ZGODNJE JAPONSKE VAKUUMSKE TEHNIKE
Stanislav Južnič
Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA
ZNANSTVENI ČLANEK
POVZETEK
Vakuumsko ~rpalko so preizkusili na kitajskem dvoru Haller-steinovih dni, vendar ni zlepa požela toliko pozornosti kot evropska astronomija. Eden od vzrokov za kitajsko hladnost je bilo pomanjkanje uporabe vakuumskih in elektri~nih pripo-mo~kov. Vakuumska tehnika in še posebej elektrostati~na leyden-ska steklenica sta še laže prodrli na Japonsko Hallersteinove dobe, ko je bila dežela vzhajajo~ega sonca odprta le za peš~ico nizozemskih in kitajskih trgovcev; leydenska steklenica je bila namre~ predvsem nizozemski izum.
Klju~ne besede: Hallerstein, Peking, Japonska, 18. stoletje, jezuiti, elektrofor, vakuumske ~rpalke
The early Japanese vacuum techniques
ABSTRACT
The vacuum pumps entered Chinese court in Hallerstein's time, but eventually received less interest compared to the Western astronomy. One of the reasons for the Chinese doubts was the nonexistence of the broader scale technical use of vacuum or electricity during the Hallerstein's lifespan. The vacuum and especially Leyden jar research entered even easier the Japan of Hallestein's times when only Dutch and Chinese had some Japanese trade privileges, because at least the jar was essentially a Dutch invention.
Keywords: Hallerstein, Beijing, Japan, 18th Century, Jesuits, electrophorus, air pumps
1 UVOD
Guericke je eno od svojih prvih črpalk prodal Schönbornu, ki je imel kot knez in škof seveda kar nekaj pod palcem; v Regensburgu ga je navdušil s konji, ki so zaman ločevali izpraznjeni polkorgli. Sam cesar Ferdinand III. je o poskusu govoril z navdušenjem.1 Johann Philipp von Schönborn (* 1605; t 1673) je po Ferdinndovi smrti odigral poglavitno vlogo pri izvolitvi njegovega sina cesarja Leopolda pod vplivom ljubljanskega kneza Janeza Vajkarda Turjaškega (* 1615), prvega ministra na dunajskem dvoru. Vrli Turjačan je pomagal Guerickeju pri njegovih vakuumskih poskusih, malo pozneje pa je Hallerstein prebiral Guerickejevo poročilo iz leta 1672 pod svojim pekinškim lastniškim vpisom »Collegii Societatis Jesu
Pekini«.2 Hallerstein je bil po materini strani potomec Turjačanovega carinika Erberga (Verderberja) iz Knežje Lipe na Kočevskem, zato je še s toliko večjim ponosom bral o Turjačanovih dosežkih, morda še bolj prevzetno, kot to počnemo mi dandanes.
Kitajci so nekako topleje sprejeli Hallersteinovo astronomijo kot vakuumske črpalke, čeprav so Hallerstein in sodelavci v svojih pekinških knjižnicah imeli kar tri izvode opisa vakuumskega balona jezuita Lana Terzija,3 brali pa so tudi o Montgolfierjevem balonu. Hallerstein je prelistaval dognanja Pascala,4 čeprav je bil možakar jezuitom sovražen in se je na vse mile viže prepiral z jezuitom Etiennom Noelom.5
Hallerstein je bral Schotta,6 Newtona in Musschen-broeka7 že v knjižnici svojega strica Franca Mihaela barona Erberga (* 1679; t 1760); tam je rad ogledoval tudi barometrske poskuse Laurentia Gobarta (* 1656 Liege; t 1750 Liege) iz let 1716 in 1746, več ali manj enako čtivo pa si je priskrbel tudi v Pekingu. Hallerstein se je naučil vakuumskih tehnik že v Ljubljani, kjer je njegov vzornik Turjačan preživel zadnja leta. Bratranec Hallersteinove matere, ljubljanski jezuitski fizik Bernard Ferdinand Erberg (* 1718 Ljubljana; t 1773 Krems), je nabavil vakuumske naprave najpozneje leta 1755, nekoliko kasneje pa so jih pripeljali tudi v Peking in Edo (Tokio).
2 NIZOZEMSKA ZNANOST POTUJE V HABSBURŠKO MONARHIJO (1713-1795) IN NA JAPONSKO (1720-1853)
Katoliški del Nizozemske v približnih mejah sedanje Belgije je pripadal naši Habsburški monarhiji med mirom v Utrechtu (13. 7. 1713) in francosko invazijo (1795). Tedaj so tamkajšnji nadobudni znanstveniki, večinoma po študiju pri Boerhaaveju v Leydenu, izvažali nizozemsko znanost v nekoliko zaostalo Habsburško monarhijo. Ob istem času so prevajalci iz nizozemščine, imenovani Rangaku, taisto znanost
1 Slaby, 1906, 9.
2Verhaeren, 1969, 516.
3Lanove knjige so okrasili z lastniškim vpisom francoskih pekinških jezuitov »PP Gallor SJ Pekin, Collegij Societatis Jesv Pekini, Veyo da Residenca de Cinanfu« (Verhaeren, 1969, 572-573; Lana, 1684-1686) in s Hallersteinovim »Da Vice Provinciae da China da Compania de Jesus, Collegij Societatis Jesv Pekini, Vice Provinciae Sinesis« (Verhaeren, 1969, 971; Lana, 1670). Francoski pekinški jezuiti so s svojim zapisom PP Gallor SJ Pekin okrasili tudi poročila o raziskavah vakuuma v živosrebrnem barometru Torricellijevih dedičev pri akademiji v Firencah Saggi di naturali esperienze fatte nell' Accademia del Cimento (1691. Firence: Filippo Cecchi) (Verhaeren, 1969, 921 (Št. 3136)), prav tako pa v Gaspar Schottovih Magia universalis (1677), Mechanica hydraulica (1657), in Physica Curiosa (1667) (Verhaeren, 1969, 804-805 (Št. 2717-2719)).
4 Pascalovi Provinciali (Verhaeren, 1969, 150).
5Saito, 2006, 51.
6	Verhaeren, 1969, 803-805.
7	Verhaeren, 1969, 669-670.
prirejali za Japonce po delni sprostitvi japonskega uvoza knjig leta 1720. Tako se je leydenska vakuumska tehnika Musschenbroekove tovarne približno sočasno uveljavila med Japonci in Slovenci.
Nizozemski zdravnik prostozidar Ingenhousz je prenesel vakuumske tehnike na Dunaj, njegovi rojaki pa so prek otoka Deshima v zalivu Nagasaki storili enako uslugo Japoncem. Maja 1769 je v tedaj habsburških Firencah Ingenhousz cepil proti kozam družino nadvojvode, poznejšega cesarja Leopolda; v Galileijevem mestu se je družil s svojim prijateljem Felicejem Fontano,8 po poti pa je maja 1769 obiskal deželne stanove v Ljubljani in jih opozoril na prednosti cepljenja proti kozam.9
Duhovnik Felice Fontana (Felix, * 15. 4. 1730 Poma-rolo pri Roveretu na Tirolskem; t 11. 1. 1805 Firence) ni nikoli pridigal, nasprotno od svojega brata piarista matematika Gregoria. Felice je študiral v Veroni in Pavii, nato pa je predaval na univerzi v Pisi, kjer je leta 1766 postal profesor fizike; dober glas je segel v deveto vas, ko ga je toskanski nadvojvoda Leopold vzel za direktorja fizikalnega in naravoslovnega muzeja v Firencah. Leta 1772 je Felice Fontana odkril adsorpcijo plinov na segretem lesnem oglju. Gorenje oglja je ustavil in obenem preprečil dotok zunanjega zraka, daje ohranil adsorpcijsko moč oglja; le-tega je nato postavil v vakuumski recipient, da je tam pridno adsorbiral neželeni zrak. Grof Marsilio Landriani (* 1751?; t 1827) je opisal Fontanovo odkritje J. Priestleyju, ki je ponovil poskus leta 1775;10 vendar sta bila tako Ingenhousz kot Boškovic na smrt sprta s Priestleyjem. Sved Scheele (* 1742; t 1786 Köping) kot eden odkriteljev kisika je poskus leta 1773 uspešno postavil za Skandinavce, Bry Higgins (* 1737?; t 1820) pa je leta 1776 prav tako potrdil Fontanovo odkritje v velik prid vakuumskih tehnik. Fontana je celo menil, da njegovo oglje lahko adsorbira prostornino zraka, ki kar za šestkrat prekaša njegovo lastno;11 preizkuse je opravil v živosrebrnem barometru s cevjo dolgo 35 inčev. Deset inčev dolžine je napolnil z navadnim zrakom, vodikom, dušikom ali kisikom, daje lahko opazoval spremembe v adsorpcijski moči oglja. Meril je količino vode, ki je vdrla v izpraznjeni prostor, da bi ga zmanjšala za eno četrtino pri poskusih z dušikom.12
8	Weisner, 1905, 37.
9	Weisner, 1905b, 208.
10Fontana, 1783, 72-73.
11 Fontana, 1783, 78.
12Fontana, 1783, 79-81.
13	Wiesner, 1905, 72, 197; Ingenhousz, 1787, 197-198, 200, 228.
14	Ingenhousz, 1784, 445-446.
15Wiesner, 1905, 197, 208.
16Wiesner, 1905, 210.
17Wiesner, 1905, 197, 229.
18 Ingenhousz, 1784, 435.
19Wiesner, 1905, 190; Ingenhousz, 1784, 431-446.
20	Ingenhousz, 1784, 441.
21	Ingenhousz, 1784, 450-451 (tab. II), fig. VII.
22	Ingenhousz, 1784, 451 tab. II, fig. VIII, IX, X.
23	Wiesner, 1905, 225.
Jan Ingenhousz (Ingen Housz, * 1730 Breda na jugu Nizozemske republike; t 6. 9. 1799 Wiltshire) je po študiju pri Boerhaavu v Leydnu prav rad sprejel povabilo Marije Terezije, naj postane njen osebni zdravnik. Pozneje se mu je odločitev nekoliko otepala, saj se je na Dunaju počutil ujetega in ni smel potovati brez dovoljenja; tako je s prijateljem Benjaminom Franklinom načrtoval celo odhod v Ameriko. Odkril je fotosintezo, ob tem pa zasnoval številne vakuumske in elektrostatične poskuse za preučevanje raznovrstnih plinov. Med potovanjem z Dunaja v Firence je obiskal tudi naše kraje.
F. Fontana je dovolil Ingenhouszu, da je opisal Fontanov izum ediometra, potem ko se je Ingenhousz vrnil z Dunaja v Anglijo leta 1782.13 Ingenhousz je uporabljal vakuumsko posodo s pokrovom iz bakra in medenine, vendar ni povsem odobraval Fontanovih upov, da lahko takšen geter iz oglja ustvari boljši vakuum od navadnih črpalk.14 Danes bi morda le dali prav Ingenhouszovim dvomom. Fontanov princip getranja je priredil za tehniško analizo mešanic plina z uporabo ročnega ediometra po postopku, podobnem Cavendishovemu. Obenem je izboljšal Fontanovo napravo za inhalacijo kisika,15 ki jo je pozneje Thomas Beddoes uporabljal v Bristolu16 v veseli družbi prijatelja Žige Zoisa H. Davyja. Felice Fontana in Ingenhousz sta si leta 1771 dopisovala o znanstvenih napravah in načrtih za znanstveno akademijo v Firencah.17 Ingenhousz se je vrnil na Dunaj po treh letih popotovanj, med katerimi se je največ zadržal pri Fontani v Firencah.18 Čim si je odpočil od nerodne poti po luknjastih cestah, je na Dunaju sestavil vakuumsko črpalko z dvojnim batom ob uporabi Fontanovega odkritja adsorpcije zraka na oglju. Tovrstne raziskave je visoko cenil Ernst Mach,19 ki je pogosto obiskoval svoje starše pod Gorjanci na Dolenjskem. Ingenhousz je uporabljal prašek, pomešan z olivnim oljem za her-metično zapiranje vakuumske posode;20 narisal je celotno napravo,21 obenem pa tudi njene dele.22 Haller-steinovi prijatelji, dunajski jezuiti, niso bili povabljeni k poskusom, razen jezuitskega numizmatika in matematika Josef Khella pl. Khellburga, s katerim si je Ingenhousz dopisoval 20. 6. 1772.23 Hallerstein je
kljub temu zvedel za Ingenhouszove uspehe prek svoje dunajske tovari{ije, zbrane okoli urednika Hallersteinovih del, slova{kega jezuita Maximiliana Hella. Tako je Hallerstein vakuumske zagate že dovolj dobro poznal v času, ko so njegovi sodelavci, francoski jezuiti, predstavili vakuumsko črpalko kitajskemu cesarju dne 10. 3. 1773.
3 VAKUUM V PREPOVEDANEM MESTU
Takoj po novoletni proslavi so 12. 1. 1773 pravkar prispeli francoski misijonarji s pomočjo svojega predstojnika v Kantonu Josepha Louisa le Fevra (* 1722 Nantes; SJ 1722; t pred 1780 Francija) prinesli odlični zrcalni teleskop, vakuumsko črpalko in {tevilna druga hvalevredna darila v peking. Le Fevre se je po Haller-steinovi smrti leta 1779 ali 1780 vrnil v Pariz in {e osebno poročal ministru Bertinu o vakuumskih uspehih v prepovedanem mestu kitajskega cesarja. Seveda se je evropska vakuumska črpalka dotlej v Evropi razvijala že dobro stoletje, tako da so si za cesarja znali privo{čiti že kar dovr{eno inačico. Francoska misijonarja vakuumista urar Mericourt24 in umetnik Panzi25 sta potovala po ukazih pari{kega ministra Bertina;26 delovanje črpalke sta preučila med pari{kimi pripravami za pekin{ko pot.
Kitajci so stežka sprejeli domnevo o zračnem tlaku, podobno kot Evropejci stoletje poprej po Torricelli-jevem pismu Ricciju, ko je večina jezuitov raje brala Aristotelovo razlago svojega belgijskega sobrata angle{kega rodu Linusa, ali pa jezuitsko delo Nicole Zucchija (* 1586; t 1670) Nova de machinis philo-sophia z antiperistazo in strahom pred praznino.27 Celo sam Guericke je izhajal predvsem iz Kircherjevega opisa vesolja,28 citiral pa je tudi Huygensa, Keckermanna in Valerijana Magnija.29 Barholomew Keckermann (* 1571; t 1609) je bil kljub prezgodnji smrti
zelo pomemben fizik.30 Pekin{ki jezuiti so si privo{čili dve (1649 in 1669) izdaji Zucchijeve knjige z last-ni{kim vpisom Hallersteinove hi{e V Prouae Sinensis.3^ Celo Descartes in globoki občudovalec Kitajcev Leibniz sta zavrnila Torricelli-Galileijev vakuum.
Kitajski jezuiti so uporabljali Galileijeva32 dela vse do italjanske izdaje, objavljene leta 1718 v Firencah, ki jo je nabavil Hallersteinov prijatelj, {kof v Nan-kingu Laimbeckhoven.33 Prav tako je Hallerstein s tovari{i prebiral Torricellijeva34 matematična dela, zgolj humanistični del Leibnizovih35 in {tevilne Des-cartesove knjige, vključno z optiko in Geometrijo.36 Pekin{ki jezuiti so sku{ali prihraniti nekaj kovancev, zato so nekatera Galileijeva dela vezali skupaj z deli Philipa Apiana De utilitate trientis (1586. Tübingen), Keplerja Dioptrice (1611), Gulia Cesareja La Gallaja (* 1570; t 1624) De phenomenis in orbe lunae novi telescopi usu a D. Gallileo Gallileo (1612. Venetiis: Thomam Balionum), Franciscusa Sitiusa Dianoia astronomica (1611. Venetiis: Peter Maria Bertan),37 A. Piccolominija Parafrasi sopra le Mecanice d'Aristotle (1582, Roma) in drugimi. Hallerstein je bral celo nekoliko sumljivi Galileijev Dialogo (1632. Firence), vendar v prevodu Matthiasa Berneggerja iz leta 1635,38 ni pa imel poznej{ih Discorsi. Sumitomo je na Japonskem listal leydensko latinsko izdajo Dialogo iz leta 1641.39
Hallerstein in Laimbeckhoven sta na poti za Daljni vzhod uporabljala nem{ko izdajo Bionove Matematične {ole40 in Wolffovo Elementa matheseos univer-sae (1732-1735);41 obe sta vsebovali opis vakuumskih črpalk in sta bili močno priljubljeni tudi med Ljubljančani. Kakor koli že, kitajskemu cesarju je bila francoska vakuumska črpalka nadvse v{eč. Frangois Bourgeois je opisal pekin{ke poskuse s črpalko v pismu patru Duprezu 1. in 29. 11. 1773.42 Bourgeoisove raziskave {anghajskega narečja so bile pozneje objav-
24	Pater Hubert de Mericourt (Li Tsuen-Hien Si-Tschen, * 1. 11. 1729 Francija; SJ 8. 1. 1754 Francija; t 20. 8. 1774 Peking) je umrl kmalu po pekinških vakuumskih poskusih (Pfister, 1934, 974).
25	Brat Joseph Panzi (Pansi, P'an T'ing-Tchang, Jo-Che, * okoli 1733 Italija; SJ Genes; t pred 1812 Peking) je prispel na Kitajsko leta 1771 pod zastavo francoskih jezuitov, ki so jih v Franciji resda prepovedali dobro leto pred tem (Pfister, 1934, 971).
26	Henri-Leonard-Jean-Baptiste Bertin grof de Bourdeilles (*24. 3. 1720 Perigueux; t 1792 zdravilišče Spa v tedaj še habsburški Belgiji) je bil minister za poljedeljstvo, leta 1774 pa tudi za zunanje zadeve. Bil je tudi častni član pariške akademije (Amiot, 1774, 519).
27Borisov, 2002, 651.
28Knobloch, 2003, 238, 244; Schimank, Guericke, 1968, 196.
29Schimank, Guericke, 1968, 195-197.
30Fredman, 1997, 311, 13, 315, 319-320, 325.
31Verhaeren, 1969, 916.
32Verhaeren, 1969, 958-959.
33 Lastniški vpis Do Bispo de Nankin (Verhaeren, 1969, 958).
34Verhaeren, 1969, 2.
35 Verhaeren, 1969, 589-590.
36Verhaeren, 1969, 62, 160, 416-418.
37Verhaeren, 1969, 815.
38 Lastniški vpis Collegij Soc. Jesv Pekini (Št. 1656, Verhaeren, 1969, 482-483).
39Yamazaki, 1952, 44; Osaka, 1963, 6.
40 Verhaeren, 1969, 1126-1127.
41Verhaeren, 1969, 909.
42Fran9ois Bourgeois (Burgeois, Tch'au Tsuen-Sieu, Tsi-Ko, * 21. 3. 1723 Pulligny (Meurthe) v Loreni; SJ September 17, 1740 Nancy; t 29. 7. 1792 Peking (Pfister, 1934, 926, 948; Recueil de Zi-ka-wei, pp. 37-41, 42; Aime-Martin, 1843, 4: 223-224; Benoistovo pismo neimenovanemu 4.
Slika 1: Naslovna stran druge izdaje Hauksbeejevih poskusov leta 1719
Slika 2: Hauksbeejeva vakuumska ~rpalka iz leta 1719 (Hauksbee, 1719, Tab. I.)
Slika 3: Hauksbeejevo tehtanje pritiska zraka na magde-bur{ki polkrogli leta 1719 (Hauksbee, 1719, Tab. IIII.)
ljene v [anghaju (1934, 1939), prav on je verjetno poslal v Pariz Hallersteinove raziskave statistike kitajskega prebivalstva, s katerimi se je tudi sam ukvarjal. V tistem ~asu so {e prevladovale Hauks-beejeve ~rpalke; leta 1721 je Swedenborg43 zasnoval novo vrsto ~rpalk, o katerih je @iga Zois bral v njegovih zajetnih knjigah, ki si jih je dal prinesti v Ljubljano. Zdravnik Joseph vitez Baader (* 1763; t 1825) je leta 1797 uporabljal podoben Swedenborgov prijem kot nadomestek Marlyjevih ~rpalk v Versaillesu leta 1806.
Kitajskemu cesarju so najverjetneje podarili For-tinovo44 pari{ko ~rpalko, ki je bila zasnovana za potrebe Lavoisierjevega kroga. Fortin je povezal oba bata po vzoru na Denisa Papina (* 1647; t 1712), Francisa Hauksbeeja (Hawksbee, * 1660 Colchester; t 1713 London) in P. Musschenbroekovega sodelavca Willema Jacoba 'sGravesanda (* 1688; t 1742); knjigo slednjega so pekin{ki misijonarji opremili z last-ni{kim vpisom fran~i{kanskega tretjerednika Alexandra de Gouvea (* 1731 Evora na Portugalskem; t 1808 Peking), ki je bil imenovan za pekin{kega {kofa leta 1782.45
novembra 1773; Needham, Ling, 1959, 3: 451; Bernard-Maitre, 1948, 155).
43	Emanuel Swedenborg (Emmanuel Svedenborg, * 1688 Stockholm; t 1772 London).
44	Jean Nicolas Fortin (* 1750 Mouchy-la-ville (Oise); t 1831 Pariz).
45Verhaeren, 1969, 507-508; Pfister, 1934, 942.
4 RANGAKU (fSä^), EREKITERU IN VAKUUMSKE ČRPALKE MED JAPONCI
I, ^ ?
Prenos zahodnih knjig o vakuumu se je na Japonsko za~el z jezuiti, ki pa so po izgonu z Japonske svoje poglavitne zaklade pretovorili ~ez morje na Kitajsko. Te knjige imajo {e danes lastni{ke japonske vpise, vendar jih nikakor ne gre zamenjevati z last-ni{kimi vpisi kitajskih jezuitov s Hallersteinom vred, ki so {e vedno obdržali naslove japonskih provincialov in vizitatorjev, ~eprav jim je bila pot na Japonsko slej ko prej prepovedana.
Eno najpomembnej{ih japonskih knjižnic je zbrala družina lastnikov bakrovih rudnikov Sumitomo. Za-~etki knjižne zbirke bržkone segajo že v ~as za~etnika družinskega vzpona Masatomo Sumitomoja * 1585 Fakui severno od Kyota; t 1652), kije zasnoval svojo prodajalno zdravil in knjig leta 1630 v Kyotu; navsezadnje je knjige nabavljal njegov zet in posvojenec Tomomochi Sumitomo (Riemon, * 1607; t 1662), ki je {tudiral rudarstvo v Deshimi, da bi lahko pomagal pri rudarjenju z bakrom v podjetju svojega o~eta Riemona Sogaja (* 1572; t 1636). Riemon je ustanovil podjetje Izumiya leta 1590; uspe{no je poro~il Masamotojevo starej{o sestro in se nau~il zahod-nja{kih postopkov za pridobivanje bakra in srebra iz rudnin.46 Leta 1904 je Kichizaemon VI Sumitomo Tomoito (^i it Star!"! * 1865; t 1926), petnajsti dedič družine Sumitomo, ustanovil knjižnico v svoji doma~i Osaki, dve desetletji pozneje pa ji je daroval svojo mogo~no zbirko, v kateri se je pona{al tudi s 150 red-
kimi starimi knjigami. Knjižnica se danes imenuje Nakanoshima in je v prefekturi Osaka.
Ni povsem jasno, kdaj so Sumitome nabavili posamezne med knjigami v preglednici, domnevamo pa, da so elektri~ni poskusi erekiteru in vakuumske tehnike, opisane v njih, kmalu postale dodobra znane radovednim Japoncem, ~eprav družina Sumitomo ni nabavila zgodnjih vakuumskih raziskav Huygensa, Guerickeja, Boyla, Pascala, Kircherja ali Schotta, temve~ je hranila le Huygensova poznej{a zbrana dela (1905).47 Sumitomova družina je seveda kupila veliko manj jezuitskih del v primerjavi s Hallersteinovimi pekin{kimi misijonarji, kljub temu pa so Sumitome imeli Bo{koviceve De micrometri Objectivi, objavljene v dunajskem latinskem prevodu Karla Scher-fferja optike Nicolasa Louisa de Lacailleja (* 1713 Rumigny; t 1762 Pariz) iz leta 1757/1758 in Benve-nutijevo Optiko, objavljeno po Bo{kovicevemu nalogu v eni od poznej{ih dunajskih izdaj.48 Sumitomova knjižnica ni imela posebno mnogo nizozemskih rangaku del, ~eprav so leydenske izdaje prevladovale, vklju~no z deli Borellija in Musschenbroeka.
Sumitome niso nabavili Agricolovih del o temeljih rudarjenja in so imeli le nekaj rudarskih spisov, objavljenih pred Hallersteinovo smrtjo. Seveda pa so brali za~etnika sodobnega rudarstva z uporabo vakuumskih tehnik, Bolivijca Alvara Alonsa Barba (* 1569 Lepe v Španiji; t 1662 Potosi v tedanjem Peruju, danes del Bolivije), ki si je služil kruh kot župnik v Tarabucu in St. Bernardsu v rudarskem obmo~ju Kolumbije. Barba
Tabela 1: Nekdanje knjige Kichizaemon VI Sumitomoja o vakuumskih tehnikah in sorodnih področjih, tiskane pred Hallersteinovo smrtjo
Pe-t'ang knjižnica v Pekingu ima enako, drugo
Področje
Leto
Navedba v
izdajo istega pisca, druga dela istega pisca, nima tovrstnih knjig			Osaka, 1962 ali Yamazaki, 1952
Giovanni Alfonso Borelli (* 1608; f 1679)	Mehanika - De vi Percussionis	1586	42; 1: 4, 173
Guidobaldo markiz del Monte (Guido Ubaldo	Mehanika - italijanski prevod	1615	48; 1: 57
Montis, * 1545; f 1607)			
Galileo	Astronomija - Dialogus	1641	1: 160
Pierre Varignon (* 1654; f 1722)	Mechanika - Pesanteur	1690	48
Jacques Rohault (* 1620; f 1675)	Physica	1718	1: 11, 48; 47
Newton	Optika v amsterdamski izdaji	1720	47
Bouguer	Optika - fotometrija	1729	42
Musschenbroek	Latinske Institutiones in francoske Essai	1748, 1751	1; 11, 4; 46
Dalham	Dunajska fizika menihov piaristov	1753	1: 5, 37; 43
Nollet	Elektrika v francoski in italijanski izdaji	1754, 1755	1: 11, 86; 47
Lacaille; Boškovic	Lectiones Elementaires d'Optique	1758	1: 73
Benvenuti, Carlo (* 1716; SJ; t 1789);	Dissertatio physica de lumine. Dunaj: Trattner	1761	1 : 73
Boškovic, Rudjer Josip			
Euler	Mehanika - Theoria motus	1765	44
Priestley	Elektrika v zgodovini - nemška izdaja	1769	1: 87
Priestley	Optika v zgodovini - nemška izdaja	1776	1: 77
Volta	Pisma o gorljivih plinih z barja	1778	1: 4, 89; 48
46	Sumitomo, 1979, 6,
47	Osaka, 1963, 44.
48
Osaka, 1963, 4, 73; ne v Yamazaki, 1952.
Tabela 2: Nekoč knjige Kichizaemona VI Sumitoma o rudarskih tehnologijah, objavljene v Hallersteinovi dobi
Pisec	Področje	Leto	Navedemo v Osaka, 1962 ali Yamazaki, 1952
Kirurg iz Gothe David Kellner (* 1643; t 1725)	Rudarstvo	1702	1: 9, 291
Albrecht von Hallerjev svak Hermann Friedrich	Soli	1749	1: 13, 182
Teichmeyer (* 1685; t 1746)			
Barba68	Rudarstvo	1729	1: 292
Urban Friderick Benedict Brückmann (* 1728;	Dragi kamni	1757	1: 166
t 1812)			
Revija Johanna Christopha Adelunga v Leipzigu	Mineralogische Belustigungen, zum Behuf der Chymie und Naturgeschichte des Mineralreichs	1768-1771	1: 11, 167
Johann Gottlieb Kern (t 1775?)	Rudarstvo	1772	42
Sven Rinman (* 1720; t 1792)	Zgodovina jekla	1785	1: 12, 168
Franz Ludwig von Cancrin (* 1738; t 1812)	Plavži, s posvetilom ruski carici	1788	1: 299
	Katerini69		
Kirurg Wilhelm Richardson	Rudarstvo	1790	2: 294
je odkril amalgamacijo kot postopek segrevanja rudnin zlata, srebra in bakra v slani raztopini živega srebra. Uporabljal je bakrene posode in kuhal, dokler ni izločil dovolj čiste kovine.
Barbova prva španska izdaja je bila objavljena leta 1640, ljubosumni Španci pa so jo pridno skrivali, kar pa ne pomeni, da zgodnji Sumitome niso zvedeli poglavitne poteze Barbovih odkritij. Drugo špansko izdajo iz leta 1729 pa so navdušeno prevajali; Nicolas Lenglet Dufresnoy (* 1674; t 1755) jo je pofrancozil leta 1751 pod psevdonimom Gosford. Nizozemska izdaja se je pojavila leta 1740, dunajski prostozidar Trattner pa je objavil prevod Matthiasa Godarja leta 1749 in 1755. Barba je obravnaval rudnike soli49 in nastajanje kamnin,50 še posebej dragih,51 nato pa se je lotil poglavitnega cilja, metalurgije.52 Seveda je kovine povezoval s planeti;53 narisal je svoj plavž54 upoštevaje simpatije in odbojnost med posameznimi kovinami,55 ulitimi v posebne posode56 skozi streho plavžev.57 Zanimala ga je tudi zdravilna moč kovin,58 za žlahtni kovini platino in zlato pa je uporabljal posebne posode.59 Objavil je preglednice izdatnosti rud v
49	Barba, 1729, 11.
50	Barba, 1729, 19.
51Barba, 1729, 21.
52Barba, 1729, 29.
53Barba, 1729, 37.
54	Barba, 1729, 99, 130, 134, 137, 139.
55	Barba, 1729, 102.
56	Barba, 1729, 107, 166, 184.
57	Barba, 1729, 116.
58Barba, 1729, 119.
59	Barba, 1729, 125.
60	Barba, 1729, 141.
61Barba, 1729, 195.
62Barba, 1729, 199.
63Barba, 1729, 208.
64Barnadas, 1986, 71.
65Barnadas, 1986, 72; Barba, 1729, 38.
66Barnadas, 1986, 44-45.
67Barnadas, 1986, 78.
68	Osaka, 2: 293.
69	Osaka, 2: 299.
Peruju,60 kar je bil seveda še dodatni razlog, da so Španci prvo izdajo Barbove knjige ljubosumno skrili.
V drugo izdajo je španski urednik vstavil obravnavo rudnikov Alonsa Carrilla y Lasosa (* 1582?; t 1628 Cordoba)61 in ji dodal podatke o španskih domačih rudnikih v Pirenejih62 in okolici vse do rimskih časov.63 Barba je uporabljal Paracelsusovo64 in Galileijevo delo o Jupitrovih satelitih kot možnih novih planetih; Galileijeve domneve so seveda grozile podreti starodavno shemo o številu planetov v povezavi s številom kovin.65 Juan de Andosilla s Colegio Imperial de Madrid je pregledoval Barbova odkritja,66 po njem še madridski kraljevi kozmograf Christian Rieger (* 1714 Dunaj; t 1780 Dunaj) leta 1763;67 Rieger je pozneje postal rektor jezuitskega kolegija v Ljubljani in je svoje rudarske umetnine prek učitelja Gabrijela Gruberja zanesel v domače loge barona Žige Zoisa, lastnika rudarskih obratov na Jeseniškem in Bohinjskem. Kljub temu je Barbov postopek amalga-macije, izumljen leta 1609, utonil v bridko pozabo in ga je moral prostozidar Ignaz pl. Born ponovno
DE LOS MET ALES,
EL VlldDADERO BENEFICIO
DE LOS DE ORO, V PLATA POK AZOGUF,.
EL MODO DE FUNOlftLOS TODOS, y toino fc hin J C [cEinjr,y ipifiiT vnoi de (rtr4>s.
TOTi^ EL UCENCUDO JLVA<Hp ALOXSOBiltJiJ, N^nFiij it U y'iUt Jf ^'J^, Cnra M it
kuevamentb aoa^ anadldo. COS LL TB-ATATHl I JE ANTlf.UAl dclA^Jicujjtüurij^,)' Civallcrtiu Cofiiovi.
al rxcelcntis^lmo senor don dlego aiiii Divit* Cr&> Pichecfr Goloma HjUuvin,
iJiJN	MiJ^Liib Impruni.i .H HcmarJol^LTilii.
Jltijj,kt. J-f^Tj	MtttiJtr Ji Ui-fi! ikfßiCirU.
riß T««^ I J ü'r jJi« Jf f Jif ^J/f fi ^mS.
Slika 4: Naslovnica Barbove metalurgije v Sumitomovi knjižnici mesta Osaka (Barba, 1729) (z dovoljenjem zbirke za zgodovino znanosti Univerze v Oklahomi)
Slika 6: Bakreno posodje, amalgamacija in drugi postopki za pridobivanje kovin v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove knjižnice (Barba, 1729, 125)
Slika 5: Deli posodja za amalgamacijo v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove knjižnice (Barba, 1729, 99)
Slika 7: Različne oblike posodja v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove knjižnice (Barba, 1729, 166)
Slika 8: Plavži in posodje za izločevanje kovin v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove knjižnice (Barba, 1729, 184)
privle~i na plano na Slova{kem, v Pragi in na Dunaju.70
Sumitome kot vodilni Japonci kovinske stroke seveda niso ti~ali le v Barbovih odkritjih, temve~ so se lotili tudi novej{ih evropskih dognanj. Friedrich Wilhelm von Oppel (* 1720; t 1769) je zapisal v predgovoru, da bo Kernova knjiga, objavljena za Freibur{ko rudarsko akademijo leta 1765, nadomestila starej{a dela. Vendar razen zelo lepih risb ob zaklju~ku Kern ni ponudil novih odkritij.
5 EREKITERU
Prvi~ predstavljamo vpeljavo vakuumskih ~rpalk in elektrostati~nih generatorjev med Japonci; naprave so bile v veliki meri neposreden produkt nizozemskega znanja vakuumistov Christiaana Huygensa in Pietra Mus-schenbroeka. Tako so bile urno na voljo med japonskimi prevajalci iz nizozem{~ine, imenovanimi Ran-gaku, kot del zahodnjaške znanosti Yogaku Glede na japonsko povezanost z Nizozemci lahko
pri~akujemo, da so Japonci zlahka in urno zvedeli za vakuumske poskuse Nizozemca Huygensa (* 1629; t 1695), ki jih je možakar za~el novembra 1661 v Haagu po vrnitvi z obiska pri Boylu. Huygens je svoje poskuse kon~al z neljubim velikim pokom ob predavanju v Parizu 14. aprila 1668.
Leydenski profesor filozofije in utemeljitelj fizikalnega kabineta januarja 1675,72 Burchard de Volder (* 1643 Amsterdam; t 1709), je kot izvr{evalec Huygensove poslednje volje nadaljeval svoje delo v sodelovanju z leydensko tovarno vakuumskih naprav Pietrovega o~eta Johana Joostena Musschenbroeka (* 1660; t 1707) in strica Samuela, ki sta izdelovala vakuumske ~rpalke v delavnici nasproti Univerze po na~rtih Boerhaavejevega profesorja Aristotelove filozofije Wolferda Senguerda (Senguerolus, * 1646; t 1724) in Volderja. Volder jima je leta 1675 priskrbel Boylove na~rte iz Londona, tako da sta kmalu domala vse eksperimentalno naravnane leydenske profesorje oskrbela z vakuumskimi ~rpalkami, teleskopi, mikroskopi in kirur{kimi napravami.73 Senguerd je imel zasebna predavanja s poskusi kar doma; vakuumsko ~rpalko na en bat je opisal leta 1680 v svoji Philo-sophia Naturalis'^ ob uporabi dosežkov Hooka, Papina in Boyla.
'sGravesande je nadomestil pokojnega Senguerda leta 1724 in je {tudente prav tako vabil predvsem v svoj doma~i fizikalni kabinet, ki je bil bolje opremljen od zastarelega fizikalnega laboratorija na univerzi.75 Boerhaave je po {tudiju pri Senguerdu in Volderju prevzel katedro za botaniko na medicinski fakulteti leta 1709, devet let pozneje pa si je privo{~il {e katedro za kemijo na filozofski fakulteti, kjer je takoj postavil vakuumsko ~rpalko v kemijski laboratorij, na njej zasnoval poskuse in za~el sodelovati z amsterdamskim izdelovalcem naprav Danielom Gabrielom Fahrenheitom na podro~jih, kjer je hodil v zelje fizikom, tisti ~as imenovanim »eksperimentalni filozofi«.76 Senguer-dov in Boerhaavejev {tudent Pieter van Musschen-broek je zasedel katedro za fiziko na leydenski univerzi leta 1739, poldrugo desetletje pozneje pa je bratranec Hallersteinove matere baron Erberg v Ljubljani objavil latinski prevod P. Musschenbroekovih eksperimentov magneti.
Čeprav Sumitomova knjižnica ni imela Boer-haavejevih del, je bila Boerhaavejeva medicina s kemijo ob uporabi elektronskih in vakuumskih tehnik prvorazredni nizozemski izvozni artikel za radovedne
70Barnadas, 1986, 79-80.
71 Jiro, 1992, 3.
72Wiesenfeldt, 2008, 224-225.
73Wiesenfeldt, 2008, 228, 232; Gerland, 1877, 670.
74 Cook, 2007, 285, 384; Schneider, 1986, 399.
75Wiesenfeldt, 2008, 231.
76Wiesenfeldt, 2008, 231-232.
Japonce.77 Nizozemski zdravniki iz Deshime so kmalu spoznali podrobnosti vakuumskih tehnik in leydenske steklenice Pietra Musschenbroeka, katere izum je nadobudni Nizozemec razglasil novembra 1745. Seveda so Sumitome kupili Musschenbroekove knjige v latinskih in francoskih izdajah iz let 1748 in 1751;78 Hallerstein je enake knjige, čeprav ne vedno v istih izdajah, bral tako v Ljubljani kot pozneje v svoji pekinški knjižnici. Sumitome so uživali tudi v nadvse priljubljeni fiziki kartezijanca Jacquesa Rohaulta (* 1620; t 1675) iz leta 1718 v izdaji Samuela Clarka. Seveda je ta izdaja povsem izgubila kartezijanskega duha prve izdaje iz leta 1671, saj je Clarke dodal obilne Newtonove opombe pod črto, še posebej glede Boylovih in Huygensovih vakuumskih poskusov; prav pri njih so bile opombe pod črto kar precej daljše od prvotnega Rohaultovega zapisa.79
Hallersteinovi pekinški jezuiti niso šli tako daleč in so imeli raje ženevski latinski prevod Th. Boneta iz leta 1674 in francoski pariški popravljeni ponatis iz leta 1683,80 ki sta ohranila prvotni kartezijanski duh. Rohault ni ponudil veliko ilustracij vakuumskih poskusov, zato pa je narisal številne optične in električne poskuse.81 Med mehanskimi raziskavami, objavljenimi v času zgodnjih vakuumskih poskusov, je Sumitomova knjižnica nabavila Monteja, Borellija in Varignona. Galileijev prijatelj Guido ubaldo del Monte je svoje knjige uveljavil tudi v kranjskih knjižnicah Turjačana in Valvasorja. ubaldo je opisal enostavne mehanske principe in se počasi poglabljal v njihovo uporabo ob lepo skiciranih strojih.82 Borellijeva posmrtna izdaja je prišla na dan v Leydnu in je bila tako lahko del izvoza rangaku v Japonsko Sumitomojevo knjižnico s svojimi lepimi slikami, kljub uporabljeni latinščini, ki jo ni znalo brati ravno veliko Japoncev; so pač listali predvsem slike, kar ni bilo neobičajno v deželi vzhajajočega sonca.
Galileijev študent Borelli je poučeval na nekoč Galileijevi katedri za matematiko v Pisi, z rimskim matematikom Michelangelom Riccijem (* 1619; t 1682)
77	Cook, 2007, 396.
78	Osaka, 1963, 11, 46: Yamazaki, 1952, 46.
79Rohault, 1718, 61-62.
80Verhaeren, 1969, 767-768, 167.
81Rohault, 1718, fig. 3 na tabli 14.
82	ubaldo, 1615, 223, 225.
83	Borelli, 1686, 226, 290-291, tab. 9 in 12.
84	Borelli, 1686, 131, figura 6-7 na tab. 6.
85	Borelli, 1686, 141-142.
86	Borelli, 1686, 154-156.
87	Borelli, 1686, 163.
88	Varignon, 1690, figura 27 na tabli 6.
89	Osaka, 1963, 5; Yamazaki, 1952, 43.
90Ni v Osaki, 1963; Yamazaki, 1952, 47.
91	Osaka, 1963, 77; ni v Yamazaki, 1952.
92	Osaka, 1963, 4, 81; Yamazaki, 1952, 43.
93	Osaka, 1963, 4, 89; Yamazaki, 1952, 48.
94	Osaka, 1963, 11, 86; Yamazaki, 1952, 47.
pa si je dopisoval o silah trka. Bil je to prav tisti Ricci, ki mu je Torricelli kot prvemu opisal vakuum v svojem pravkar odkritem barometru in s tem začel celotno zgodbo razvoja vakuumskih tehnik, ki še traja. Borelli je uporabljal Galileijeve in Torricellijeve ideje pri razlagi hidravličnega gibanja v jamah, sifonih in ceveh.83 Borelli je narisal kapilarne pojave in pojasnil vakuumske pojave v Torricellijevem barometru;84 pojasnil je tudi Robervalove poskuse z barometrom, poveznjenim v vakuumsko posodo, iz leta 164885 in Mersennovo težo zraka.86 uporabil je domnevo o najmanjših delcih zraka,87 vendar je raje ostal v okvirih barometrskih vakuumskih poskusov akademikov iz Firenc brez uporabe vakuumskih črpalk. Podobno je Varignon na koncu svoje knjige opisal zagate vakuuma ob odprti cevi, polni tekočine, enostransko zatisnjeni s prstom pogumnega eksperimentatorja,88 ki se še ni zavedel škodljivosti idrijskega živega srebra.
Sumitomi so za svojo knjižnico nabavili prva dva od treh zvezkov dunajske fizike piarista Dalhama89 in Scarellajevo bolonjsko razpravo o magnetih.90 Oba spisa sta bila manj priljubljena in morda celo neznana v Pekingu Hallersteinovih dni. Po drugi strani pa je Sumitomova knjižnica imela pomembno Priestleyjevo zgodovino elektrike v nemški izdaji iz leta 1769,91 Cavallove poskuse z elektriko v nekoliko poznejši, prav tako nemški izdaji iz leta 1782,92 Voltova pisma o vnetljivih močvirskih plinih (1778),93 Nolletove električne raziskave v francoskih in italijanskih izdajah (1754, 1755).94
Florian Dalham od Sv. Terezije (* 1713 Dunaj; t 1795 Salzburg) je bil menih reda piaristov, ki so tisti čas urno nadomeščali jezuite na profesorskih položajih v srednji Evropi in pri nas. Dalham je pogumno uporabljal atomistični način za dokaz obstoja vakuuma,95 tako daje prijazno posredoval bralcu skico Guerickejevega poskusa s polkroglama96 in Torri-cellijevega barometra.97 uporabljal je tudi Boylovo črpalko, vendar je imel raje nizozemske inačice Musschenbroeka in 'sGravesanda z dvema batoma;98
FLORIAN I DALHAM
Gcrici Ktgüliris C Schölls l'jis^
Fi id
A cud em ill Sabaudico Lichtcnfteiniaiu
ri ULOSOPI IL E PKOFESSO tlis
INSTITUTIONES PHYSICS
in rfwn NobiHjfnimnm fuarmn JMtmiim siinTiista. Quibus ceu Subfitiium jincmiccuntur tNSTlTUTJOXES MATI I EM ATI C JL
T O M U S IL
Pri mam Phylic» Partem r Dt Corportljus 5; Elciticiicis,
c«L'um[]Ui: riufrJut^tibUii irUin;i](.'äE:nü.
jtNSO St, JiCC. Uli,
A-Z/iWAM AL-iTltl.iL Tv'pii Jmdiiü i"hQmi TrJTtnuf, Ca-l'. Hfij;. Auti- lübüujjL'Irj
Slika 9: Naslovna stran Dalhamove Fizike iz Sumitomove Slika 11: Magdeburski polkrogli na sliki 5 table II Dalha-knjižnice (Dalham, 1 753)	movega dela iz leta 1853, kot so ga uporabljali Japonci
Slika 10: Molekule, kot si jih je zamislil Dalham v Fiziki, ki
so jo brali Japonci v Sumitomovi knjižnici (Dalham, 1753, Slika 12: Barometri med Japonci (Dalham, 1753, slike 7-12 slika 7 na tabli 1)	na tabli 5)
95Dalham, 1753, 2: 66-72, figura 6-9 na tab. 1.
96	Dalham, 1753, 2: 139, 2: 351 figura 6. na tab. 3, 2: 361, figura 7 na tab. 19.
97	Dalham, 1753, 2: 152, 171, figuri 8-9 na tab. 4.
98	Dalham, 1753, 2: 347, figura 12 na tab. 18, 483.
Slika 13: 'sGravesandova ~rpalka z dvema batoma na Japonskem (Dalham, 1753, slika 12 na tabli 18)
uporabil jih je za {tevilne poskuse99 vse do Papinovega lonca za visoki tlak.100 Kon~no si je privo{~il {e elektriko101 in pojasnil Watsonove meritve njene hitrosti iz leta 1748102 in Bosejeve razprave o elektri~ni svetlobi.103 Pri tem je uporabljal vreteno za torno elektriko104 brez leydenske steklenice, ki je bila potrebna za popoln erikateru. Raje je imel Newtonov model sile teže105 kot bolj zapleteno Bo{kovicevo zamisel; posre~eno je {e vedno prisegal na francosko ina~ico lopatic ladje na pogon konjskega para106 namesto tedanjih poskusov s parniki, posebno poglavje pa je posvetil vakuumskim zagatam balistike topovskih izstrelkov.107
Nizozemsko-japonski ali nizozemsko-dunajsko-ljubljanski prenos nizozemskih elektrostati~nih in vakuumskih tehnik sta bila hitrej{a od kitajskih jezuitskih virov, ki so jih jezuiti prina{ali iz Pariza in Lizbone v Peking francoske oziroma Hallersteinove
Slika 14: Uboga zajcu ali morda mi{i podobna zverinica v vakuumski posodi (slika 1) in magdebur{ki polkrogli (slika 7) iz Dalhamove knjige v Sumitomovi knjižnici (Dalham, 1753, tabla 19)
portugalske misije. Enako velja za elektrostatske generatorje Erekiteru (	^ ^ ^ ), ki so se
med Japonci urno razpasli v dobi velikega svetovalca Tanumija Okutsuguja	* 1719; t 1788), ki je
postal vi{ji svetovalec (Roju) leta 1769108 in je s svojimi posegi zaznamoval obdobje med letoma 1760 in 1786.
Erekiteri so se prav posre~eno priljubili sodobnim japonskim otrokom in jih je na spletu za zvrhan ko{. Leta 1765 je botanik Goto Rishun (fš^St^, * 1696; t 1771) opisal erekiteru v svoji knjigi Orandabanashi (	Kömödan, Pripovedke o Nizozemski), leta
1768 in 1771 pa so Nizozemci predstavili {ogunu izbolj{an Guerickejev vrtljivi elektrostati~ni generator zeta Johna Dollonda Jesseja Ramsdena (* 6. 10. 1735 Halifax; t 5. 11. 1800 Brighton). Ramsden je napravo razvil po Hauksbeejevi zamenjavi Guerickejeve žvep-
99	Dalham, 1753,
100	Dalham, 1753,
101	Dalham, 1753, 102Dalham, 1753,
103	Dalham, 1753,
104	Dalham, 1753, 105Dalham, 1753, 106Dalham, 1753, 107Dalham, 1753, 108Jiro, 1992, 51.
2: 349-361, figura 1-7 na tab. 19. 2: 361, figura 9 na tab. 19. 2: 482. 2: 490. 2: 488.
2: 484, figura 10 na tab. 24. 2: 116-167, fig .10-11 na tab. 2 2: 225, figura 2 na tab. 13. 2: 247, figura 3-5 na tab. 15.
lene krogle109 s stekleno in jo je v Londonu prodajal leta 1766, tako daje inačica s steklenim diskom, drg-njenim s štirimi krtačami, nadvse urno prišla do japonskega šoguna v Edo, današnji Tokio.
Leta 1776 je Hiraga Gennai (	psevdonim
Furai Sanjin,	* 1728/29; t 1779) uspešno
sestavil elektrostatično napravo z naelektritvijo leyden-ske steklenice v leseni škatli, nekako dve desetletje potem, ko sta Hallerstein in Benjamin Franklin dobila svoja elektrostatična stroja iz Londona. Gennaijev žlahtni stroj je tako globoko zaznamoval Japonce, da ga sodobni Japončki še dandanes veselo poganjajo pod Gennaijevim imenom, veseleč se iskrenja v zraku ali vakuumu. V 1760-ih letih je Gennai pomagal pri izkoriščanju rudnika Chichibu zahodno od mesta Chichibu v prefekturi Saitama (-fiif JRl'L, Saitama-ken), nato pa je pomagal pri razvoji premogovnika Akita v enako imenovani prefekturi leta 1773/74. S tem se je povezal z rudarskimi tehnikami družinskega podjetja Sumitomo, predvsem pa je dodobra spoznal zagate vakuumskega črpanja podzemnih rudniških voda, ki so jih najbolje ugnali z evropskimi izumi parnih strojev. Gennai je bil v stiku z Nizozemci in japonskimi tolmači nizozemščine leta 1764, tako da si je pri njih izposodil pomembne knjige, kot je bil Jonstonov popis živali, Dodonaeusov herbarij ali knjiga o fosilih iz Indonezije Georgea Eber-harda Rumphiusa (* 1627; t 1702 Ambon) D'Amboin-sche Rariteitkamer, objavljena v Amsterdamu pri F. Halmi leta 1705. Izumitelj Gennai v številnih ozirih prav danes pooseblja iskrivega japonskega duha, zato so o njegovih dejanjih in nehanjih posneli tudi televizijsko oddajo.
Gennaijev študent in strokovnjak za Rangaku Morishima Churyo (Katsurgawa Hosai, psevdonima Shinra Banso ali Nisei Furai Sanjin v pomenu drugi Futai Sanjin, S^ßftift, * 1754; t 1810?) je v svojih Nizozemskih različnostih (Komo zatsuwa, i^fiS) leta 1787 ponudil podrobno razlago sestave in delovanja elektrostatskega stroja, čeprav je bil Morishima Churyo predvsem pisec priljubljenega leposlovnega čtiva.
Leta 1798 sta Akisato Rito (fiiaSfö, deloval 17801814) in Takehara Shunchosai (tlJ^^ , t 1800) v njuni fantastični pripovedi SettsU meisho zue (JJrJT- Bf IWI^ft", Znameniti kraji v provinci Settsu), ki jo je v Nani-wa (Osaka) objavil Kawachiya tasuke (i^ ^nFtg^lat), opisala trgovino Hikidaja v Fushimskem delu Osake, kjer je trgovec med svojimi kitajskimi in korejskimi ponudbami razstavil še erekiteru, ki ga je sestavil umetnik Oe. Narisali so še enega od gostov, ki je pisal z zahodnjaško pisavo.110 Tisti čas je dovoljena zasebna trgovina kapitanov in posadk nizozemskih ladij ob
Slika 15: Erekiteru v Dalhamovi Fiziki iz Sumitomove knjižnice (Dalham, 1 753, slike 10-12 na tabli 24)
obiskih v Nagasakiju spravila na Japonsko številne knjige o geografiji, medicini, farmaciji,111 pa tudi o vakuumskih tehnikah. Yoshio Kozaemon je prebiral nizozemske knjige in spraševal nizozemske zdravnike o njihovih postopkih, tako da je s svojimi prevodi postal priznan strokovnjak za astronomijo, geografijo in botaniko. Bil je postavljen za tolmača leta 1742 in nato še ducatkrat.112
Leta 1788 je Hashimoto	, * 1763
Osaka; t 1836) začel študirati pri Otsukiju Genryoju. V svoji zasebni akademiji Shikando, ustanovljeni leta 1801,113 je Hashimoto pozneje učil, zdravil in objavil slovite Raziskave statične elektrike, nastale na Nizozemskem (Oranda shisei erekiteru kyürigen, f^tWlPE^iRflSi leta 1811 pod zaščito Hazama Shigetomija (f!lj ig, * 1756; t 1816) iz Astronomskega urada in opazovalnice Tenmongata	Hazama
Shigetomi je bil pomemben finančnik in nekdanji študent astronoma Asada Goryuja ob zori japonskih fizikalnih ved, imenovanih Raziskovanja bistva stvari (kyürigaku,	) po vzoru na neokonfucijansko
Kitajsko, in prvih korakih kemije, imenovane seimi-
109Gerland, 1883, 252.
11"Jiro, 1992, 52, 56, 60, 88-89, 177.
111 Jiro, 1992, 57.
112Jiro, 1992, 61.
113 Bowers, 1970, 94.
gaku (i^i ^"tO» s popačenko iz Nizozemske besede za kemijo.114
Hashimoto Muneyoshi je leta 1811 objavil prvi japonski elektrotehniški priročnik pod naslovom Teme-Iji Erekiteruja, kot ga poznajo Nizozemci (P^llsÄlit^f^i) ^ A f Ii- ^jff.Jgi , Oranda Shisei Erekiteru Kyüri-Gen). Hoashi Banri ( fll^ffiM, * 1778; t 1852) je leta 1810 pisal o Zakonih narave ( S^HEifli. , Kyuri-Tsu) in pri tem uporabil kar trinajst nizozemskih knjig. Japonski raziskovalci elektrostatike in vakuumskih tehnik so svoj elektrostatični generator imenovali »erekiteru« (danes tudi: denki, fuka) kot del fizike (danes: butsuri, butsurigaku), ali fizikalnih ved (danes imenovanih »rigaku«), ali naravoslovja s fiziologijo, imenovanega »kyurigaku«, ali kemije imenovane »semigaku« (danes: kemisutori-, kemisutori, kagaku). Japonci so si izposodili evropske (nizozemske) nazive za barometer in kemijo, ne pa za ure ali fiziko.
Hashimoto Sokichi je podpiral ideje Benjamina Franklina in je erekiteru razvijal v poslovno močno razgibanem mestu Osaka leta 1811,115 kjer se je pod vplivom Sumitomojev že leta 1685 šestina od 300 000 prebivalcev ukvarjala s preprodajo bakra.116 Domala dve tretjini letne proizvodnje 6 tisoč ton Sumitomo-vega bakra sta bili leta 1697 namenjeni za izvoz na Kitajsko za kovanje denarja.117 Seveda se podjetni Sumitome niso branili niti blagovne menjave in so si s trgovino pridobili tudi marsikatero kitajsko knjigo ali pač knjigo kitajskih jezuitov, čeprav tovrstno branje ni bilo dovoljeno pred letom 1720. Seveda za bogataše prepovedi za navadne smrtnike ne veljajo. Kakor koli že, Osaka je postala središče novodobnih japonskih električnih in vakuumskih poskusov, tako da je Sokichi prav tam sestavil svojo električno napravo leta 1813 pod imenom Statična elektrika (Erekiteru yaku-setsu). Pri tem se je predvsem naslanjal na nizozemske vire v povezavi z Musschenbroekovo leydensko steklenico, preden so Japonci sredi 19. stoletja le dognali, da Nizozemci kljub vsemu niso vodilni evropski znanstveniki v primerjavi z Angleži, Francozi ali Nemci; piko na i so pač dodali francoski revolucionarji, ko so začasno okupirali Nizozemsko. Tachu Horiguchi se je lotil statične elektrike nekoliko kasneje leta 1814,11** Sakuma Shozan (	Zozan, * 1811 Shinshu;
t 1864) pa je uporabljal japonske domače erekiteruje
114Jiro, 1992, 91, 100-101.
115	Hashimoto, 1940.
116	Sumitomo, 1979, 13.
117	Sumitomo, 1979, 14.
118Horiguchi, 1978.
119Azuma, 1993, 151; Fuse,
120Nakayana, 2009, 157-158.
121	Jiro, 1992, 122-123, 126, 127.
122	Hashimoto, 2009, 33-34.
123	Montgomery, 2000, 238-239.
124	Jiro, 1992, 19, 21-22, 23, 25.
za elektrošoke z indukcijskim tokom leta 1860,119 podobno kot sta si svoj čas zamislila Ingenhousz in Franklin.
Japonci so si privoščili vakuumske črpalke nekoliko pozneje za erekiteruji, čeprav so si že prej ogledovali njihove slike v Winklerjevih ali Martinovih knjigah, medtem ko Keill ni priobčil primernih slik. Philipp Franz Balthazar pl. Siebold (* 1796 Würzburg; t 1866 München) je prinesel nekaj vakuumskih črpalk in galvansko napravo leta 1823, prvo japonsko vakuumsko črpalko pa so sestavili na silvestrovo leta 1820. Siebold je skušal pretihotapiti zemljevid Japonske in druge skrivnosti;120 rangaku je bil precej omajan, ko so Siebolda zaprli. Moral je odjadrati iz Naga-sakija tik pred novim letom 1829 in se je smel vrniti komaj po izsiljevanju Commodora Perryja leta 1853.121 Hasashige Tanaka (ffl-t" J^iE, * 1799 Kurume; t 1881) je sestavil neprepustno napravo in črpalko za svojo zračno puško in munjito kot »večno svetilo« v predhodnici podjetja, ki gaje njegov zet nato razvil v Toshibo, ki so jo sicer tako uradno imenovali komaj leta 1978.122
Japonci so svoj lastni opis vakuumske črpalke ob-javih v delu Rinso Aochija (WJttt^ * 1775; t 1833), imenovanem Atmosferska opazovanja (	Ki-
kai Kanran), kmalu za tem pa leta 1834 v devetih zvezkih Shinsaija Udagawaja	, * 1769;
t 1832), ki je dokazoval uporabo zraka pri dihanju in gorenju ob preračunavanju gostote zraka. Sodelavca Shinsaija Udagawaja sta bila Koan Ogata (* 1810; t 1863) in zet Shinsaija Udagawaja Yöan Udagawa (iMri^ll fftii^, * 1798; t 1846), ki se mu je posrečilo sestaviti prvo japonsko Voltno baterijo leta 1831, leta 1840 pa je objavil Začetne principe kemije ("^SJfJiJij^ Seimi Kaiso) na osnovi Elements of Experimental Chemistry Williama Henryja (1799) z nizozemskimi priredbami Lavoisierjevega sistema.123
Motoki Ryoi je prevedel nizozemsko izdajo (* 1583; t 1632) Pinax mocrocosmographicus Johanna Remmelina (1667. Amsterdam: Paul Mathias)124 in je tako tlakoval pot svojega dediča Motokija Ryoeija (Yoshinaga), ki je bil že kar tretja generacija iste družine tolmačev Motoki; prevedel je nizozemsko botaniko leta 1771 po naročilu Hiraga Gennaija, nato astronomijo (1773/74-1788), leta 1792 pa še vakuum-
', 151; Nakamura, 2009, 156.
sko zasnovano Dodatno pojasnitev barometra (Oranda köshögi fukai). Študent Tadaoja Shizukija,'^^ Baba Sajuro (Sadayoshi,	* 1787; t 1822 Edo),
je bil vodilni učitelj nizozemskega jezika in uradnik bansho wage goyo oddelka Astronomskega urada; leta 1810 je Motokijevo knjigo razširil v Prevedeni priročnik za barometer (Senkito yakusetsu), imenovan tudi Baromeetoru tenki keigi. Leta 1817 je Baba objavil Taisei jiki zusetsu kot Ilustrirane razlage zahodnjaške ure in Garasu seihoshusetsu (Popolna razlaga postopkov izdelave stekla).126
Hallerstein je bral knjige nizozemskega vakuumi-sta Huygensa, predvsem Horologium oscilatorum v prvi pariški izdaji iz leta 1673; njegovi sosedje na francoski jezuitski postojanki so si privoščili nekdanji izvod lyonskega jezuitskega kolegija.127 Kljub neposrednim povezavam z nizozemskimi vakuumisti pa se je Motoki Ryoei raje odločil za prevod knjige Johanna Adamsa starejšega (t 1773), izdelovalca vakuumskih matematičnih naprav pri kralju Juriju III. Seveda je uporabil nizozemsko priredbo, saj angleško ni znal. Čeprav ni dodal novih idej, je obenem komentiral še deli Benjamina Martina (* 1704 Worplesdon; t 1782 London) in Johanna Heinricha Winklerja (Winckler, * 1703 Wingendorf pri Laubanu; t 1770 Leipzig).
Winklerjevo elektriko (1744/45) so imeli stiški cistercijani, njegovo Anfangsgründe der Physik (1754), ki jo je Motoki Ryoei uporabljal v nizozemskem prevodu (1768), pa je bratranec Hallersteinove matere Erberg nabavil za ljubljanske visokošolske študije leta 1755. Winkler je bil privrženec Christiana Wolffa in naslednik na katedri za filozofijo univerze v Leipzigu leta 1739, žal pa nam v svojem učbeniku fizike ni privoščil kazala. Po uvodnem matematičnem delu je opisal Torricellijev barometer v inačicah Rohaulta, Wolffa, Musschenbroeka in podobnih,128 ni pa se lotil Guerickejevih vakuumskih poskusov, ki jih je Winkler raje opisal v svoji knjigi o Elektriki šest let
pozneje.130 Winkler je opisal Musschenbroekove poskuse z živosrebrnim termometrom.131
Motoki Ryoei je uporabil Martinovo najstnikom namenjeno The Philosophical Grammar (1735) v nizozemskem prevodu pozneje slavnega zgodovinarja Jana Wagenaarja (* 1709; t 1773), naslovljenem Filo-sofische Onderwijzer (1744 Amsterdam), ki jo je Hallersteinov stric Erberg bral v italjanskem prevodu iz leta 1769. Žiga Zois je imel druga Martinova dela o vakuumski črpalki, parnem stroju in optiki. Po uvodnem delu132 je Martin briljiral predvsem v zadnjem, četrtem delu Of Hypotheses, of Experiments, of various Instruments for that purpose their Use133 z razpravo o vakuumskih črpalkah, vendar je komaj v poznejših izdajah dodal Hauksbeejeve dosežke s sliko njegove pnevmatske naprave.134 Tako na Japonskem uporabljana izdaja iz leta 1735 ni imela prvih treh slik iz ponatisa, objavljenega leta 1755.135 Martin je pojasnil filozofsko ozadje vakuuma in elektrike136 v uvodu, ni pa objavil slike erekiteruja, saj je obravnavo statične elektrike prihranil za druge svoje knjige.
Martin je v vseh izdajah razdelil svoje dvogovore med študentom A in učiteljem B v knjigi Philosophical Grammar na štiri dele, kjer je Aerology^^'7 napisal kot tretji del z obravnavo The philosophy of the Atmosphere, or Air v prvih štirih poglavjih.138 Martinova govorca sta se čudila Boylovi vakuumski črpalki139 v Robervalovi pariški izvedbi pod Pascalovim vplivom;140 dodal je Keillove račune,141 najnovejše 'sGravesandove in druge poskuse.142 V prvi izdaji, ki jo je uporabljal Motoki Ryoei, ni bilo slik črpalke z dvojnim batom143 ali dolgih opomb pod črto, ki so kar prekosile dolžino prvotnega teksta v peti izdaji iz leta 1755. Prav strani, posvečene vakuumu, so bile tiste, ki jih je Martin najbolj podkrepil z opombami in dodatnimi skicami po prvi izdaji, kar očitno kaže, kako naglo se je vakuumska tehnika razvijala v času Haller-steinove mladosti.
125/
5Groot, 1998, 12. 126Jiro, 1992, 62-63, 101, 103-104.
127	Pekinški znanstveniki so si privoščili še tretji izvod brez lastniških vpisov, ki jih pogrešamo tudi v Huygensovih De circuli magnitudine inventa (1654. Leyden: Elzevier) (številke 1845-1848 v Verhaeren, 1969, 543).
128	Winkler, 1738, 248-254, fig. 5-7 na tabli 14.
130Winkler, 1744, 5, 7.
131	Winkler, 1738, 257.
132	Martin, 1735, 22-28; Martin, 1755, 19-28.
133	Martin, 1735, 27; Martin, 1755, 26.
134	Martin, 1755, 27, plošča 2.
135	Martin, 1735, 41 plošča 1 je enaka plošči 4 pri Martin, 1755, 39.
136	Martin, 1755, 105-106.
137	Martin, 1735, 143-185; Martin, 1755, 176-218.
138	Martin, 1735, 143-155; Martin, 1755, 176-187.
139	Martin, 1735, 147; Martin, 1755, 177.
140	Martin, 1755, 179.
141	Martin, 1735, 150; Martin, 1755, 184.
142	Martin, 1755, 184.
143.
'Martin, 1755, slika 18 na plošči 14.
Shizuki Tadao	Chuhiro Nakano, Ryuho,
* 1760 Nagasaki; t 1806) seje zaradi telesne šibkosti kmalu upokojil kot rangaku tolma~ v Nagasakiju;143 naslanjal se je na kitajske vire v svoji kopernikanski teoriji iz let 1759 in 1766, med letoma 1782 in 1802 pa je prevedel nekoliko zastarelo knjigo Johna Keilla (* 1671 Edinburgh; t 1721 Oxford). Leta 1798 je najprej objavil drugi del Keillove Introductiones ad veram Astronomiam kot Novo besedilo o prehodnih (koledarskih) pojavili (Rekishö Shinsho, J^^^^l*?), naslednja dva dela o fiziki in krožnem gibanju pa je priob~il leta 1800 in 1802,144 ~eprav je bil fizikalni del prvi v Keillovi zasnovi. Morda je imel ubogi prevajalec Shizuki Tadao pa~ z njim nekoliko ve~ preglavic. Prva dva zvezka je najprej sestavil v klasi~ni kitaj-{~ini, vendar je v kon~ni ina~ici vse tri zvezke objavil po japonsko.145 Shizuki Tadao je med {tudijem pri Motokiju Ryoeiju bržkone zvedel dovolj, da bi si za prevajanje lahko izbral bolj moderne zapise Benjamina Martina ali Winklerja namesto Keilla.146
Keill je ilustriral hidravli~ne posode,147 poskuse z ladjami,148 naklone topovskih strelov;149 ni pa si privo-{~il vakuumskih ~rpalk ali elektrostati~nih poskusov. Fizikalni del je kon~al s sredobežno silo vrlega Huygensa,150 ki gaje prevajalec Shizuki Tadao bržkone poznal tudi iz drugih nizozemskih virov. Keillovo delo v milanski izdaji iz leta 1742 je bilo nadvse priljubljeno pri ljubljanskih in novome{kih fran~i{ka-nih; Žiga Zois je uporabljal pari{ko izdajo iz leta 1746, Hallerstein sam pa si je v Pekingu raje privo{~il 'sGravesandovo leydensko izdajo iz leta 1725.151
6 SKLEP
Hallersteinova vloga pri pekin{kih elektri~nih in vakuumskih poskusih ni tako jasna kot njegove objave na podro~ju astronomije, kartografije ali kitajske demografije. Veliko teh raziskav je bilo skupinskih pod okriljem cesarskega dvora dinastije Qing.152 Ker je bil na{ Hallerstein vodilni jezuitski znanstvenik v Pekingu, nobena od elektri~nih ali vakuumskih raziskav ni mogla potekati brez njegovega pe~ata. Tu smo prvi predstavili pekin{ki jezuitski elektrofor kot temelj poznej{ih Voltovih izumov, ki so podlaga sodobnih
143Groot, 1998, 10,118.
144Ohmori, 1963, 147.
145Montgomery, 2000, 229-230.
146Nakayama, 2009, 74, 347; Jiro, 1992, 97.
147	Keill, 1739, 113 (figura 8 na tabli III).
148	Keill, 1739, 118 (figura 4-6 na tabli IV).
149	Keill, 1739, 186 (figura 4 na tabli V).
150	Keill, 1739, 196-208.
151	Verhaeren, 1969, 556-557.
152Hostetler, 2007, 126-127.
153 Lambert, Dilaura, 2004, cxcvi.
154Rinaldi, 2006, 210.
155Nakayama, 2009, 190.
vakuumskih ved in elektrotehnike. Na{ jezuit Hallerstein je bil nedvomno blagor za kitajsko znanost in tehnologijo, vendar so ga Kitajci izgubili prekmalu, pred Opijsko vojno, da bi jim njegovo znanje {e lahko pomagalo pri obrambi. Za~etki vakuumskega in elek-trotehni{kega raziskovanja Hallersteina in sodelavcev so bili naravnost bleste~i in so omogo~ili poznej{a dinamo in elektri~no žarnico153 po uni~enju jezuitske tehni{ke dedi{~ine ob cesarski Poletni pala~i.154
Kitajci si radi zami{ljajo cikli~ni razvoj, medtem ko Japoncem od nekdaj bolj ustreza premo~rtna pu{~ica ~asa. Med kitajskim in japonskim na~inom sprejemanja na{e zahodne znanosti je bila in je {e vedno globoka razlika. Medtem ko bi Kitajci nadvse radi videli, da bi se po njihovem skoraj vse evropsko znanje razvilo iz starodavnih kitajskih izumov, imajo Japonci raje nasprotno skrajnost in sami sebe sku{ajo »prodati« zgolj kot posnemovalce zahodnih ali kitajskih dosežkov. Pravzaprav se kar opravi~ujejo, da so v zadnjem desetletju pobrali toliko Nobelovih nagrad, ~e{, saj nekateri japonski nagrajenci tako ali tako raziskujejo v ZDA.
Resni~nost je seveda druga~na. Prepletajo~e se jezuitsko-kitajske zasluge Hallersteinovih dni so omo-go~ile Voltovo odkritje baterije kot temelj elektrodinamike, japonsko-nizozemska rangaku zveza pa je bila vse prej kot za staro {aro v ~asu nizozemskega Musschenbroekovega odkritja leydenske steklenice in izbolj{av vakuumske tehnike, ki so botrovale japonskemu erekiteruju na na~in, neobi~ajen za evropske raziskovalce. Elektrofor Hallersteinovih jezuitov je bil morda zadnji v Pekingu razviti izum, ki so ga Evropejci kasneje nadgradili in vrnili Kitajcem v obliki dovr{ene elektrotehnike. V dana{njem globaliziranem svetu se kaj podobnega ne more ve~ ponoviti. Londonski izvoz leydenske steklenice v Franklinovo Filadelfijo se je prav tako v Evropo vrnil kot bumerang s strelovodom in drugimi Franklinovimi dosežki, ~eprav {e ne vemo, kak{ne koristi je naredil uvoz elektrostati~nih in vakuumskih naprav v tedanji Ljubljani. Kakor koli že, prevzetni Needham je menil, da bi Japonci in Kitajci razvili zahodni podobno znanost tudi brez na{ega posredovanja, vendar midva z Naka-yamo podpirava nasprotno stali{~e.155
S. JužNIč: Zgodnje JAPONSKE vakuumske TEHNIKE
ZAHVALA
Profesorjem in sodelavcem Rienku Vermiju, Ste-phenu Weldonu in Tomoku Weldonu ter mojemu študentu Tomu Ryanu gre zahvala za mnogotere koristne namige in pomoč pri mojemu šibkemu znanju japonščine; univerza v Oklahomi je z Mellonovo podporo prijazno krila raziskovalne stroške. Zapis japonskih imen sledi tamkajšnji navadi s priimkom na prvem mestu.
7 LITERATURA
Neobjavljeni viri, okrajšave in manj znani izrazi
Erekiteru = japonska skovanka za napravo, ki je nasprotno od evropskih izvedb družila v skupni škatli vreteno za proizvajanje torne elektrike z akumulatorjem v obliki leydenske steklenice FSLJ = Signature Frančiškanske knjižnice v Ljubljani FSNM = Signature Frančiškanske knjižnice v Novem mestu NM = Signature Narodnega Muzeja v Ljubljani NuK = Signature Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Rangaku = japonska znanost, utemeljena na priredbah nizozemskih del, ki so med Japonci prevladovala več kot stoletje po letu 1720.
Tiskani viri
Aime-Martin, M. L. 1838, 1843. Lettres edifiantes et curieuses con-cernant l'Asie, l'Afrique et l'Amerique. II-IV. Paris: Societe du Pantheon Litteraire. Amiot, Jean-Joseph Maria. 1774. Observations meteorologiques faites a Pekin, par le P. Amiot, Decembre 1762. Mis en ordre par M. (Charles) Messier. Memoires de mathematiques et de physique, presentes ä I'Academie Royale des Sciences. 6: 519-601. Aochi, Rinso (iSifeHilS^). 1825/1827. Kikai Kanran (^jNBiiHi Atmosferska opazovanja). Toti (Tokyo): Hokoen Meizankaku. Azuma, Toru. 1993. The Science Experiments by Shozan Sakuma and the Science Books in Dutch »Galvanische-Schok-Machine« and Elektrische Stromen. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 28/171: 143-151. Baader, Joseph. 1797. Vollständige Theorie der Saug- und Henepumpen, und Grundsätze zu ihrer virtheilhaftesten Anordung, vorzüglich in Rücksicht auf Bergbau und Salinenwesen... Bayreuth: J.A. Lübecks Erben.
Barba, Alvarez Antonio. 1640. Arte de los Metales En Qve Se Ensena El | verdadero beneficio de los de oro, y | plata por a^ogue. | El Modo De Fvndirlos Todos, | y como se han de refinar, y apartar | vnos de otros. | Compvesto Por El Licenciado | Albaro Alonso Barba, natural de la villa de Lepe, en la | Andaluzia, Cura en la Imperial de Potosi, de la | Parroquia de S. Bernardo. Madrid: Imprenta del Reyno; 1729. Arte de los Metales: en que se ensena el verdadero beneficio de los de oro y plata por azogue ; el modo de fundirlos todos, y como se han de refinar y apartar unos de otros compuesto por Alvaro Alonso Barba ; nue^amente aora anadido, con el Tratado de las antiguas minas de Espana, que escrivio don Alonso Carrillo y Laso. De las antiguas minas de Espana. Madrid: Francesco Assensio & Bernardo Peralta; 1751. Metallurgie; ou, l'art de tirer et de purifier les metaux, traduite de l'espagnol d'Alphonse Barba avec les dissertations les plus rares sur les mines & les operations metalliques. 1-2. Paris: Pierre-Alexandre Le Prieure, z dodatki iz Philosophical Transactions of the Royal Society, 1665-1678 in Memoires de l'Academie des Sciences, 1701-1719 in Histoire de l'Academie, 1727-1728); 1740. Verhandling over de metalen, mynen ein mineralen. Leiden: J., van den Kluis; 1749. Eines spanischen Priesters und hocherfahren Natur-Kündigers Docimasie oder Probir- und Schmeltz-Kunst... aus dem Frantzösischem inn das Teutsche übersertzt und mit einem Angang... Matthia Godar. Wien: Trattner.
Barnadas, Josep M. 1986. Alvaro Alonso Barna, 1569-1662; Investi-gaciones sobre su vida y obra. La Paz: Minera Boliviana.
Bernard-Maitre, Henri. 1948. Catalogue des objectas envoyes de Chine par les missionnaires de 1765 a 1786 Henri Bernard S.J. Departement de Recherches de l'universite l'Aurore. Bulletin de l'Univer-siteAurore. Serie III, Tome 9: 119-206.
Borelli, Giovanni Alfonso. 1686. De vi percussionis. Leyden: Peter van der Aa.
Borisov, V. P. 2002. Izobretenie vakuumnoga nasosa i krušenije dogmi »bojayni pustoti«. VIET. 4: 650-671.
Cancrin, Franz Ludwig von 1788. Abhandlung von einer feuerfesten, an Brand spahrenden Fruchtdarre, oder Fruchtriege: Mit 2 Kupfertafeln. Kleine technologische Werke. 1-2. Giessen: Kriesger jüngern; 1799. Leipzig: Krieger.
Carrillo y Laso, Alonso. 1624. De las antiguas minas de Espan^. Madrid.
Cook, Harold J. 2007. Matters of Exchange. Commerce, Medicine, and Science in the Dutch Golden Age. New Haven & London: Yale university Press.
Dalham, Floriani. 1752, 1753, 1755. Floriani Dalham clerici regularis a scholis piis et in Academia Sabausieo Liechensteiniana philosoph. Prof. Instructiones Physicae in usum nobilkissimorum suorum auditorum adirnatae : quibus seu subsidium praemittuntur insti-tutiones mathematicae, nempe arithmeticam, geometriam et trigo-nometriam complectens, tomo 2. Primam physicam partem: de corporibus & elementis, eorumque proprietatibus complecens. Tomo 3. In quo agitur de geographia physica, & de rebus coelestibus. 1-3. Dunaj : J.T. Trattner (NuK-24069).
DiLaura, David, D.; Lambert, Johann Heinrich. 2001. Photometry. Boulder: universitz of Colorado.
Erast, Thomas; Dudith, Andras. 1579. De cometarum significicationibus comentariolus; Erast, Thomas; Dudith, Andras; Squarcialupi, Mar-cello. 1580. De cometarum significicationibus iudicum Thomae Erasti. De cometiis dissertationis novae clarissimorum virorum. Basileae: Osteni, Peter Pernae. Ponatisi v zborniku Bose, Johann Andreas (* 1626; t 1674). 1665. De significatu cometarum disserta-tiones et judicae doctorum hominum. Panoviae: Guilem Antonio. Jenae: Georg Sengenwald.
Fontana, Felice. 1783. Opuscoli scientifici. Firenze: Gaetano Cambiagi.
Fredman, Joseph H. 1997. The Career and Writings of Barholomew Keckermann (d. 1609). Proceedings of the American Philosophical Society. 141/3: 395-364.
Fuse, Mitsuo. 1989. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 28/171: 143-151.
Gerland, Ernst. 1877. ueber den Erfinder des Tellers der Luftpumpe. Annalen der Physik und Chemie. 3/2: 665-670.
Gerland, Ernst. Junij 1883. ueber Otto von Guerickes Leistungen auf dem Gebeite der Elektricitätslehre. Prvi del. Elektrotechn. Zeitschrift. 249-252.
De Groot, Henrik W. K. 1998. Approaches to the Study of Dutch in Eighteenth Century Japan; Shizuki Tadao And Others. Disertacija. Canterbury: University of Canterbury.
Hashimoto, Sokichi (Ift^šša ). 1940. Oranda shisei erekiteru kyurigen
, prvi natis 1813, ponatis 1857. Ansei. 4:); Erekiteru yakusetsu (prvi natis 1811. Osaka, ponatis 1857. Ansei. 4:); Kotei Kyurigen kohon (3). Tokyo: Hashimoto Donsai Sensei Hyakunen Kinenkai. Horiguchi.
Hashimoto, Takehiko. 2009. Historical Essays on Japanese Technology. Tokyo: university of Tokyo Center for Philosophy.
Hauksbee, Francis. 1719. Physico-Mechanical Experiments. London: J. Senex.
Horiguchi, Tachu (^Üfl 1978. Erekiteru zensho tekiyo
(U ^^ylf , Izbor iz zapisov o elektrostatični napravi). Toka zakki zvezek 34. Tokyo: Kowa Shuppan	I
Hostetler, Laura. 2007. Global or Local? Exploring Connections between Chinese and European Geographical Knowledge During the Early Modern Period. EASTM. 26: 117-135.
Ingenhousz, Jan. 1784. Vermischte Schriften phisisch-medizinischen Inhalts, prevod Molitorja, 2te Auflage, 1-2. Wien: Wappler; Prevod: 1785-1789. Nouvelles experiences et observations sur divers object de physique. Paris: T. Barrois le jeune.
Ingenhousz, Jan. 1779. Experiments upon vegetablis, discovering their great power of purifying the common air in the sun-shine, and of injuring it in the shade and at night... by Joihn Ingen-Housz. London: P. Elmsy & H. Payne; Prevodi: 1780. Experiences sur les vegetaux. Paris: Fr. Didot; 1787, 1789. Experiences sur les vegetaux. 1-2. Paris: Barrois; 1786-1790. Versuche mit Pflanzen, haupt-sächtlich über die Eigenschaft, welche sie in einem hohen Grade
besitzen, die Luft im Sonnenlichte zu reingen, und in der Nacht und im Schatten zu verberben; nebst einer neuen Methide, den Grad der Reinheit und Heilsamkeit der athmosphärischen Luft zu grüfen. Aus dem französishen übersetzt von Joh. Andr. Scherer. Dunaj: Wappler.
Jiro, Numata. 1992. Western Learning. A Short History of the Study of Western Science in Early Modern Japan. Tokyo: The Japan-Netherlands Institute.
Keill, John. 1702, 1705. Introductio ad veram physicam. Oxoniae: T. Bennet; 1725, 1735, 1739. Introductiones ad veram physicam et veram astronomiam. Quibus accedunt Trigonometria. De viribus centralibus. De legibus attractionis. Leyden: Joh. & Herm. Ver-beeek; 1742. Mediolani: Franciscus Agnelli (FSLJ; FSNM); astronomski del prevedel Le Monnier, Pierre-Charles: 1746. Institution astronomique ou le^on elementaire d'astronomie, pour servir d'introduction a la physique celeste,& a la science des longitudes, avec de nouvelled tablis d'equation corrigees; et particulierment les tablis du soleil, da la lune & des satelites, precedees d'un essai sur l'histoire d'astronomie moderne. Paris: Guerin (Zois, NUK-7919); prevod Lulofs, Johannes: 1741. Inleidinge tot de waare Natuur-en Steerkunde, of de natuur-en sterrekundige lessen van den heer Johan Keill...: waar by gevoegt zyn deszelfs verhandelingen over de platte en klootsche driehoeks-rekeninge, over de middelpunts-kragten en over de wetten der aantrekkinge. Leyden: Jan & Hermanus Verbeek; prvod Shizuki, Tadao: (1782), 1798 (astronomija), 1800 (fizika), 1798 (krožno gibanje). Rekishö Shinsko	Novi zapisi o pre-
hodnih pojavih). 1-3. Edo.
Kern, Johann Gottlieb. 1772. Bericht von Bergbau. Leipzig : Bey Siegfried Leberecht Crusius.
Knobloch, Eberhard. 2003. Otto von Guericke und die Kosmologie im 17. Jahrhundert. Berichte zur Wissenschaftsgeschichte. 26: 237-250.
Monte, Guido Ubaldo. 1577. Guido Ubaldi e' marchionibus Montis Mecanicorum liber: in quo haec continentur De libra, De vecte, De trochlea, De axe in peritrochio, De cuneo, De cohlea. Pisauri (Pesa-ro): Hieronim (Girolamo) Concordia (Auerspergova ljubljanska knjižnica; 130 listov; 33 cm). ponatisi: 1579; 1615. Le mechaniche. Venetiis: Evangelista Dechino (Sumitomo knjižnica); 1629. Mechanischer Kunst-Kammer... überztetzt Danielem Mögling Wirtemb... Franckfurt: Merian (Valvasorjeva knjižnica).
Montgomery, Scott L. 2000. Science in Translation. Chicago: University Press.
Martin, Benjamin. 1735. The Philosophical Grammar.. Part I. Somatology... II. Cosmology... III. Aerology... IV. Geology... London: John Noon; 1738. London: John Noon; 1748. London: John Noon; 1753. London: John Noon; 1755. 5. Edition. London: John Noon; Italjan-ski Prevodi: 1750. Venezia: Remondini; 1753 Venezia: Remondini; 1760 Venezia: Remondini; 1769. Gramatica della scienze filosofische, o Breve analisi della filosofia moderna appoggiarta alle sperienze... Quarta ed.veneta : novellamente illustrata, e con somma diligenza ricorretta...tradotta dall'inglese infrancese, e dalfrancese in italiano. Bassano/Venezia: Remondini (NM-6355 Erberg). Nizozemski prevodi: 1737. Filozoofische Onderwijzer: of algemeene schets der hendendaagsche ondervindelijke natuurkunde. Amsterdam: Isaac Tirion. Prevod Wagenaar, Jan (* 1709; t 1773): 1744. Amsterdam: Isaac Tirion; 1765. ... 3. Druk in veelerlei opzigten verbeterd. Amsterdam: M. Meijer.
Morishima, Churyo. 1787. Kömö zatsuwa (jfeniSSrfä, Nizozemske različnosti). Yedo; angleški povzetek: Honda, Masaji (* 1897). 1909. Komo zatsuwa, or The red-hair miscellany. Transactions and Proceedings of Japan Society London. 1907, 1908, 1909. 8: 229-245.
Musschenbroek, Pieter. 1734. Elementa Physicae conscripta in usus academicos. Leyden: Samuel Luchtman; 1761... accedunt ubique auctaria quamplurima, frequentissimae adnotationes Disputatio physico-Historica de rerum corporearum origine, ac demum de rebus Caelestibus Tractatus. Opera et studio Antonii Genuensis... Editio Tertia Veneta Ad nouissimam Neapolitanam exacta, atque multis emendate atque aucta. Venice: Remondiani; 1774... editio Quarta Veneta... Bassano/Venice: Remondini.
Nakayama, Shingeru. 2009. Collected Papers of Shingeru Nakayaman The Orientation of Science and Technology A Japanese View. Kent: Global Oriental.
Nakamura, Tsuko. 2009. Shogunal Astronomer Takahashi Yoshitoki: His Life, Achievements and Influece. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 48/251: 156-161.
Needham, Joseph, Wang Ling. 1959. Science and Civilization in China. Vol. 3. Mathematics, Astronomy, Geography, Cartography, Geology, Seismology and Mineralogy. Cambridge: Cambridge University Press.
Ohmori, Minoru. 1963. A Study on the Rekisho Shinsho. 1s' part. Nippon Kagakusi Gakkai (Japanese Studies in the History of Science). 2:
_ 146-153.
Osaka Furitsu Tioshokan	1963, 1963. A classified ca-
talogue of the books on science and technology; Sumitomo collection of the Osaka Prefectural Library, donated by Kichizaemon. 1-2. Osaka: Prefecture Library.
Pfister, Louis. 1732, 1934. Notices biographiques et bibliographiques sur les Jesuites de l'ancienne mission de Chine. I-II. Chang-hai: Imprimerie de la Mission Catholique.
Pickel, Georg. 1778. Experimenta physico-medica de electricitate & calore animali. Wurzburg: Franc Ernest Nitribitt.
Priestley, Joseph. 1775. The History and Present State of Electricity, With Original Experiments. London: Bathurst & all.
Richardson, Wilhelm. 1790. The chemical principles of the metallic arts. London: Baldwin; 1792. Chemie der Metalle für Fabrikanten und Manufakturisten. Aus dem Engl. Leipzig: Weygand.
Rinaldi, Bianca Maria. 2006. The »Chinese Garden in Good Taste« Jesuits and Europe's Flora and Art of the Garden in the and 18'h Centuries. München: Martin Meidenbauer.
Rinmann, Sven. 1785. Versuch einer Geschichte des Eisens: mit Anwendung für Gewerbe und
Rohault, Jacques. 1718. Physica. Latine vertit, recensuit, & adnota-tionibus Ex illustrissimi Isaaci Newtoni Philosophiä maximam partem haustis, amplificavit & ornavit Samuel Clarke, S.T.P. London: Jacob Knapton.
Saito, Fumikazu. 2006. O Vacuo de Pascal Versus o Ether de Noel: Uma Controversia Experimetal? Circumscribere. 1: 50-57.
Schimank, Hans; Guericke, Otto. 1968. Otto von Guerickes Neue (sogenante) Magdeburher Versuche... Düsseldorf: VDI.
Schneider, Ditmar. 1986. Auf den Spuren Guerickes. Phys. Bl. 42: 397-399.
Slaby, Adolf. 13. 11. 1906. Otto von Guericke. Deutsches Museum Vorträge und Berichte Otto von Guericke (München: Deutschen Museums). 3: 1-13.
Sumitomo. 1979. From the History ofSumitomo. Tokyo: Sumitomo Shoji Kaisha, Ltd.
Udagawa, Shinsai ( ^ffl	). 1834/1835. Ensei Ihö Meibutsu Kö Hoi
(inSSES-flftMiiä, Dodatek medicinskim in upoštevanja vrednim zadevam in mislim). Osaka: Kawachiya Tasuke & Kawachiya Gisuke/Edo: Suharaya Ihachi.
Varignon, Pierre. 1690. Nouvelles conjectures sur la pesanteur. Paris: Jean Boudot.
Verhaeren, Hubert. 1949. Catalogue de la Bibliotheque du Pe-t'ang. Pekin: Impr. Des Lazaristes; 1969. Paris: Societe d'edition Les Belles Lettres.
Yamazaki, Toshio. 1952. A catalogue of Sumitomo Library kept in Osaka Prefecture Library. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 21: 42-48.
Wiesenfeldt, Gerhard. 2008. The Order of Knowledge, of Instruments, and of Leiden University, ca. 1700. Instruments in Art and Science: On the Architectonics of Cultural Boundaries in the 17th Century (ur. Schramm, Helmar; Schwarte, Ludger). Berlin/New York: Walter de Gruyter. 222-235.
Wiesner, Julius. 1905. Jan Ingen-Housz Sein Leben und sein Wirken als Naturforscher und Arzt Unter Mitwirkung von Prof. Th. Escherich, Prof. E. Mach, Prof. R. von Töply und Prof. R. Wegscheider von Prof. Julius Wiesner Director des Pflanzenphysiologischen Instituts der k. k. Wiener Universität. Wien: Carl Konegen.
Wiesner, Julius. 1905b. Jan Ingen-Housz in Wien. Osterreischische Rundschau (Wien: Carl Konegen). 3: 197-214.
Winkler, Johann Heinrich. 1738. Institutiones Mathematico-physicae experimentis confirmatae auctore M. Jo. Henr. Wincklero. Lipsiae: Bern.Christ. Breitkopf. 1754. Anfangsgründe der Physik, Leipzig: Bernard Christoph Breitkopf (NUK-8235). Nizozemski prevod: 1768. Beginselen der natuurkunde. Amsterdam: Jacobus Loveringh/ Abraham Blusse.
Winkler, Johann Heinrich. 1744. Gedanken von den Eigenschaften, Wirkungen und Ursachen der Elektricität, nebst einer Beschreibung zwo neuer Maschinen. Mit 9 Kpft. Leipzig: Johann Heinrich Breitkopf.