se poživlja, naj ukrene potrebno, da ne bodo italijanski in nemški gospodarit samovoljno vpisovali v gospodarskem oziru od njih odvisno osobje kakor služkinje in delavstvu), med Italijane in Nemce, kakor se je to godilo pred 10 leti. V svrho potrebne kontrole naj «e pritegnejo k števn; komisiji zaupniki slovenskega !juiž>tva. Goriški Slovenci zahtevajo- dalje, da dohA v^svrho ljudskega štetja slovenske poplsovaliie pole in slov. navodila. Goriški Slovenci zahtevajo, da uprava c. kr. državnih železnic neha namer ščati na državni postaji v Gorici in na drugih državnih postajali na Goriškem nemške uradnike in delavce, dočini ne morejo dobiti domačini služb. Poživljajo se slednjič vsi slovenski deželni in državni noslauci, da zastavijo na merodajnih mestih vse svoje moči in ves svoj vpliv v to, da se tem resolucijam ugodi. Pos|. Fon je na to zaključil shod ter • naznanil, da se bo vršil najbrže še en shod meseca novembra. in njegove zaslup. (S Krasa.) Bilo je 25. septembra t. 1. takoj po blagoslovu, ko prične s povzdignjenim glasom naš občinski tajnik, odstavljeni in neupokojeni c. kr. poštar g. Trampuš. stoječ na vzvišenem mestu pred kostanje-viško cerkvijo na Krasu oznanjati velik blagoslov: Politična oblast nam je zau-kazala, da naj popišemo izkaz udov, dolga, kapitala itd. vsake družine, ker naš g. dež. poslanec Stepančič je izprosil pri dež. Odboru podporo, katera se potem razdeli ubogim družinam in s to podporo se bodo tudi popravljale občinske poti; zato čast naše m u p o s 1 a ncu S t c-p a n č ič u, h v a 1 a m u bodi!! Moj Bog. kaj je g. poslanec Stepančič res tako lakomen časti in hvale? Sram bi moralo biti dotičnega, ki mu pri našem nevednem ljudstvu pripisuje tuja dela! Kdor tako dela. ni pravičen! Prago ljudstvo, komu se imate zahvaliti, da do- bite državno in deželno podporo? Edino |. le g. e, kr. nainestniStvenein.il svetniku Rebku v Sežani in neumornemu našemu delavcu g. Alojziju Štreklju, državnemu poslancu, ki sta na ponovne prošnje posameznih občin izprosila državno in deželno podporo. To jasno dokazuje tudi sledeči prepis: C. kr. okrajno glavarstvo Sežana. št. 9101—10. Podpora za vblažanje bede 1910 I. Županstvu v —-------—------- Sežana, dne 6. julija 1910. Po obstoječih predpisih je prošnje za podelitev podpor iz državnih sredstev povodom u jem podpreti z natančnimi podatki o družini in premoženju ys a k e g a p o s a.m e z n e-ga prizadetega posestnika. Da zamorem vstreči tem predpisom ter dobro utemeljiti predloge, ki jih kanhti staviti o stvari, pošiljam v prigibu izkaz prizadetih posestnikov z vabilom, da ga županstvo natančno iu vestno izpolni eventuelno tudi dogovorno se strankami. Kar se tiče raz-predalov so pač isti jasni. V 6. oz. 7. raz-predelu navedi vrednost celega posestva vsakega posestnika posebej ter vsaj približno vsoto njegovega skupnega dolga. Razpredel 8 sem uže sam izpolnil na podlagi operata za odpis davka. Ker je stvar nujna in ker sem županstvu delo kolikor toliko olahčal izpolni vsi različne razpre-dele nadejam se, da mi isto ostale razpre-dele čim natančneje in čim preje izpolni in operat sem le predloži. Tudi priporočam županstvu, da izgotovi operat kolikor možno snažno in jasno, kajti isti odpremim v izvirniku na namestništvo. oziroma na mi-nisterstvo. Slednjič vabim je, da mi poroča, kake ceste naj bi se popravljale ali gradile s podporo, ki bi se eventuvalno izposlovalo. Ceste, ki bodejo izključno občinske je seveda natančno označiti. f!n izvod operata pošljem deželnemu odboru, ki namerava tudi priskočiti prizadetim občinam na pomoč. C. kr. natnest-ništ. svetnik: Rebek 1. r. Zato hvala g. c. kr. glavarju Rebeku in g. drž. poslancu A. Štreklju, ne pa dež. poslancu S t e p a n č i č u! Kapitan Hatteras alt Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jnles Verne. — Prevel 0. J. (f>a!je). -Mac-Clure!« zavrne živahno Av.erika-.ec, »vi navajate tega človeka in se repuičae proti ugodnostim sreče? Ali ga ni spremljala sama sreča?« >Ne.* odvrne Hatteras. ki se je vedno boli vnema!, ¦»nikakor ne!« Njegov pogum in vztrajnost, da je štiri zime preživel sredi ledu ... To pa rad verjamem,« odgovori Amerikanec, .zamrznil je, n? se mogel vrniti ter -e končno zapustil svojo ladjo Investigator. da je prišel :d na Am#eško!« '»Prijatelja moja!« reče dok »Sicer pa pustimo moža,« ga , -ekine Altamont, in poglejmo uspeh. Vi govorite o severozahodnem prehodu: dobro! ta prehod je treba še najti.« Hatteras skoči pri teh besedah pokoneu; bolj razburljivo vprašanje še ni nikdar prišlo na dan 'ned dvema tekmujočima narodnostima. p Vi' nimate prav. Altamont,« reče doktorski je skušal posredovati. »Na vsak način! jaz vzdržujem svoje mnenje,« nadaljuje svojeglavnež; »severozahodu, prehod je treba še 'le najti, oziroma prodreti, če v:im je ljubše. Mac-Olure ga ni preplul, in do sedaj še ni nobena ladja prišla do BafJinskega morja, ki bi bila odrinila od Beringovega preliva.« •Dejstvo je bilo pravzaprav resnično. Kaj se je torej dalo ugovarjati Amerikancu. j Vendar Hatteras se je dvignil ter rekel: ! -Jaz ne trpim več, da bi se v moji navzočnosti še dalje p-ikrajševula slava angleškega kapitana!« Vi ne trpite!« odvrne Amerikanec, ki se je isto-tako dvignil, »toda dejstva so tu in vi ne morete učiniti, da bi se ne bila zgodila.« »Gospod! < vikne s-.,Gospoda,« reče doktor s poudarkom, »dovolita mi besedo! jaz jo hočem; dejstva so meni znana kakor vama, če ne bolje, iu pritrdita mi, da jaz o tem lahko govorim nepristranski/.« »Da, da,« rečeta Bell in Johnson, ki sta bila že v skrbeh, da se je pogovor tako zasukal, in stvorita tako doktorju naklonjeno veČino. > »Pričnite, gospod' Clawbonny,« reče Johson, »ta dva gospoda vas bosta poslušala, in to nas bo vse poučilo.« 1 »Govorite torej!« dč Amerikanec. Hatteras se vsede nazaj na svoje mesto, prhkima v znamenje soglasja in dene roki navzkriž. »Jaz vam hočem stvar pripovedovati kakoršna je,« reče doktor, »in lahko me opomnite, prijatelji,'če kaj izpustim ali izpremenim. »Mi vas poznamo, gospou Clawibonny,« odvrne Bell, »in Sahkd pripovedujete brez strahu.« »Tu je zemljevid severnih morji,« poprime doktor besedo, »na katerem se lahko zasleduje vožnja Mac-Clura, in lahko izrečete svojo sodbo, ko stvar spoznate.« Doktor razgrne po mizi eden izmed onih slovitih zemljevidov, ki jih je bilo izdalo admiralstvo, in ki je obsegal najnovejša odkritja v severnih krajih. Potem pa prične tako-le: »Znano vam je, da sta bili I. 1848. poslani dve 'ladji v Beringov preliv, da zasledita ondi Franklina; ti dve ladji sta'bili H e r a 1 d s kapitanom Kelletom hi P1 o vč r s poveljnikom Moorom; njuno iskanje je bilo brezplodno. L. 1850. ju je dohitel Mac-Clure, ki je poveljeval Investi-gatorju, ladji, na kateri se je bil 1. 1849. udeležil ekspedi-cije pod poveljstvom Jakoba Rossa. Spremljal ga je njegov nadpoveijnik kapitan CoHinson na ladji Entre-p r i s e. Gn ga je prehitel in, prišedši v Beringov preliv, je izjavil, da ne mara čakati dalje, da odrine pod svojo lastno -odgovornostjo, in, poslušajte me dobro, Altamont, da hoče "niti ali Franklina ali pa prehod. Alt. r.t ni niti prikimal niti odkimal. »Ko j«, o. avgusta I. 1850. zadnjič občeval' s Plove-rom,« nadaljnje doktor, »jo je mahnil v zahodna morja po večinoma neznani poti; vidite, komaj še dobi ime kakega kraja, kf je tu na zemljevidu zaznamovano. Tridesetega avgusta je mladi častnik določil zemljepisno legp rta Bathurst; šestega septembra je odkril Baring in pozneje otok Princ-Alberi; tedaj je zavil naravnost v dolgi zaliv, 1 t ^Gospodu dež, poslancu Stepančiču pa se imajo zahvaliti občmarji temniške občine zato, da kljub njegovega vpliva pri gospodih na c. kr. namestništvu, Še sedaj obstojajo strašne nezakonitosti v občini Temnica. Da bodo te tudi g. c. kr. namestništvenemu svetniku Schaffgotschu znane, jih vsled pomanjkanja; protora sa-mo'kot gole fakte naštejemo: 1) Nezakoniti obstoj 7 letni županstva v Temnici. 2) To pušča obč. njive in pašnike v pu-šče in v vživanje brez najemnin. 3) Ono podpira nezakonite listine. ¦ 4) Se ne briga za varnost obč. kapitala. 5) Mnogim občinarjem ni izročiio plačila vojaških prenočišč. 6) Pušča, da se šolski otroci poučujejo v šobah, ki ne odgovarjajo uiti toliko higieničnim predpisom kolikor slabi govejski hlevi. 7) Voda v občinskih vodjakih in »va-škah«- ni niti za živali ne pa za ljudi — odtod toliko bolezn>. 8) Županstvc v Temnici sploh ne pozna snage in redu, itd. Častita javnost ne misli, da so ta poročila iz Azije ali Afrike; o ne, ta žalostna poročila so iz Avstrije; kak.o da se v njej trpijo nezakonitosti, zdi se tudi nam zelo čudno! Družba sv. Cirila in Metoda v.LJu bjani je imela meseca septembra mO sledeči promet: PrejemkiH^RedKMj hodki. 1) prispevki iz nabiralnikov fj K, 2) prispevki podružnic i. s. Kraa 3J22K 59 v, Štajersko 160— K Kotf — K. Primorsko 1.738 K 93 v. skl ? 5.621 K 52 v;.3) razni prispevki 9.97$ K 03 v, skupaj: 17.024 K 55 v. B. Izredni dohodki, 4) prispevki za obrambeni skja4 3.346 K 80 v, skupaj 20.371 K 35 v. Izdatki. A. Redni izdatki. D plače, remun. učit. osoibju, razni računi, itd. 18.297 K 64. B. Izredni izdatki. 2) naložitev na glavnico, oziroma obrambeni sklad 5.541 K 80 v. skupaj 23.839 K 44 v. torej primanjkljaja 3.468 K 09 v. Družba sv. Cirila in Metoda. »Družba sv. Cirila in Metoda ima dan za dnevom večje stroške, kajti dan za dnevom se večajo njene važne naloge. Njeni dohodki pa ne rastejo v tej meri in marsikaj mora »Družba« opustiti, ker ni dovolj denarja. Zato pa je dolžnost vseh rodoljubnih Slovencev podpirati bolj nego dozdaj »Družbo« pri njenem delovanju. Visakdo res ne zmore velikih narodnih davkov, lahko pa daje »Družbi« indirektni davek — s tem, da kupuje blago, ki je naprodaj njej v korist. In tu stoji v prvi vrsti »Kolinska kavina primes«, v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Danes je menda ni hiše, kjer bi ne rabili kavinih primesi; zato bi »Kolinska kavina primes« lahko prinesla »Družbi« velikih dohodkov, če bi jo slovenske gospodinje povsodi dosledno zahtevale. »Družblne« podružnice, narodno učiteijstvo in drugi rodoljubni faktorji naj delujejo na to, da bo v vsaki slovenski hiši le cikorija v korist »Družbi«. To jim bo lahko doseči, ker ta kavina primes lahko izborno konkurira z vsemi tujimi izdelki, ima fin okus in lepo barvo, sploh vse one dobre lastnosti, ki jih mora imeti dobra kavina primes. Zato zahtevajte, slovenske gospodinje, povsod le Cirtfmetodovo Kolinsko kavino primes! Mal položi dar Domu na oltar! . Domače vesti Cesarjev god. — Danes 4. oktobra je cesarjev god. Obhaja se na običajen način; po šolah je ukazan poleg maše govor o cesarjevi 80-letnici. \ . V »Matico Hrvatsko« se vpisuje za letos še do 31. oktobra 1910. Članarina znaša za one Slovence, ki so ob enem člani »Slovenske Matice« za leto 1910. kakor Jani 4 K, za vse druge pa kakor za Hrvate 6 K. Denar naj se pošlje na sedanjega poverjenika za Gorico, na g. profesorja Jakoba Zupančiča. Dnevni red XVIII. seje deželnega zbora, ki se bo vršila jutri dne 5. oktobra 1910 ob 5. pop. (Antonelli) Utemeljevanje predloga o zvišanju in utrditvi državnih nasipov ob večjih vodnih tokih v Furla-niji. (Fon) Utemeljevanje predloga ki se tiče novega lovskega zakona. (Bugatto) Utemeljevanje predloga glede razdelitve sedaj veljavnega deželnozborskega poslovnega reda med poslance. ; Predlogi deželnega odbora. — (Site-pančič) Predložitev volilnih spisov, kise-tičejo dopolnilne volitve d e žel n e g a p o s 1 a n c a v volilnem raz redu mest, trgov in industrijskih krajev II. volilnega okraja. (Stepančič) Predložitev volilnih spisov, ki se tjčejo dopolnilne volitve deželnega poslanca v volilnem razredu k m eč k i h občih p o I i jt ič-n e g a okraja sežanskega. (B.er-buč) Predložitev volilnih spisov, ki se tičejo dopolnilne volitve 3 deželnih po s 1 a n c e v s 1 o-venskega.vele posestva. (Pettarin) Dobrodelen čin dežele v proslavo 80-letnice rojstva Njegovega Veličanstva cesarja. (Pettarin) Zakonska načrta o premenitvi občinskega reda in o uvedbi novega občinskega volilnega reda. (Pettarin) Zakonski načrt o klasifikaciji ceste Nogaredo St. Vid ob Teru-Crauglio, kakor tudi ceste Ajel-Alture-Saciletto. (Pettarin) Resolucija, ki se tiče nastanitve vojaštva in prenašanja troškov za stanovanja vojaškim krdelom. (Pettarin) Podaljšanje kredita, dovoljenega deželni zvezi italijanskih učiteljev za premiranje čitanke. (Pettarin) Povrnitev troškov, ki jih je plačal cestni odbor korminski za popravo mednarodnega mosta čez Idrijo. (Pettarin) R e s o-lue-Ua, ki se tiče rednega sklicevanja deželnega zbora. (Ber-buč) Zgradba vodnjakov v Vrtojbi. (Pettarin) Zvišanje prispevka tr-govski šoli v Gorici. (Pettarin) Zvišanje prispevka za hidrografično službo. (Pettarin) Deželni zalogi zoper bedo. Ravnatelj deželne norišnice. — Jutri začne delovati goriški deželni zbor. Upamo, da se končno enkrat določi otvoritev deželne norišnice. Po mestu 'se govori, da je ravnateljem tega zavoda namenjen ali celo že imenovan tukajšnji zdravnik g. dr. Fratnich, primarij v bolnišnici usmiljenih bratov. Usojamo si staviti poslancem vprašanje: Kako sposobnost za to mesto, zlasti kako s t r o k o v n o izobrazbo ima ta zdravnik? Ali res ni bilo mogoče dobiti tekom 3 let pravega psihiatra za tako važno mesto? Ali res celo v zdravstvenih zadevah, tako važnih za celo Goriško, odločuje sorodstvo deželnega glavarja?! Imenovanje. — Ravnateljem pomožnih uradov pri finančnem ravnateljstvu v Trstu je imenovan g. Oskar S c h r e y. Glede šolstva v Gorici smo Slovenci, domačini, pač tako na slabem, da bolj ne moremo biti. Na dobrem so Lahi, ki imajo občinsko upravo v svojih rokah, pa tudi — tujci, Nemci. Slovenci imamo samo »Š. D.«, ki ne zadošča niti z daleka za ljudskošolske potrebe, vsled česar se morajo slov. otroci šolati na nemški vad-nici; požro pa jih nekaj vsako leto laške šole. Lahi imajo svoje laške ljudske šole, imajo pa Nemci tudi, kar hočejo. Tu je čista nemška vadnica s posebnim vodstvom; že na shodu v Trg. D. lani se je povedalo, da so 4 razredi, dva pa prideta. Tako skrbi vlada za Nemce v Gorici. 6 razredna vadnica! Država plačuje nemške šole v Gorici, Slovenci imamo svojo mestno ljudsko šolo pa Podturnom. Schulverein in vlada odpirata šole za nemške otroke v Gorici; vlada razbremenjuje Schulverein in tako je lepo poskrbljeno za nemškega otroka, da se sorta v nemščini od prvega ljudskošolskega razreda do zadnjega razreda srednjih šol v Gorici — Slovenec, domačin, pa si išči pouk v svojem jeziku! Slovenci v Gorici moramo začeti nov velik boj za ljudsko šolstvo v Gorici. V šolo Podturnom ne moremo pošiljati otrok, ali pošiljati jih hočemo v mestne slovenske ljudske šole na primernih krajih v mestu postavljene. Dolžnost kliče Slovence na tak boj. vse, ki želijo dobro našemu ljudstvu in kr vidijo potrebo našega napredka v mestu! Laško petie v goriški okolici. — Po prizadevanju naprednjakov je bilo že sko-rp izginilo iz goriške okolice laško pope- vanje. Fantje so začeli umevati, da je nečastno tako laško popevanje po slovenskih vaseh; le semtertje je še kdo grešil, ali kazalo se je, da ni več daleč dan, ko potihne popolnoma laška popevka v slovenski goriški okolici. Toda nastopil je socialnodemokratični prvak dr. Turna ter začel veliko gonjo proti naprednjakom. Za boj proti klerikalcem mu ni nič mar; nič nima proti temu, če se širi klerikalizem, toda naprednjake treba ubiti in napredna društva uničiti. Mož ima na v6s,ti gonjo soc. demokratov proti naprednjakom, ki je ponekod, tako n. pr. v Podgori, že taka, da dela skrajno nečast soc. demokraciji. Gonja rodi le slabe sadove; med temi slabimi sadovi je tudi zopetno laško popevanje v bližnji goriški okolici. Tumovi sociji hočejo biti internacionalni; to svojo internacionamost pa kažejo v glavnem s tem, da popevajo neumne laške popevke. Ce »greš kam v okolico blizu mesta, ti zadoni iz kake gostilne kar nakrat tuljenje z laškim napevom; če vprašaš, kdo poje, se ti pove, da socialni demokratje jz te ali te vasi: iz Vrtojbe, Sovodenj, Pevme, Podgore. Onemu, ki ti to pove, se pozna, da ga je sram, ker onečaščajo rdečkarji slovensko okolico z laškimi popevkami. To laško popevanje — to je zasluga dr. Turne. Res, lepa zasluga! Slovenske zastave se bojijo rdečkarji, kakor se je pokazalo v Vrtojbi, in laško so začeli peti. Slava njemu in njim! S takim protinarodnim delom soc. demokracije v goriški okolici morajo bitj zadovoljni naši kruti sovražniki, Lahi! Dr. Turna jim pomaga. — Še nikdar ni prišlo laškim soc. demokratom na misel peti slovensko, nikjer se ne sliši iz laških soc. demokratičnih vrst slovenskega popevanja — toda slovenski so pa tako brihtni, da tulijo po laško ter se s m e š i j o, Da se ismešijo ter drugi zavedni okoličani zro na nje s pomilovanjem, to je zasluga breznarodne-ga dr. Turne. Dokler se rabi narod, je bil naroden in napreden, sedaj je breznaro-den in breznarodni so tisti zapeljanci, ki še tekajo za njim. Samo njegovo sovraštvo do napredne stranke rodi take sadove med soc. demokrati v okolici. Sramota vseh sramot! — Samo po nemško! - Finančna oblast pobira užitnino ter pošilja okoli svoje organe v svrho revizije s »preglednimi polarni«. Tiskovina je dvojezična: nemškoslovenska, ali izpolnjujejo jo le po nemško. Nemščina je uradni jezik. V tej ljubi nemščini pa tudi ne prizanašajo slovenskim krajevnim imenom, ampak pišejo jih z laškimi spakami: Ranziano, Ouisea itd. Zahtevamo, da uvede finančna oblast za slovenske kraje v svojo uradno rabo slovenska imena, kakor rabi za laške kraje le laška imena. Z laškimi spakami proč! Ali bo treba zopet ostre interpelacije? Zopet povišana cena mesu. — Mesarji v Gorici so s I. okt. zopet povišali ceno mesa, tako da stane sedaj l kg go- ki loči ta dva velika otoka in ki ga je nazval preliv Prin-1 ce - de Wales. ' Stopite v mislih vanj s pogumnim mornarjem! Upal je, da pride iz njega v Mehvillsko kotlino, ki smo jo tudi miprepluli, in po pravici je io upal; a na koncu zaliva mu je led stvori! neprodirljiv jez. Ko ie bil Mae-Clur tako ustavljen, je d. 1850. do 1851. prezimoval; med tem časom pa se je napotil preko ledene poljane, da se prepriča o zvezi zaliva z MeIwilIsko kotlino.« »Da,« pritrdi Altamont, »a je ni preplul.« .»Poslušajte,« reče dbktor. »Za tega prezimovanja so častniki JVLac-Člura prehoditi bližnja obrežja, tako Cres-well otok Baring, Haswelt otok Princ-Alberi na jugu in Wynniat rt Walker na severu. Ob prvi odmeki meseca julija je skušal Mac-Clure znova spraviti In vesti ga-tor v kotlino Melwili. Približal se ji je do dvajset milj, samo dvajset! A veter ga je tiral proti jugu z nepremagljivo sflo in tako ni mogel premagati ovire. Tedaj je sklenil vrniti se iz zaliva Prince-Vvales ter pluti okrog otoka Bank, da doseže od zahodne strani, Česar, ni mogel od vzhodne; dne 18. je prišel do rta Ketoet, 19. pa do PrinoAJfreda, ki je dve stopinji bolj na severu. Po strašnem boju z ledenimi gorami je ostal potem vkovan v prehodu Bank, ki tvori vhod v ono vrsto prelivov, ki vodijo v Baffinsko morje.« »A on jih ni mogel prodreti« de Altamont. »Čakajte še in potrpite kakor je trpel Mac-Clure. Dne 26. septembra si je izbral za prezimišče zaliv Mercy na severu otoka Bank ter je ostal ondi do I. 1852. aprila meseca je imel Mac-Clure živeža samo še za osemnajst mesecev. Kljub temu se ni maral vrniti; .._ saneh je prekoračil preliv Bank in prišel' do otoka Mel-vilL SpremJjajmo ga. Pričakoval je, da najde tu ladje poveljnika Austina, ki mu je brl posian nasproti skozi Baf~ fmsko morje in Lancastersko ožino. 28. aprila je dospel do Winter-Harboura, kjer je bil pred trintridesetimi leti prezimil Parrv. A !ladje ni našel nobene temveč samo listino v nekem spomeniku, 'ki ga je poučila, da je pred letom dni šel tu mimo Austinov poročnik Mac-Clintock, a da se je vrnil. Kjer bi ibii vsakomur drugemu upadel pogum, Mac-Clur ni obupal. Za vsak slučaj je dejal v spomenik novo listino, v kateri je naznanil, da hoče priti do Lancasterske ožine in Baffinskega morja ter se tako vrniti v Anglijo po severozahodnem prehodu, ki ga je bil našel. Če se o njem ne bo nič več culo, je temu krivo to, da ga je zaneslo severno ali zahodno od otoka Melwille. Končno je dospel, a ^2 upadlim pogumom, v zaliv Mercv, da >bi v tretje prezimil, med 1. 1852. in 1853. »O njegovem pogumu nisem nikdar dvomil, temveč o njegovih uspehih,« odgovori Altamont. »Spremijajmo ga še,« odvrne doktor. »Ker je bila zima zelo ostra, da niti divjačine ni bilo, bi se bil moral omejiti na dvetretjinske deleže živeža; zato se je odločil, da pošlje polovico svojih ljudi v Anglijo, bodisi skozi Baf-finsko morje, bodisi po reki Mackensie in po Hudsonskem zalivu. Druga polovica naj bi potem privedla 1 n v e s t i-gator nazaj v Evropo. Odbral je najslabotnejše ljudi, za katere bi utegnilo postati četrto prezimovahje usodno. Vse je bilo že pripravljeno za njihov odhod, ki je bil določen na 15. aprila; naekrat je zapazil Mac-Clure, ki se je s svojim poročnikom CresweHom izprehajal po ledu, človeka, ki je tekel od severa in namigaval, in ta človek je bil poročnik P;m z ladje Herald, poročnik onega kapitana Kelleta, ki ga je bil on pred dvema letoma zapustil v Beringovi ožini, ^Kellet, prišedši do Winter-rIartooura, je našel ondi listino, ki jo je b;' Mac-Clure za vsak slučaj pustil ondi. Ko je tako izvedel za njegov položaj v zalivu Mercv, je poslal svojega poročnika Pima k vrlemu kapitanu. Poročnika je spremljal oddelek mornarjev Heralda, med katerimi se je nahajal tudi francoski za stavonoša gospod Bray, ki je pri kapitanu Kelletu prostovoljno služil kot major. O tem snidenju naših rojakov vendar ne dvomite?« »Nikakor ne,« odvrne Altamont. »Poglejmo torej, kaj se je dalje zgodilo in se je li prodrlo skozi severozahodni prehod ali ne. Pomislite, da je severno obrežje Amerike pravzaprav že objadrano, če se združi, kar sta odkrila Mac-Clure in Parrv.« »A ne od ene same ladje,« odvrne Altamont. »Ne, toda od enega samega človeka. Nadaljujmo. Mac-Clure je šel obiskat kapitana Kelleta na otok Mel-wrlle ter je prehod«! v dvanajstih dneh stosedemdeset milj, ki ločijo zaliv Mercy od Winter-Harboura. Dogovoril se je s svojim kapitanom, da mu dopošlje svoje bolnike, sam pa se je vrnil na svojo ladjo. Vsakdo drug na Mac-Clurovem mestu bi bil menil, da je že dovolj storil, toda neustrašeni mladi mož je hotel še dalje poizkusiti svojo srečo. Tedaj pa, in tu prosim vso vašo pozornost, tedaj je poročnik Cresvvell zapustil zaliv Mercy. spremljal bolne in slabotne ljudi Investigatorja, prišel do Winter-Harboura, od tu pa je popotoval štiristo sedemdeset milj po ledu in dospel do otoka Beechey in nekaj dni pozneje je stopil s svojimi dvanajsterimi ljudmi na »P h e n i x«. »Na katerem sen« jaz takrat služil, pri kapitanu In-gelfiedu,« pristavi Johnson, »in vrnili smo se v Anglijo.« »In 7. oktobra 1853.« nadaljuje doktor, »je Creswell dospel v London, potem ko je prodrl skozi ves prostor, ki je obsežen med Beringovo ožino in rtom Farevvell.« »No,« de Hatteras, »na eni strani odriniti in dospeti na drugo stran, se pravi to prepotovati.« »Da,« pritrdi Altamont, toda štiristosedemdeset milj se je prehodflo po ledu « »In kaj za to?« (Dalje pride.) ,,'; vejega mesa: spredn i del 1 K 60 v, zadnji 1 K 84 v. Pravijo, da ie težko dobiti živino in da Je* vedno dražja. Na živinskem trgu v Gorici pretekli teden je bilo več kupcev iz Italife; ki so kupili živino .drago ter jo odpeljali v Italijo. V Italiji stane ki o mesa 2 liri 20 c. — Dandanašnji se kmeta skoro kar sili v prodajo goveje živine, in ker se držijo cene Vise ko^p^roda: .»niiisUs^ ^"W .ttragaCršI ne dal proč živali; to pa je na občutno škodo kmetijskemu gospodarstvu. ;.;•-,- Enoletni prostovoljci in novi Vojaški zakon, — Po novem vojaškem zakonu bodo imeli pravico d«.-enoletnega prosto« voljstva le tisti, ki bodo nbsolviruli srednjo šolo ali pa tej enakoveljaven zavod. Na podiagi takozvane inteligenčne skušnje se ne bo moglo več doseči pravice do enoletnega prostovoljstva. Da se pa tistim, ki se vsled svojega poklica ne morejo izkazati z izpričevalom absolvirane srednje šole, omogoči vojaško službo skrajšati, dovoljuje nov zakon tistim, ki so priznani kot umetniki, liteniti. tehniki al pa na polju umetne obrti, izicinoina enoletno prostovolj.stvo. To novo določilo stopi v veljavo 1. \9\2. Razglas. -— Pri sedmem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od r.OOO.OOO kron, katero se je vršilo v deželni hiši so se srečkale: obveznica št. 150 v znesku 2000 kron, obveznica št. 144 v znesku 2000 kron, obveznica št. 249 v znesku 1000 kron, obveznica št. I NO v znesku 200 kron, " Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1911. naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in do 1. januvarja 1911 št -*c zapadlih odrezkov. Deželni odbor. Leta 1846. je utonilo v Soči »pri Barki" 5.* vojakov in civilnih oseb. ko so veslali v barki Čez njo. Veteransko društvo odkrije V spomin tem ponesrečencem spomenik in sicer 16. t. m., v kamnu so vzklesana imena onih ponesrečencev. Iz Renč prihajajo v kižnjivi »Novi čas.«.dopisi skoro za vsako številko. Udrihajo po krčmah, plesih, itd., zabavljajo in lažejo dopisniki prav po klerikalni navadi. Obirajo ljudi, skušajo jih smoditi, opravljajo in obreknjejo. tako na široko pa takisto ostudno, kakor to znajo klerikalci. Ali zakaj vse to? Zategadel. ker klerikalna oštarija v Renčali ne vspeva tako, kakor so pričakovali. Klerikalni visoki gospodje, kj pridigajo vzdržnost in abstinenco, so se bili s čudovito unemo zavzeli za novo nepotrebno krčmo na katoliški podlagi in politična oblast jim je ugodila, ker klerikalcem vedno v vsem ugodi. Ali ta katoliška oštarija no vspeva; odtod taka gonja po umazanem »Novem času«. Tam v katoliški oštariji bi morali plesati in pridno piti — potem bi bilo pa vse prav in »Novi čas« bi bil zadovoljeni Ob tej priliki treba pribiti, da je med iarovškimi listi na Goriškem sedaj *Novi čas« najbolj falotski. Samo žaljenje, laž, obrekovanje, sama podlost in peklenska zloba tiči v tem umazancu. Nekaj nenavadno zopernega je ta Hst, o katerem pa Pravijo, da je glasilo samega nadškofa in kneza. Neverjetno! V Gabrovici je gorelo pri posestnika .los. Furlami. Ljudje so gasili kar so mogli. Prihiteli so na pomoč orožniki iz Komna. Ko bi vstali iz. grobov naši predniki; ki so hlapčevali Obrom, ostrmeli bi in se čudili krivicam, tlačečim njihove potomce. Zlgcdov je brez števila; tu samo en slučaj. V spomin na znani usodni dan .smo si omislili črnoobrobljen kolek z dotičnim datumom brez vsakršnega napisa. Prepor vedarti so nam ga in s kaznimi oblagali tiste, ki so ga spozabivŠi se prilepljaii na razne poslat ve. Nemcem pa rabijo še Jandanašji schulvereinski kolki s sliko nemške kazine v Ljubljani in neroSke šole v Sevnici z napisom: V spomin slovenskega napada dne 20. (oziroma J3.) kimavca 1908. Pasi so se zaradi teh kolkov pritožili slovenski državni poslanci v zbo-nici na Dunaju, se ni storilo čisto nič, da hi se ustavila, razprodaja omenjenih, Slovence skrajno izzivajocih kolkov; postavljeni so r.a ogled v nemških knjigarnah do Slovenskem, prilepljajo jih na svoje nemške poslatve in nihče se ne gane. Tako se godi brezpravnim Slovencem leta 1910. »S. Br,«. V Lipi na Krasu so otvortli novo šofe .sko poslopje. 89.467 K 44 v je dal v prvih treh te-c : no itori^ji^ : dnilr meseca kimala nemški/Schulvereiiig nii drrtglmi kislimi vodami, ft o j i h ni no- j za šole hi,podporna*5poanTem\ Stajer-^ge so!umetiia.nv#o.jtp*ip;.>haprav-skem, Koroškem in Kranjskem. Kako od^. I j e n e, k i si cer'' ;m o čiilo • šumijo! bijemo ta težki udarec'? ¦ Ali še more v$ (m o s i r a j o) a, s'o ,1 e s 1 a b e r u d n in- ' očigled temnvdeistvtt kdo trditi, da prt nas^. s k ili^mo-vi »p r a zn e'v p d.e;! ¦; -¦' ,C, ni v nevarnosti naša narodnost? Ali je 10 ' "G.^profMittereger je TconStatifal* V kje kak naroden.Slovenec, ki bi z vsenjjj 1000 delih Tolstovrške, patine sledeče: inočrni ne podpiral. p.JVl.,družbe, ki de-l; kalijev sulfat 4'30 mgr, kaiijev klorid 6710 <4uie;;-pfoti Scb^Ulefeinu?... ,»S.. B,r. V Sesljanu se je ustrelil;;^ revolvei^f jem neki tam uslužbeni raašmist. doma sv Soluograškega. : \ r:--< U- , Splašila sta se bila konja pbdjetj^. Zonger. Pri kavarni »Teatro* ie padel efi konj, drugi ga je vleke! naprej. Hlapeč^] je bil že poprej padel z voza. Redarštveni; inšpektor Patrih je vstavil konja. Vozniv ka so prenesli težko ranjenega v bolnišnico. . , . . .-:*. Deset zapovedi o ljudskem štetju za obmejne Slovence. — 1. Priglasi se e«ik# ..slovenskemu! • ;' " .?. Ne prijavi nemščine"-ali-laŠčnife zsr svoj občevalni jezik! 3. Skrbi, da se vsa tvoiti "rjiidovina priglasi k slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta iu svoje slovenskege matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in svojega naroda! 5. Ne ponemči in ne poitalijanči se! 0. Ne odtuji se svojemu .sloveasjkeimr narodu! .''¦¦. i \;:: *'.'$ '':,_¦;[ Vv":': 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje obroke tebi in tvojemu narodu! ]. , ¦. N. Ne pričaj po krivem, da je tvoj- občevalni jezik nemški ali laški! 9. Ne daj.se pregovoriti sladkiln,obljubam in ne'prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne dai.se podkupiti z denarjem 1 Imejte to vedno v mislih, in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite 'tipi daj za vselej, da se ;ie daste 'izpodriniti' ž zemlje svojih očetov iti da prebiva tod od nekdaj slovenski rod. ki zahteva zase enakih pravic! Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Toistovrška slatina. Četrt ur«2 od (juštunja na Koroškem je pod Tolstim vrhom vrelec kisle vode ali slatine. Znan ji kot izborna zdravilna voda že od neki nekdaj in ljudje si, pripovedujejo o njem razne pravljice o »božjih deklicah« (vilah), ki so tukaj zajemale vodo in sirom sveta zdravile ljudi ž njo; o neki veliki kači. ki je bila baje kraljica kač. kije ležala .zvita ob vrelcu ter je: dobrim ljudem puščala zajemati vode, a če je prišel k vreicu hudoben človek, je kača zažvižgala, da se je culo skoy. skale in Čre/. brege in takoj je prilezlo vse polno kač, ki so branile vrelec, da se mu ni mogel hudoben človek niti približati. In $e več drugih, sličnih pravljic je znanih o vrelcu Tolsto-vrške slatine. Te pravljice j a s n o s p r i ču j e j o. da so 1 j u d j e ž e o d neki nekdaj v i s o k o q i si a 1 i; ,Tj o JU J s f o v r s k o s lati lfo radi n j e n e i z-b o r n e z d r a v i :1 n e m o Č i. : Vrelec daje leimiia vodfe&^Tia Vhi-" nuto ie po 2 do 3 litre — a voda je oglen-čeve kisline polna alkalično-muriatična slatina t. j. v s e b u j e zelo mnogo mgr v natrijev KloridT43J?t^itigr;,'natrijev karbonat 795'— mgr., rnagnesijev karbonat 9870 mgr., kalcinus karbonat 23750 lgr.. železni karbonat 0'37' mgr., glina 775 mgr., kremenčeva kislina 0'9 mgr., vsota stalnih sestavin 165172 mgr., prosta oglikova kislina 1785'32 mgr. volumni odstotki 90'6er žimnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potr bno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaja Map lastnega I Oglejte si zalogo in prepričajte se! GORICA. Narodno! podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu11. V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev, — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. —. T o čar na z. običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja viha. Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. -— Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. ! Išče se spretno služkinjo veščo kuhali domačo hrano za dve osehi in opravljali hišna dela. — Želi se, da hi ista ne imela Čez 40 let, da je samskega stanu ali vdova lire/, otrok. Mesečna plača :JO-~:25 K, prosta hrana in stanovanje. Ponudbe na naše upravniAlvo, Išče se v najem boljšo gostilno ali restavracijo u mestu ali u okolici. Ponudbe na naše upravništvo. M. Šuligoj, iirar v Goric1, Via delia Barriera šiv. 43 (pri državnem kolodvoru) priporoča slav. občinstvu svojo zalogo švicarskih žepnih in stenskih ur, šivalnih strojev vsakovrstnih sistemov, dvo-koles «Puc!i», *Steiyenvaflenrad* itd. Zastopstvo tovarne orkestrijonov in gramofonov. Vse pod veclefnG garancijo. Domskemu sodu toplo priporoča i no , pil ažJ^o^o poseboosf v t> letino toaletno milo LftNOL ki tvori in ohranja krasno in svežo polt LANOL se dobiva v Gorici pri sledečih tvrdkah: Toroš Drobnič in drug Ivančie & Kurinčič, Fran Novak in na Jese-nicah pri g. M. Šinkar. J. Pilnaček, tovarna za toaletna mila hi parfume, tovarna za voščene in polvoMČene, za stearinove in uarafinove sveče, Kralj, Gradec IčeSko). <