PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA ZPM
Tudi pionirji so krajani
Osmega novembra je imela Zveza prijateljev mladine naše občine programsko-volilno konfe-renco, na kateri so pregledali opravljeno delo v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju in začrtali usmeritve dela Zveze za naslednje štiri leta. Izvolili so tudi novo vodstvo.
Zveza prijateljev mladine se s svojimi vsako-letnimi programi vključuje v izvajanje sprejetih dokumentov v občini na tistih področjih, ki zade-vajo nadaljnji razvoj organizirane in vsestranske skrbi za otroke in družino.
V okviru Zveze prijateljev mladine naše obči-ne je organiziranih sedemnajst društev prijate-
Na programsko volilni konferenci občinske Zveze prijateljev mladine so se delegati za izredno uspešno in pozrtvo-valno delo, z veliko mero posluha za mladi rod, zahvalili dosclanjemu pred-sednikuStanetuFlorjančiču,kijedolžno-sti prcdscdnika opravljal kar polnih oscm lct.
Ijcv mladine v krajevnih skupnostih, devctnajst pionirskih odredov v osnovnih šolah in Zavodu za slepo in slabovidno mladino.
Za urcsničcvanjc vsako lcto sprcjctcga vscbin-skega in aktijskcga programa ima Zvcza prijatc-Ijcv mladinc svoja dclovna tclcsa: svct pionirjcv, svct za predšolsko vzgojo in sodulovanjc s star-ši, komisijo za lctovanjc, odbor bralnc značkc, klub vzgojiteljev, aktiv mcntorjev pionirske or-ganizacije in komisijo za delo z društvi prijate-Ijev mladine.
Kot smo dejali deluje v okviru Zveze devet-najst pionirskih odredov, v katere je bilo samo v letošnjem letu vključenih 7847 pionirjev. Kvali-teta dela teh odredov je iz leta v leto večja, tudi glede množičnosti vključevanja pionirjev v aktiv-nosti so iz leta v leto vidnejši rezultati, tako v okviru šole, kot v občini kot celoti.
Vloga osnovne šole, še posebej pa zveza prijateljev, sta dobila z uveljavljanjem program-skih smernic za življenje in delo osnovne šole
povsem novo kvaliteto. V procesu podružblja-nja vzgoje in izobraževanja je Zveza začutila svoje pomembno mesto pri uveljavljanju tega načela. Odprtost osnovne šole sama po sebi ne bi prispevala veliko, če ne bi poizkušali v zad-njih dveh letih, skupaj s krajevnimi konferenca-mi SZDL v krajevnih skupnostih organizirati razprave in uresničevati določene konkretne oblike uveljavljanja pionirjev kot krajanov. Še
vcdno pa ostaja dejstvo, da mladim hc znamo prisluhniti, jih upoštevati kot enakopravne kra-janc, kot subjcktc, brcz katcrih nc bi smel biti sprcjct nobcn plan in program, ki jc namcnjcn njim, najmlajšim.
Vsc vcčji porast otroškc kriminalitctc potrjujc spoznanjc, kako zgrešcno je, da mladim odrasli vsiljujejo svoje programe za njihovo aktivnost. Samoupravljanje, so poudarili na konferenci, ni stvar teoretičnega poučevanja, ampak neposre-dno ustvarjanje pogojev, kjer se pionir uve-Ijavlja.
Ob vse hitrejšem razvoju proizvajalnih sil nastopa tolikšna zaposlenost žene oziroma obeh staršev, da starši sami nikakor ne morejo več reševati skrbi za svoje otroke v ozkih, last-nih mejah, zato pa je treba vse oblike skrbi za otroke urejati kot skupno družbeno vprašanje. Iz tega izhodišča izhajajo tudi številne aktivnosti
Na konferenci so delegati izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika izvršnega odbora je bil izvoljen Franci Zalar, za podpredsednico Pepca Oprešnik, za se-kretarko Vesna Čeč, za člane predsedstva pa: Peter Vrhunc, Drago Černoš, Helga Kucler, Franc Hočevar, Stane Florjančič, Mara Koprivec, Dragica Kregelj, Matija Mihelič in delegat OK ZSMS.
ZPM - organiziranje raznih oblik letovanja in zimovanja, vključevanje otrok v tnalo šolo in 80-urni vzgojni program, skrb za otroke od osmih mesecev do treh let z organiziranjem varstva teh otrok v varstvehih družinah in pri privatnih varuhinjah.
Trhle noge Zveze prijateljev mladine?!
Te trhle noge so pravzaprav društva prijate-ljev mladine v krajevnih skupnostih. Dejali smo že, da jih je v naši občini registiranih sedem-najst, žal pa jih še manj kot polovica deluje. Društva pa so osnova za delo Zveze. Njihovo delo se nanaša na položaj otroka v družbi, konkretno v krajevni skupnosti, na organizacijo njegovega prostega časa. Toda krajani, starši kot da ne vedo ali nočejo vedeti, kako zclo je to pomcmbno. Tudi v društvih, ki so aktivna, so konkrctni rczultati vidni le pri organiziranju prihoda dedka Mraza, lc rcdka so druStva, ki so se povczala s Solo, ki so aktivna na področju varstva otrok, ki sofinancirajo socialno fiibkc otrokc za vključcvanjc v šolo v naravi in lctova-nja. Svctli so primeri društcv, ki so z lastnim delom pridobila nove površine za igro otrok.
Prav je, da omenimo, ob stevilnih izrcdno uspešnih aktivnostih in opravljenih nalogah, med drugimi velja izpostaviti tudi ureditev leto-višča v Pacugu, še dva problema, s katerima se Zveza prijateljev mladine srečuje. Gre za pro-blem mentorjev pionirskih organizacij, ki so večinoma še vedno le iz vrst prosvetnih delav-cev, gre za problem vrednotenja mentorjev in ne nazadnje za problem, da v Žvezi prijateljev mladine deluje vse premalo mladih ljudi, da je torej treba zvezo kadrovsko okrepiti, pomladiti.
N.Č.