Iz državnega zbora. Pogodba z Ogersko. Bralci »Gospodarjevi« že vedo, da se ima med Avstriio in Ogersko vsakih 10 let vnovič skleniti pogodba, koliko naj za skupne potrebe naše monarhije plačujeio ogerske in koliko naše avstrijske dežele. Da bi se ta stvar dognala zopet za prihodnjih 10 let, sta se izvolili letošnjo spomlad tako imenovani kvotni deputaciji t. j. 15 poslancev avstrijskega državnega zbora bi se imelo dogovoriti s 15 poslanci ogerskega državnega zbora, kako naj se ta zadeva uravna. Toda li dogovori so ostali brezuspešni. Ogri niso marali večjega plačila obljubiti, kakor so plačevali dozdaj; a naši so zahlevali od Ogerske mnogo večje prispevke. Vsled tega je bila vlada prisiljena, državnemu zboru predložiti nasvet, naj se začasno, za leto 1898. potrdi še prejšoja pogodba; med tem se utegne dognati stalna .pogodba med Avstrijo in Ogersko. Zdajšnja manjšina državnega zbora pa nikakor noče pritrditi temu predlogu, temveč ga hoče na vsaki način zabraniti, da bi s tem prisilila vlado, naj odstopi ali pa naj umakne znani jezikovni naredbi. Tudi večina spozna, da je zdajšnja pogodba z Ogersko krivična. Toda z ozirom na državno potrebo in vsled opravilnega reda se ne raore ustavljati vsaj temu, da se ta vladni predlog vsaj kakšnemu odseku izroči v posvetovanje. Temu pa se je nemškoliberalna večina upirala z vso silo. Večina je morala zopet pokazati, da se ne da strahovati manjšini. Ko se je- vršila pred 14 dnevi 25-urna seja, se ni določilo slednjič ničesar ; manjšina državnega zbora je trdila, da je ona zmagala. Bitka je res prenehala; toda z novo silo se je začela zvečer dne 4. novembra ter trajala zopet eelo noč do 10. ure zjutraj dne 5. nov. In kar se je to noč v državni zborniei počenjalo, tega pač nihče popisati ne more. Pohujšal bi naše pošteno, krščansko slovensko ljudstvo, ako bi ponavljal vse ostudne in grde* psovke, ki so to noč letele z ene nemške stranke na drugo. Res; s ponosom smem trditi: Slovani so mnogo bolj olikan narod, kakor pa Nemci. Kdor tega dozdaj ni spoznal, naj bi bil. prišel ono noč v državno zbornico. Predsednik je ob 7. uri zvečer dovolil dunajskemu županu, naj začne o tej zadevi govoriti, ker je prosil za besedo. Toda nemški liberalci — vsi brez izjeme — so upili in hruli, kedar je hotel dr. Lueger začeti svoj govor, da je moral zopet obmolkniti. Dr. Lueger je prosil predsednika, naj napravi mir; vse zastonj. Prosil Nemce, naj bodo pri miru; brez uspeha; še bolj so kričali: *Ti ne smeS govoriti«. To je trajalo več, kakor poltretjo uro. Proti pol 11. uri je nekoliko hrup utihnil; Schonerer in njegova garda se je utrudila ropotati ter odšla iz zbornice. Za njimi zakliče dr. Lueger: »Sem vedel, da so gospodje žejni in da dalje tukaj brez pijače ostati ne morejo; se priporočujem, g. Schiinerer«. Dr. Lueger je potem dokazoval, kako krivična je pogodbaz Ogersko ; vse ga je zvesto poslušalo. Ali ko dr. Lueger neha govoriti, pridejo suroveži zopet nazaj v zbornieo in imelo se je vršiti glasovanje, da naj seja preneha in naj bo konee govorjenja. Med tem glasovanjem se pa ropot zopet ponovi, da ni bilo mogoče razumeti imen, katera so klicali zapisnikarji. Pri tem ropotu s poleni je izmaknil češki poslanec Sehonererju razklano poleno; Tiirk je ropotal z dvema polenoma tako silno in nerodno, da si je ranil svoj lastni prst. A večina se ni dala premagati. Ob pol 3. uri zjutraj je začel govoriti češki poslance dr. Engel za predlog, naj se začasna pogodba, kakor jo vlada predlaga, izroči proračunskemu odseku. A ob '6. iiW jo pobrjaii jel ta prediog nemški poslanec Prade, ki je govoril do 6. ure zjutraj. Preden je prišlo do glasovanja, so se oglašali še razni govorniki, ki so popravljali to in ono. Proti 10. uri predpoldtie se je slednjič glasovalo po imenih in sklenilo s 177 protl 122 glasovom, da se ima vladni predlog izročiti v posvetovanje proračunskemu odseku. Levičarji so sicer za zdaj premagani; toda vprašanje je, ali se bo stvar mogla sploh rešiti v državnem zboru. Če tudi večina proračunskega odseka vladnemu predlogu pritrdi, se bo potetn o stvari razpravljalo v zbornici. Tu pa je prav lahko mogpče, da se vladni predlog pokopa, ker nikakor ni gotovo, da bodo vsi poslanci izmed večine za njo glasovali. Dipaulijevpredlog. Dne 8. nov. se ie začela nova pritožba proli ministerstvu zavoljo jezikovnih naredeb za Geško in Moravsko. Dr. Funke je govoril kot prvi tožnik celih šest ur. Vse druge stranke, ki so v večini, bodo glasovale naravnost proti zat"žbi; edinole nemško katoliška stranka je za predlog Dipaulija, ki se glasi takole: »Zbornica želi, da se jezikovno vprašanje reši ne potom ministerskih naredeb, temveč po potu postavodajahtva ter odklanja predlog Vatožbe ministerstva«. Ge se ta predlog sprejme, se s tem izreče nezaupnost ministerstvu zavolio tega, da je izdalo znani jezikovni naredbi. Sploh je Dipauli s svojimi predlogi mnogo povzročil, da je večina državnega zbora v nekem nejasnem položaju in v nekaki nevarnosti, da se lahko razbije.