VESTNIK
/S
/*3 M
Poštni urad 9020 Ceiovee Ver)ag:po:tatnt 9020 Kiagenturt
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov eeioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
r,)tnomnnmumH)nmnntmnnm)t)mimmnnmnm)nmnni7
LETMtK XXXt).	CELOVEC, PETEK, 8. APRtL 1977	ŠTEV. 14 (1808)
	
INTERNACIONALIZACIJA NAŠEGA	VPRAŠANJA
—- gSH
S<W)!K9)F<!S^ aMaBS,„K3,
afatKHMH?

s**wgE-3aas
[tratMtptSUi

sss:
at''"'L-

<*


Stovenci v Ameriki pozivajo Avstrijo
da mora izpoiniti čten 7 državne pogodbe
Ha pobudo Stovenske narodne podporne jednote, najstarejše in tudi največje organizacije siovenskih izsetjencev v ZDA (saj združuje več kot 70.300 čianov), so se sestati predstavniki raznih siovenskih organizacij v Ameriki na skupnem posvetu, kjer so razpravtjaii o vprašanju koroških Siovencev in izreki! vso podporo njihovemu boju za dosego pravic, zajamčenih v čienu 7 državne pogodbe. Sestanka so se poteg zastopnikov SMPJ udeiežiii tudi predstavniki Stovenske dobro-deine zveze. Federacije narodnih domov. Federacij SMPJ, Progresivnih Siovenk Amerike, Federacije siovenskih upokojencev ter raznih kuitur-nih in drugih skupin Siovencev v ZDA.
V podporo koroškim Siovencem so sprejeti spomenico, ki so jo postati generainemu sekretarju OZM Kurtu Wa)dheimu, ameriškemu predsedniku Carterju, državnemu sekretarju za zunanje zadve Vanceu in nekaterim čtanom ameriškega kongresa, prav tako pa tudi ekonom-sko-sociainemu svetu OZM. V spomenici ostro protestirajo proti temu, da Avstrija odreka stovenski manjšini na Koroškem pravice čioveka in temeijne svoboščine, ter opozarjajo na obveznosti, ki bi jih Avstrija morata v tem pogtedu izpotniti na podtagi državne pogodbe.
„Yeč kot dvajset tet, vse od 19H, so se sistematično izmikati in odtagati uvetjavitev obveznosti iz državne pogodbe, nanašajočih se na pravice manjšin v Avstriji," je rečeno v spomenici. „Ma Avstrijskem ozemtju detujejo danes nekatere šovinistične organizacije, katerih ciij je odvzeti stovenskemu prebivatstvu osnovne pravice. Mocionatni svet Stovenske narodne podporne jednote zahteva od Združenih narodov, da morajo biti te krivice na Koroškem odpravtjene in obveznosti Avstrije do stovenske manjšine, kot so zapisane v državni pogodbi iz teta 19S5, v cetoti brez odtcšanja izpotnjene."
Svoj pomembni prispevek k internacionatizaciji vprašanja koroških Siovencev je Stovenska narodna podporna jednota primerno poudarita tudi v svojem gtasitu „Prosveta", kjer poziva tudi druge organizacije in posameznike med Stovenci v Ameriki, da se pridružijo akciji v podporo boju koroških Siovencev. Takoie piše njihov tist med drugim:
..Dvignimo svoj gtas proti krivicam, ki se godijo našim rojakom v Avstriji. Maj svet izve, da je bita Koroška, ki si jo danes tastijo naduti tujci, nekoč zibeika stovenstva, kar priča kameniti knežji presto) na Gosposvetskem potju, kjer so biti ustotičeni stovenski knezi. Maj svet izve. da so imeti Stovenci že takrat v svoji vtadi stično demokracijo, kot jo imamo danes v Ameriki. Povejmo svetovni javnosti, da so koroški Stovenci potomci tistega demokratičnega tjudstva, ki pa je danes zatirano na tastni zemtji."

V središču Dunaja, v neposredni soseščini sedežev zveznega predsednika in zvezne vlade, smo koroški Slovenci zadnjo soboto z mogočno protestno demonstracijo opozorili domačo in svetovno javnost na nerešeno manjšinsko vprašanje. Pred palačo, v kateri trenutno zaseda komite OZN za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, smo Avstrijo obtožili,
#	da se že več kot dvajset tet izmika izpotnitvi svojih mednarodnih obveznosti iz državne pogodbe;
#	da ne spoštuje načet Združenih narodov o čtovekovih pravicah in svoboščinah, marveč nasprotno uvetjav-tja potitiko rasne diskriminacije;
#	da z izrazitimi protimanjšinskimi "*"epi krši tastno ustavo in državno pogodbo ter razne mednarodne dokumente;
#	da je povsem kapitutirata pred nemškimi nacionatisti in neonacisti, ki Pred očmi pristojnih obtasti nemoteno razvijajo svojo protizakonito dejavnost.
to izpolnitev pa se hočemo koroški Slovenci odločno in dosledno boriti, boriti skupaj z avstrijskimi demokrati, kajti boj za manjšinske pravice je hkrati boj za demokratizacijo avstrijske družbe. Javno je bila izrečena zahvala tistim dunajskim prijateljem, ki so nas podprli pri lanskem bojkotu jezikovnega štetja: saj se je na Dunaju priznalo za Slovence dosti več oseb, kot so Slovencev našteli na Koroškem, na njihovem avtohtonem ozemlju, kar je najboljši dokaz, da je bojkot povsem uspel in da dobljeni rezultati niso za nobeno rabo.
Dunajčani so tudi zdaj ob protestni vožnji pokazali veliko zanimanje in
razumevanje za naš boj. Med vožnjo po dunajskih cestah (policija je v prizadevanju, da bi našo kolono razbila, nehote poskrbela, da je bila vožnja dolga in je vodila po neštetih ovinkih) so ljudje s pločnikov in z oken mahati v pozdrav in ploskali. Le redko kje je kakšen posameznik izrazil negodovanje, pa še to se je pogosto spremenilo v razumevanje, ko so ljudje zvedeli, kdo smo in kaj hočemo. Sploh smo med vožnjo iz Celovca na Dunaj videli in slišali, kako slabo in enostransko so Avstrijci obveščeni o svojih sodržavljanih slovenske narodnosti — tukaj pade krivda in odgovornost (Da)je na S. strani)
TLvsfzi/sAa manjšinska pomika
sramofa za svef demokracije m svobode
NAŠ PROTEST NA DUNAJU
je domačo in svetovno javnost opozori) na nerešeno manjšinsko vprašanje v Avstriji
Glasno in nepreslišno je odjeknil Po dunajskih cestah in ulicah glas koroških Slovencev — glas protesta in obtožbe, pa tudi glas nezlomljive življenjske sile. Kajti s protestno vožnjo oa Dunaj smo koroški Slovenci dovotj Prepričljivo pokazali in povedali, da se nočemo sprijazniti s tem, da bi nas ^ dvomljivimi statističnimi triki in diskriminacijskimi zakonskimi ukrepi ogo-uufali za pravice, ki jih imamo zapisane v členu 7 državne pogodbe.
Oba govornika na zaključni demonstraciji na dunajskem Jožetovem trgu **T dr. Franci Zwitter za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in dr. ^atevž Grilc za Narodni svet koroš-k'h Slovencev — sta nedvoumno in od-tocno izpovedala mnenje nas vseh: da smo dobrih dvajset let potrpežljivo čakali in upali, da bo naše vprašanje rrrogoče rešiti znotraj Avstrije, toda *daj doživljamo, da nas hočejo uradna likvidirati, zato smo prisiljeni, da 9remo s svojim bojem tudi pred mednarodne forume. Opozoriti jih hoče-*na, da se rasna diskriminacija ne iz-''aja le v daljnih afriških dežetah, rrjarveč jo doživljamo tudi sredi civili-nrane Evrope, prav v tisti Avstriji, ki ss rada ponaša s svojo demokracijo "n pravno ureditvijo; v tej Avstriji danes doživljamo, da z uradne strani Uveljavljajo diskriminacijske ukrepe Proti narodnim manjšinam, jim kratijo njmove pravice, ki so del splošnih *- °vekovih pravic, s tem pa brezobzirno teptajo načeta, zapisana v listini
Združenih narodov.
-Ne zahtevamo zakona o narodnih ^kupinah, marveč hočemo le izpolni-člena 7," je bilo poudarjeno. Za
V JneC, Co v Avstriji ;n JragiC zaCo Jn:C Jr-žavaC pretaCajo CroCoJi/ove so/ze zaraJi „zati-ranja" v vzCoJniC JržavaC, Jaje prav Avstrija naj/epši primer, CaCo z/agana je /aCCo JražCa, Ci se Mr! znnaj Caže Cot prvoCorec za č/oveCove pravice, v resnjc; pa sama na na/Co/j groC način tepta osnovne pravice jn svoCoščine ne (e č/ove-Ca Cot posameznica, marveč Car ce/e narobne sCnpnosti. AvstrijsCa manjšinsCa po/itiCa, Ci jo zJaj sCašajo nve/javijafi v smis/a taCo imenovanega tristranCarsCega sporazama, je namreč sramota za svet JemoCracije in svoCoJc ter razgaija vso amazanost in mora/no propa J/ost tistiC, Ci Cričijo o CrivicaC, Ci se Čaje godijo JragoJ, nočejo pa viJeti tistega, Car se Jogaja Joma.
A/anjšinsCa po/itiCa, Ci jo Avstrija z (čaj aresni-čaje, namreč ni nič Jragega Cot araJna /iCviJa-cija siovensCe in CrvašCe manjšine/ /Vaj se visoCi in najvišji preJstavniCi Ježe/e in Jržave ter stranC se taCo traJijo, Ja Ci javnost pretenta/; in jo z najCo/j amazanimi sreJstvi zavajanja „prepriča/i", CaCo „JemoCratična", CaCo ..pravična" in CaCo ..široCograJna" Ja je njiCova ..rešitev" — resnica je in ostane, Ja taCo ..reševanje" preJstav/ja gro-Co Cršitev astave in Jržavne pogoJCe ter meJna-roJniC nače/ o č/oveCoviC pravicaC.
Reševanje, Ci ga Cočejo zJaj izsi/iti proti vo/ji prizaJete manjšine, je najCo/j CrezoCziren JiCtat, Ci si ga je sp/oC mogoče preJstav/jati. /e pa CCrati taJi najCo/j preprič/jiv JoCaz z/aganosti in Jvo/ičnosti avstrijsCe manjšinsCe po/itiCe.
Vzemimo samo zaJnje izjave zananjega ministra PaCra. /Va preJavanja v /nnsCracCa je sve-toC/insCo meni/, Ja največjo nevarnost za Co-rošCe S/ovence preJstav/ja v najCrajšem časa možna asimi/acija. 7*oJa PaCr C/jaC tema nima
noCenega razamevanja za „taCo imenovane za-stopniCe .S/ovencev" /ministra PaCra in vsem tistim, Ci taCo raJi osporavajo manJat preJstav-ništva CorošCiC S/ovencev, povemo, Ja so Ci/i ti „taCo imenovani" zastopniCi osreJnjiC organizacij CorošCiC S/ovencev Crez izjeme JemoCratično izvo/jeni, meJtem Co o marsiCom Jragem tega verjetno ne Ci mog/i trJiti/j ter je mnenja, Ja morajo imeti S/ovcnci pravico, Ja se asimi/irajo. TaCo torej eJen najvišjiC preJstavniCov ztvstr;;e javno zagovarja asimi/acijo, to je raznaroJova-nje in s tem Ja je poJporo in potaCo vsem tistim prizaJevanjem, Ci stremijo za tem, Ja Ci CorošCim S/ovencem z raznimi vinJišarsCimi in poJoCnimi ..teorijami" aCraJ/i naroJnost, razJroCi/i njiCovo nase/itveno ozem/je in jiC Cončno /iCviJira/i.
7*a raznaroJova/na po/itiCa se nemoteno izvaja, Cer ji — CaCor viJimo — Jaje svoj C/agos/ov taji „araJna ztvstrija, čeprav se je v Jržavni pogoJCi oCveza/a, Ja Co manjšine zaščiti/a in zajamči/a njiCov razvoj. 7*oJa Jržavna pogoJCa postaja v zlvstriji čeJa/je Co/j naJ/ežno Creme", Ci se ga najraje sp/oC ne Ci več spominja/i. /Va nejavnem preJavanja grašCim pravniCom je za-nanji minister PaCr priCazova/ taCo imenovani zaCon o naroJniC sCapinaC Cot „zCirni JoCament meJnaroJnopravniC oCveznosti in zaConsCiC aCrepov". Njegovo izvajanje je pos/aša/ce zača-Ji/o, Cajti vsaComar je znano, Ja izCajajo meJ-naroJnopravne oCveznosti Avstrije iz Jržavne pogoJCe, ne pa iz zaCona, Ci je saJ samovo/jnosti in prepotence preJstavniCov avstrijsCega po/itič-nega živ/jenja, Ci si Jomiš/jajo, Ja /aCCo po mi/i vo/ji Cršijo in enostransCo reviJirajo meJnaroJ-nopravne JoCamente.
Za JoCaz, Ja se Avstrija ne meni za svoje meJnaroJnopravne oCveznosti, Ci /aCCo navaja/i
Jo/go vrsto primerov. NajCo/j zgovoren meJ njimi pa je Crez Jvoma njen oJnos Jo manjšinsCe-ga vprašanja in poseCej Jo č/ena 7 Jržavne pogoJCe. TnCaj se pristojni JejavniCi ne astavijo niti prej najCo/j amazanimi sreJstvi, Cot je Ci/o npr. taCo imenovano jeziCovno preštevanje. Tema primerni so taJi reza/tati.- v zlvstriji so na-šte/i T3.2S3 S/ovencev, toJa oj tega na RorošCem samo 394/, meJtem Co se je na Danaja prizna/o za S/ovence 4747 oscC,- po teC poJatCiC je torej s/ovensCa naroJna sCapnost na Danaja precej močnejša Cot na svojem avtoCtonem ozem/ja/ PoJoCno je Ci/o agotov/jeno taJi g/eJe Hrvatov, Ci so jiC na GraJiščansCem našte/i samo 294^, v osta/i zlvstriji pa 4673.
VsaComar je jasno, Ja taCe števi/Ce nimajo prav noCene vreJnosti — razen Ja prej Jomačo in meJnaroJno javnostjo osmešijo in razCrinCajo metoJe, Ci se jiC pos/ažaje zlvstrija v svoji manj-šinsCi po/itiCi. 7oJa C/jaC tema že omenjeni zaCon o naroJniC sCapinaC teme/ji prav na teC števi/CaC, torej je že to JoCaz Jovo/j, CaCšno je v resnici sejanje ..reševanje" manjšinsCiC vprašanj in „izpo/njevanje" meJnaroJnopravniC oCveznosti.
VenJar pa zananji minister PaCr — Ja ga še enCrat omenimo — C/jaC vsema tema v svojem preJavanja v GraJca mirno izjav/ja, Ja je Avstrija „striCtno spoštova/a" vse meJnaroJnopravne oCveznosti, Ci jiC je prevze/a, in Ja se je „Je-javno prizaJeva/a" za čim večje spoštovanje č/o-veCoviC pravic na široCem poJročja.
Za taCe izjave in za taCšno po/itiCo je res tež-Co najti pravo označCo, Cer Ci zaraJi pravnega jorma/izma, Ci v/aJa v Avstriji, /aCCo že najCo/j mi/o označitev CJo smatra/ Cot ža/jivo.
Pred nbrumom OZN obtožujemo Avstrijo
da proti manjšinam izvaja rasno
Narodni !vet koroških Slovencev in Zveza slovetukih organizacij na Koroškem kot za:top:tvo štovertške narodne škupno:ti na Koroškem d dovoijujeta, da podedujeta odboru OZN za odpravo ra:ne diskriminacije ob njegovem 1$. zasedanju na Dunaju kratko poročilo o položaju slovenske manjšine na Koroškem.
Koroški Slovenci živijo kot avtohtona narodna skupnost že od 6. stoletja naprej na podedovanem naselitvenem ozemlju. Materin jezik večine prebivalstva tega ozemlja je slovenski, čeprav priznavanje k narodnosti zaradi diskriminacije tekom zgodovine na šolskem in vzgojnem področju, predvsem pa zaradi socialne in gospodarske diskriminacije ni vselej identično z materinim jezikom.
Čeprav je republika Avstrija po plebiscitu z dne 10. oktobra 1920 obljubila, da „hoče slovenskim rojakom varovati danes in za vse čase njihov jezikovni in narodni značaj in da bo v enaki meri skrbela za njihov duhovni in gospodarski razcvet kot pri nemških prebivalcih dežele", in se je v senžer-menski pogodbi obvezala, da bo manjšine ščitila in da jih v nobeni obliki ne bo diskriminirala, te obveznosti do danes niso bile izpolnjene. Nasprotno, diskriminacija koroških Slovencev se nadaljuje na šolskem področju kot na področju socialnega in gospodarskega pospeševanja predvsem pod pritiskom nemškonacionalističnih organizacij. Svoj višek pa je dosegla med nacionalsocialistično okupacijo Avstrije potom razpustitve in razlastitve vseh slovenskih društev in zadrug, potom prepovedi slovenščine in potom nasilne izselitve več kot 300 slovenskih družin ter pripora številnih Slovencev v koncentracijskih taboriščih.
Koroški Slovenci so se nacionalsocialističnemu nasilju uprli ter se borili na strani aliiranih in asociira-nih sil. V priznanje temu doprinosu in veiikim žrtvam v boju proti tašiz-mu je bil sprejet člen 7 v avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955. Ta člen, ki vsebuie pravice slovenske In hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem, je bil sprejet v državno ogodbo tudi kot poprava nacionalnim manjšinam prizadete nacionalne škode. Ne nazadnje je avstrijska stran v teku ponaiani za državno pogodbo označevala protifašistični boj koroških Slovencev kot ..samosvoj doprinos Avstrije k njeni osvoboditvi". Namesto da bi ta prispevek čimprej učinkovito nagradila z izpolnitvijo člena 7, je začela avstrijska zvezna vlada, s tem, da je popuščala pritisku neposredno po podpisu državne pogodbe obnovljenih šovinističnih organizacij — kot je to Kdrntner Heimatdienst — ki neovirano delujejo, občutno slabšati položaj slovenske manjšine s pomočjo novih zakonov in diskriminacijskih ukrepov.
Tako je bilo potom dozdevne izpolnitve člena 7 državne pogodbe iz leta 1955 z novim manjšinskim šolskim zakonom z dne 19. 3. 1959 (BGBI. št. 101/1959) odpravljeno do tedaj veljavno, za vse otroke jezikovno mešanega ozemlja obvezno dvojezično šolstvo.
Z manjšinskim zakonom o sodnem jeziku z dne 19. 3. 1959 [BGBI. št. 102/1959) je bilo bistveno skrčeno območje krajevne in stvarne veljavnosti določil, ki jih člen 7 odst.
diskriminacij o
3 državne pogodbe iz leta 1955 vsebuje glede uporabe slovenskega sodnega jezika dodatno k nemškemu. Medtem ko je prej veljalo to določilo člena 7 državne pogodbe kot določilo, ki je „brez vsake izvedbene odredbe neposredno uporabno", je bilo z novo ureditvijo krajevno območje veljavnosti od 9 jezikovno mešanih sodnih okrajev zoženo na 3, stvarno pa sploh le še na prvo instanco teh treh okrajnih sodnih okolišev. Poleg tega je bila veljavnost obeh omenjenih zveznih zakonov z dne 19. 3. 1959 omejena le do izvedbe tako imenovanega ugotavljanja manjšine.
Osrednji slovenski organizaciji — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev
—	sta ob priložnosti protestne vožnje na Dunaj (o kateri obširno poročamo na 1. strani
—	op. ured.) pripravili obsežno dokumentarno gradivo, s katerim sta svetovno organizacijo in njene forume seznanili z dolgoletno borbo in današnjim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem, še posebej pa jih opozorili na proti-manjšinske ukrepe Avstrije, ki pomenijo očitno kršenje mednarodne konvencije o odpravljanju rasne diskriminacije.
Predstavniki obeh osrednjih organizacij so mape z dokumentarnim gradivom posredovali vsem članom Komiteja OZN za odpravo rasne diskriminacije, ki trenutno zaseda na Dunaju. Nadalje so gradivo poslali generalnemu tajniku OZN dr. Kurtu Waldhei-mu v New York (ker na Dunaju ni imel časa, da bi sprejel delegacijo koroških Slovencev) ter Komisiji OZN za človekove pravice v Ženevi. Prav tako pa so bili z vprašanjem koroških Slovencev seznanjeni tudi udeleženci sedanjih ciprskih razgovorov na Dunaju.
Skupaj z dokumentarnim gradivom sta ZSO in NSKS poslala članom Komiteja OZN za odpravo rasne diskriminacije kratko poročilo o vprašanju koroških Slovencev, ki ga tukaj v celoti objavljamo.
Z izvedbo tajnega ugotavljanja materinega jezika z dne 14. novembra 1976 je avstrijska zvezna vlada nastopila pot povsem odkrite diskriminacije, lahko rečemo, likvidacije manjšinskih pravic slovenske In hrvaške narodne skupnosti na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem.
Zvezni zakon z dne 17. 7. 1976 o pravnem položaju narodnih skupin v Avstriji (zakon o narodnih skupinah, BGBi. št. 396/1976) v eklatantnem nasprotju z nastankom ter z besedo in duhom člena 7 avstrijske državne pogodbe in v nasprotju z načeli Združenih narodov pogojuje manjšinske pravice med drugim s sorazmerno znatnim številom [ena četrtina), s številčno
močjo narodne skupine, z razširjenostjo njenih pripadnikov na zveznem ozemlju in z njenim številčnim razmerjem do drugih avstrijskih državljanov na določenem ozemlju.
S tem zakonom o narodnih skupinah se je v nasprotju z izjavami avstrijskega izvedenca na zaključni seji komisije OZN za čiovekovc pravice dne 5. 3. 1976 v Ženevi ponovno bistveno poslabšal dosedanji pravni in dejanski položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tako je namesto dosedanjega zveznega zakona z dne 6. 7. 1972 o namestitvi dvojezičnih topografskih označb in napisov na področjih Koroške s slovenskim prebivalstvom [BGBI. št. 270/1972), ki je predvideval 205 slovenskih krajevnih napisov, razporejenih na celotno avtohtono naselitveno področje koroških Slovencev (v njem so koroški Slovenci videli prvi korak k polni uresničitvi določil člena 7 odst. 3, po katerem „bodo v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini"), z zakonom o narodnih skupinah stopila v veljavo nova ureditev, ki po predlogu treh koroških strank za tozadevno odredbo k za konu o narodnih skupinah predvideva dvojezične krajevne napise le še v 9 od skupno 62 jezikovno mešanih občinah po njihovi strukturi v času podpisa državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Zvezni zakon z dne 6. 7. 1972 pa v ostalem v nasprotju z izjavami avstrijskih izvedencev v raznih mednarodnih gre-mijih in še posebej tudi pred ko misijo za odpravo rasne diskriminacije nikoli ni bil izveden.
Po nadaljnji načrtovani odredbi k zakonu o narodnih skupinah naj bi bil slovenski uradni jezik dodatno k nemškemu v nasprotju z dosedanjo odredbeno ureditvijo pripu-ščen namesto v vseh 52 jezikovno mešanih občinah le še v 18 po občinski strukturi leta 1968. S tem se avtohtono naselitveno območje slovenske narodne skupnosti s trikom takoimenovanega ugotavljanja materinega jezika, ki ga je slovenska narodna skupnost poleg tega bojkotirala, zožuje na približno eno tretjino.
Slovenska narodna skupnost na Koroškem se s tako diskriminacijsko ureditvijo nikdar ne more sprijazniti. Zveza slovenskih organiza cij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta zato prisiije-na, da odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije neposredno opozorita na njen položaj. Pri tem opozarjata na dejstvo, da se je odbor že večkrat, pted-vsem pa na 8., 9. in 10. seji pri obravnavi prvotnega poročila zastopnika republike Avstrije o zakonitih ukrepih v zvezi z mednarodno konvencijo o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije temeljito bavit z našim vprašanjem. Položaj pa se medtem ni izboljšal, marveč $e je — kot je zgoraj prikazano — zelo bistveno poslabšal, tako da novi zakon o narodnih skupinah ne predstavlja ureditev mednarodnih obveznosti za zaščito manjšin, marveč izrecno kršenje mednarodne konvencije o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije.
Narodni svet koroSttih Siovoncov Zveta s)oventt<ih organiracij na KotoShom
Ktub siovenskih študentov na Dunaju je izda) naslednjo izjavo za tisk:
Predstavniki pariamentarnih strank ter zvezne in dežeine viade so v pretekiih tednih s precejšnjo vnemo pričeii razpravijati o nerešenem manjšinskem vprašanju na Koroškem, predvsem o ustanovitvi tako imenovanih manjšinskih sosvetov. Osrednji organizaciji koroških Siovencev sta te sosvete odkloniti, saj se ravno ob tem vprašanju jasno kaže dvoreznost avstrijske manjšinske poiitike.
Zvezni kancier dr. Kreisky je še pred nedavnim na kongresu iz-raeiske deiavske stranke pozvat to stranko, naj končno uvidi, da si tzraei zastopnikov paiestinskega naroda ne bo mogei izbirati, temveč bo morai priznati tiste zastopnike, ki jih bo paiestinsko ljudstvo samo izvoiilo. To demokratično načeio pa očividno ne veija v Avstriji sami, kjer se viada z ustanovitvijo manjšinskih sosvetov skuša znebiti tistih zastopnikov manjšine, ki ji niso po voiji, manjšini pa vsiiiti vtadi pohievno vodstvo.
Tako ravnanje je v popotnem nasprotju z demokratičnim pristopom k reševanju manjšinskih vprašanj. Ta tendenca se tudi jasno kaže v odredbah, s katerimi viada ,rešuje" zahteve po dvojezičnih topografskih napisih in dvojezičnosti na sodiščih. Ta ..edina sprejemtjiva podlaga" — tako jo sedaj imenujejo — ni nič drugega kot maksimaina možna koncesija nemškonacionainim siiam, ki so s tem zabeiežiie ponoven poiitičen uspeh, saj so njihove zahteve prevzete vse tri v par-iamentu in dežeini viadi zastopane stranke.
Torej tudi po uspeiem bojkotu preštevanja nadaijuje avstrijska viada politiko sankcioniranja zahtev nemško nacionatnih si! in jih s tem vzpodbuja še naprej k napadom ne ie na siovensko narodno manjšino, ampak tudi na demokracijo v Avstriji.
Kiub siovenskih študentov na Dunaju zato odiočno protestira proti tej očividni reviziji avstrijske državne pogodbe, proti politiki, ki jasno nasprotuje tudi skiepom heisinške konference. Edina sprejemijiva pod-iaga reševanja manjšinskega vprašanja more biti ie čien 7 avstrijske državne pogodbe, ki pa veija za ceiotno avtohtono naseiitveno območje siovenske narodne manjšine.
Podpiramo odtočno nastopanje osrednjih organizacij koroških Siovencev in ugotavijamo, da je možna rešitev ie v sporazumu med avstrijsko zvezno viado ter edinimi zastopniki koroških Siovencev — Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnim svetom koroških Siovencev.
Avstrija - leglo neonacizma
fakorckoč /z Jneva v Jan se vrstijo JogoJki, k; kažejo, Ja se Avstrija veJno bolj spreminja v leglo neonacizma — Zn to kljab terna, Ja J Jržavna pogojna nalaga neJvoamne obveznost: ta Jr gleJe Izkoreninjenja nacizma ter prepovej! vsakršne Je-javnost! v smeri obnavljanja In širjenja nacistične miselnosti.
O takem jrrlmera, ki očitno kaže v to smer, je na tiskovni konjerenc! v HeograJa govoril taJl preJstavnlk zveznega sekretariata za zananje za-Jeve SfK/ Mirko Kalezič, namreč o Izzivalnem In nezaslišanem oJllkova-nja nekJanjega vojje nacističnega raJla v Ljakljanl Umila SchmUta, ki ma je graški mestni svet poJelll srebrni reJ Ježelnega glavnega mesta. O oJllkovanja nekJanjega Hitlerjevega propagatorja je Kalezič poaJarll,-„G!eJe na znano obnašanje In Jelo Emila SchmlJta mej okapacljo /ago-slavlje Jejstvo, Ja je mesto GraJec oJllkovalo tega nacističnega propa-ganjlsta, ne samo Ja ni v sklaJa s politiko Jobrlb soseJsklb oJnosov, temveč povzroča začaJenje In ne-gojovanje jagoslovanske javnosti, toliko bolj, ker to ni prvi primer, Ja se v GraJca javno Izkazajejo takšne In Jrage poJobne nacistične manifestacije, ki so naravnane na provokacijo proti SFK/ In otežajejo razvoj prijateljskih oJnosov mej /lv-strljo In SFK/. 7*aJi ob tej priložnosti bi raJ poaJarl! meJnaroJno obveznost Avstrije, po kateri je Jolž-na Iz avstrijskega političnega, go-spoJarskega In kaltarnega življenja oJstranlt! vse sleJl nacizma (Jevetl člen Jržavne pogoJbe), česar pa se Avstrija v tem primera očitno ne Jržl."
Na to provokantno oJllkovanje bivšega nacista je me J Jraglm opozoril taJl Klab slovenskih štaJentov v GraJca v Izjavi, s katero je protestiral žara Ji obnovitve Jlsclpllnarne-ga postopka proti graškema prof. CerbarJa heermanna, ki ga oblasti obtožajejo, Ja se je pregrešil zoper svoje peJagoške Jolžnostl, ker se je v okvira SollJarnostnega komiteja za pravice manjšin Izjavil proti jezl-
kovnema štetja In s tem za točno Izpolnitev avstrijske astave. KM v GraJca v zvezi z obnovo postopka proti prof. heermanna opozarja na Joločene akcije voJllnlh štajerskih politikov; Ja sta Ježelnl glavar Nle-Jerl In graški žapan Gotz poleg Jra-glh prevzela pokroviteljstvo naJ razstavo nemškoraJlkalnlh akaJemlkov, ki je Imela Izrazit nemškonaclonalen značaj, In Ja je graško mesto oJllkovalo nekJanjega nacističnega propa-ganJlsta SchmUta. Nato KM poa-Jarja, Ja mora vsakomar, ki vlJl te povezave, biti povsem jasno, Ja preJ-stavlja postopek proti prof. heer-manna v prvi vesti poskas, Ja bi kritičnega peJagoga Jlskrlmlnlrall In ga prisilili k molka, v naJaljnjl konsekvenci pa to ogroža taJl Jemokra-tlčno življenje v Avstriji sploh. Zato KM zahteva takojšnjo astavltev postopka, za primer, Ja se to ne bi zgoJllo, pa napoveJaje naJaljnje akcije.
Kako se neonacizem z Jovoljenjem ojgovornlb oblasti nemoteno razvija, pa so pokazali taJl nejavni Jo-goJkl na Janajsk! anlverzl. Na te JogoJke opozarja v posebni Izjavi Klab slovenskih štaJentov na Dana-ja, ki poaJarja, Ja ojgovornost za ta razvoj nosijo oblasti, ki očitno nočejo akrepatl proti pojavom neonacizma, pa taJl vlaJa In parlamentarne stranke, ki ne Izpolnjajejo svojih obveznosti Iz Jržavne pogoJbe, po katerih bi morali v Avstriji pre-poveJat! sleherno propaganJo v neonacističnem In velenemškem Jaha. Danajski KM poziva na zJražltev vseh Jemokratlčnlh tn protifašističnih sil v borbi proti pojavom neonacizma In proti neonaclstlčnema nasilja na avstrijskih anlverzah ter zahteva prepovej neofašističnih organizacij.
Slepota In glahosf pristojnih oblasti In ojgovornlb političnih Jejav-nlbov za množeče se pojave neonacizma v Avstriji postaja že tako očitna, Ja pomeni Izzivanje ne le Jemokratlčnlh sil v Jržavl, ampak taJl meJnaroJne javnosti, ki še ni pozabila Ja je bila Avstrija že enkrat „z!be!ka" fašizma.
Ljubiteljem operne umetnosti
se obeta novo nepozabno doživetje
Gostovanja opernih umetnikov iz Stovenije so za ijubiteije operne umetnosti v Ceiovcu in spioh na Koroškem vedno nekaj posebnega. Tako nepozabno doživetje se nam obeta tudi za nedeijo 24. apriia, ko bo operni ansambe) Siovenskega narodnega giedaiišča v Ljubijani na povabiio Siovenske prosvetne zveze gostova! v cetovškem Mestnem gtedatišču, in sicer z Verdijevo opero „P!es v maskah ".
Pod vodstvom dirigenta Lovrenca Arniča in režiserja Franceta Jamnika se bodo v glavnih vlogah predstavili znani operni solisti: Dimifar Damjanov (grof Ricardo), Stane Koritnik (Renato), Ženi Živkova (Amelija), Božena Glavak (vedeževalka Ulrika), Sonja Hočevar (paž Oskar) Franc Javornik (Samuel), Ivan Sancin (Tom), Anton Prus (Silvano), Jaka Jeraša (sodnik), Karlo Jerič in drugi. Plesali bodo solisti baleta SNG Basajlovič Mijo, Vidmar Maruša in Danila Švara pod vodstvom koreografa Mefoda Jerasa, zbor pa bo nastopil pod vodstvom Jožeta Hanca.
V naslednjem objavljamo kratko vsebino opere v treh dejanjih (šestih slikah).
Prvo dejanje
Odposlanci in častniki čakajo v guvernerjevi palači na jutranjo avdienco.
Le Tom in Samuel, ki guvernerja sovražita, prežita na vsako priložnost, da bi se mu maščevala. Riccardo pozdravi čakajoče in jim obljubi izpolnitev njihovih prošenj. Paž Oskar mu predloži seznam povabljencev za predpustni ples. Guverner se z zadovoljstvom ustavi ob imenu Amelije, ki je žena njegovega prijatelja Renata, a je deležna tudi njihovih simpatij. Renato ga posvari pred pastmi skrivne zarote, za katere pa se Riccardo mnogo ne zmeni, saj se zanaša na svojo priljubljenost med ljudstvom. Ko mu sodnik prinese v podpis predlog za izgon vedeževalke Ulrike, sklene guverner, da se bo preoblečen sam odpravil v njen brlog, kjer naj mu, neznanemu, napove prihodnost. Na to svojo posebno zabavo povabi tudi vse navzoče. Pri vedeževalki je zbrano precej praznovernega ljudstva. Riccardo vstopi preoblečen v ribiča. Ko sliši, kako je ženska napovedala preprostemu mornarju Silvanu bogastvo in napredovanje, mu guverner vtakne skrivaj v žep mošnjo zlata in ukaz za napredovanje v častnika. Vedeževalki sporoči sel, da bi rada neka dama z
Dvajsettetnica
Koroškega akademskega okteta
Letos	— z ne^o/Z^o zcrwrr-
<Zo,	M MSt^nof/jen že /ef% 7936
— sfojo dtMjsef/ffMico Koro%: c.ŠM-JewsL: o^tet, Je/^je v o^uirK X/::-st^Jentov v LjM/Jja:?:. V dfe/? Jeset/etjZL p/oJneg% KTMetnišLe-g<z Je/ovanj:: je Korošci a^aJews^Z o^trt poj voJstvon: svojega J:r:gew-C:r:7a A"rpača ponese/ s/ovens^o m s/ovans^o %metno /n /j;< JsZto pesem da/eč po sveta in povsoJ M Je/ežett visokega priznanja. ZZ?or JoAro poznamo taJ; pr: nas na Korošcem; ponovno smo ga s/:ša/i, zaJnj/č v P/i-^er^a ^ okvira pevske rev:je „OJ P/ZAer^a Jo PraJerLa".
Prav nastop: na tej revZj: so M: že avoj v praznovanje Jvajset-/etnZee, ^Z jo /ro Aoroš^Z ^aJems^: o^tet oL/taja/ z vrsto koncertov. AfeJ 7rag:m namerava oZns^at: ta J; Ce/o-vec m Jrage ^oroš^e ^raje, osreJ-njo pros/avo pa Po :me/ 4. janZja v ^/ovenj GraJea, Pjer Po praznren:
Poncert, jaPf/antnema zPora pa PoJo op tej pr:7ožnost: poJe/Z/Z vrsto oj-/:Povanj :n priznanj za Jo/go/etno ^a/tarwo Je/o.
OP svojem jaP:/eja Po PZorosP: aPaJemsP: optet ZzJa/ taJ: novo gra-mojonsPo p/osčo, P: Po s prejšnjima Jvema preJstav/ja/a „tr:7ogijo" naj-Po/jsip JosežPov, Pi jip je zPor Jo-s/ej zaPe/eži/. Po Po PPrati ta J: pa-ta/og op jaPi/eja, JoJa/i pa ma PoJo še PratPo zgoJovino rasti oPteta, nastopov Joma in v tajini ter amet-nišPiP JosežPov,- oP:ea/no grajično opremo Po Jopo/n:7a reproJaPeija s/iPe iz ciP/a o Urš/j: gori aPaJemsPe-ga s/iParja A"ar/a PečPa.
/(orošPema aPaJemsPema oPteta čestitamo op jaPi/eja in ma taJ: v Pojoče ž:7emo oP:7no aspePov pri njegovem ametnišPem pos/anstva, Pi ne nazaJnje pomeni taJ: živ most mej 5/ovenc: na /(orošPem ter matičnim naroJom.
njo govorila na samem. Riccardo spozna v njem Amelijinega slugo. Ko se potaji, res vstopi Amelija, ki želi od čarovnice lek zoper svoje nedovoljeno nagnjenje do Riccarda. In Ulrika ji nasvetuje, naj v ta namen o polnoči nabere na morišču neko zel, ki ji bo pomagata. Riccardo sklene biti ob napovedani uri Ameliji v pomoč. Po njenem odhodu pa si da prerokovati še Riccardo. Ulrika mu napove, da bo umrl pod roko tistega prijatelja, ki mu bo prvi stisnit roko. Tedaj vstopi Renato in mu v skrbeh za prijateljevo varnost stisne roko. Ljudstvo se zgrozi, Riccardo pa se zasmeje zavoljo nesmiselnosti Ulrikine prerokbe.
Drugo dejanje
Na morišču pod vešali Amelija strahoma išče čarobno zelišče. Riccardo jo prestreže in ji izsili priznanje dolgo zatajevane ljubezni. Padeta si v objem, iz teme pa se začujejo koraki. Amelija se brž zagrne v pajčolan in pred zaljubljenca stopi Renato, ki je zvedel, da Riccarda zasledujejo zarotniki. Tudi Amelija ga prosi, naj zbeži. Riccardo terja od Renata obljubo, da bo neznanko varno spremil do mestnih vrat, ne da bi poskušal izvedeti, kdo je. Namesto Riccarda najdejo zarotniki Renata. Ko spoznajo svojo zmoto, bi radi vsaj izvedeli, kdo je njegova skrivnostna spremljevalka. Renato se jim postavi v bran z mečem, Amelija pa ga hoče ubraniti in si sama razkrije obraz. Presenečeni Renato je v srce zadet zaradi prijateljevega izdajstva in se zdaj tudi sam pridruži zarotnikom.
Tretje dejanje
Zarotniki sklenejo v Renatovi hiši umoriti guvernerja. Kdo bi opravil obsodbo, pa naj določi žreb, in Ameli-jo prisilijo, da sama izvleče žreb. Kot nalašč izbere žreb Renata, ki vidi v tem naključju poseben migljaj usode. Na večernem pustnem plesu bo izpolnil to nalogo in tako plačal prijateljevo prevaro. Guverner se odloči, da bo Renata odposlal kot poslanika na Angleško, da bi se tako odpovedal Ameliji in kalitvi prijateljeve družinske sreče. Paž Oskar mu prinese sporočilo o novi preteči nevarnosti, a Riccardo se za to opozorilo ne zmeni. Renato na plesu izmami od paža skrivnost, v kakšno masko je našemljen Riccardo. Riccardo pride neustrašeno v dvorano, da bi se še zadnjič poslovil od Amelije. Amelija ga odkrije v vrvežu in ga prosi, naj se takoj umakne z nevarnega mesta. Tedaj pa ju že zaloti Renato, ki Riccarda zabode in tako izpolni zarotniški sklep. V zadnjih zdihljajih potrdi Riccardo Ameliji-no nedolžnost in pokaže Renatu podpisano imenovanje za poslanika na Angleškem. Obupani Renato uvidi svojo zmoto, Riccardo pa mu umirajoč odpusti.
LJUBLJANSKA OPERA SPET GOSTUJE V CELOVCU
Na povabiio Siovenske prosvetne zveze bo operni ansam-be! Siovenskega narodnega giedaiiiča v Ljubtjani v nede!jo 24. apriia 1977 gosfovai v Ceiovcu in ob 14.30 uri v Mestnem giedaiišču uprizori)
VERDUEVO OPERO
PLES V MASKAH
Prisrčno vabimo na prireditev, ki nam bo predstavita znano Verdijevo operno deio z mnogimi priijubijenimi meiodijami v izvedbi priznanih soiistov ijubijanske Opere.
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih Siovenskih prosvetnih društvih, v pisarni Siovenske prosvetne zveze in v knjigarni .Naša knjiga" v Ceiovcu.
StOVEMSKA PROSVETNA ZVEZA
M7ac?His&o srečanje
v spomm na Prežihovega foran ca
Prihodnjo nedeljo, 17. aprila, bo na Preškem vrhu nad Kotljami srečanje slovenskih tabornikov v spomin na velikega koroškega slovenskega pisatelja Prežihovega Voran-ca. Tako srečanje prirejajo že dvanajstič, letos pa bo posebno pomembno, saj se ga bo udeležila mladina iz vseh krajev Slovenije. Na Vorančevi domačiji se bo predvidoma zbralo okrog 8000 mladincev in tabornikov, ki bodo med potjo obiskali vsa pomembnejša spominska obeležja v okolici. Osrednja proslava bo ob 11. uri na Vorančevi domačiji, kjer bodo taborniki odkrili veliko skulpturo, ki bo mimoidoče spominjala na velikega revolucionarja in pisatelja s Koroške.
Na Prežihovega Voranca pa ne spominja le omenjena skulptura, marveč bodo začeli letos urejati tudi posebno „Vorančevo pot" ali Hotuijsko transverzalo, ki bo povezala kraje in domačije okrog Kotelj, kjer je živel in ustvarjal Prežih. Poti bo za 3 do 4 ure hoda, vodila pa bo od bajte do bajte, kjer je Prežih doživljal svojo mladost, kjer je doraščal, tako da bodo tisti, ki jo bodo prehodili, lahko spoznali
okoliščine, ki so vplivale na Prežiha kot pisatelja in kot revolucionarja.
Hotuljska transverzala pa ne bo samo pot mimo bajt in domačij, kjer je živel Prežih in kjer so doma junaki iz njegovih literarnih del, temveč bodo ob njej postavili tudi številna obeležja — izrezljana iz lesa bodo ponazarjala Prežihov svet, junake iz njegovih det, njegov svet, podobo. Prav tako bodo ob poti uredili počivališča ter postavili razne skulpture, medtem ko bo pri Prežihovi bajti stal 4 metre visok obelisk, ki ga bo izdelal kipar Jovanovič iz Škofje Loke, na njem pa bodo motivi iz Prežihovih del.
Ker sedanji lastnik Prežihove bajte noče pristati na prodajo, bodo hišo obnovili, hkrati pa njen dvojnik postavili v parku pri gimnaziji na Ravnah, kjer so v okviru delavskega muzeja že zbrali nekaj znamenitosti, ki pričajo o preteklosti Raven in Mežiške doline. V tej ^Prežihovi bajti", ki bo ohranila vse značilnosti koroške kmečke arhitekture, bodo uredili Prežihov muzej, kjer bodo zbrane etnografske značilnosti Koroške.
DR. ANTON SVETINA	13
PRiSPEVK! K ZGODOViN! ŠMiHELA PR! PUBERKU
Za kaplana je sedaj v Šmihelu Blaž Fabri-cius, doma iz Cerknega v akvilejski škofiji, ki je star 50 let. Študiral je humanistiko v Ljubljani, nato filozofijo v Gradcu in dve leti Teologijo v ljubljanskem samostanu. Ordiniran Je bil na naslov gospoščine Luke Juraja v Vodicah. Duhovnik je 23 let; najprej je služboval dve leti pri ljubljanskem škofu, nato je bil ^Ttri leta kaplan v gradu Križ, tri leta v Lu-*-ah, dve leti in pol v Ljubnem, dve leti in po! na Vranskem, nato zopet štiri leta v Lučah, v ^mihelu pa službuje že pet let. Na kolekture dobiva 6 mernikov pšenice, 40 mernikov pšenične moke, 40 mernikov ovsa in 200 hlebčkov ?'ra, na štoli pa dobiva za krst po 6 krajcarjev od kmetov in po 12 krajcarjev od kočarjev, od poroke 16 krajcarjev in od maše 3 groše. Podložnik na Blatu Filip Peklenik noče °d polovice zemljišča dajati kolekture. Hišo *raplanije, ki je sedaj v dobrem stanju, je nolzna popravljati podružnična cerkev sv.Marina na Brezi. Za cerkovnika je Valentin Tabit, . ' Ra je sprejel v službo pokojni vikar Riedl 'n ki je v tej službi štiri leta. Cerkovnik dobi-na biri 7 mernikov žita in 200 hlebčkov S'ra. Namesto sira nekateri dajo po en groš, nekateri po en krajcar. Na ministriranje se ra-^Ume. Župna cerkev ima dva podložnika, ne-*aj njiv in nekaj živine, ki je podložna cenzusu. Cerkvena ključarja sta Blaž Riš, podložnik samostana Dobrla vas, ki je v tej službi !et. in Primož Breznik, podložnik gospode Ženek, ki je v tej službi dve leti. Za Plačo dobivata prvi letno 7 mernikov pšenične moke in 9 mernikov ovsa, drugi 4 mernike Menične moke, 1 mernik pšenice in 8 mernikov ovsa.
Naslednik vikarja Krainikerja na položaju ^'karja šmihelske župnije je bil Matija Modrič,
magister filozofije, ki je nastopil to službo leta 1705 in ga nahajamo na tem mestu še leta 1725. V letu 1714 je bil v Šmihelu za kaplana Jurij Cajhen, doma iz Škofje Loke na Kranjskem, ordiniran na naslov samostana v Kostanjevici, duhovnik 9 let. Poprej je službovat 2 leti v župniji Stara Loka, pred tem pa 6 let v nunskem samostanu v Škofji Loki. Stanuje v kaplaniji, ki spada pod kuratorsko cerkev sv. Martina in Ulrika v Večni vasi. Hrane ne dobiva v župnišču, kakor jo tudi njegovi predniki niso tam prejemali. Vzdržuje se iz kolekture, ki jo prejema od 150 faranov, od vsakega po en piskrič pšenične moke in po en piskrič ovsa. Namesto piskriča pšenične moke daje 24 faranov piskrič pšenice. Nekateri farani dajejo tudi hlebček sira ali hlebček kruha.
Pri šmihelski župni cerkvi je obstajala tudi bratovščina sv. Mihaela, k: je imela 200 članov. Od teh je vsak brat plačeval letno po 10 novčičev. Od tega denarja so vsako leto kupili govedo, ki so ga zaklali na dan, ko je bral vikar mašo za v tem letu umrle brate in sestre; za brano mašo je vikar prejemal dva goldinarja ali kožo goveda. Cerkev je dajala na ta dan za potrošnjo 6 mernikov ovsa, mernik pšenice ter tri mernike pšenične moke za kruh članom bratovščine. Bratovščina je imela v svoji lasti eno podložno kmetijo, ki jo je ime! v posesti Rudolf, ki je moral prispevati vse gornje dajatve v žitu, razen tega pa je moral za poravnavo davkov deželi dati letno še dva mernika ovsa in mernik rži.
Na dan praznika sv. Mihaela je morala cerkev plačati obed, vikar je moral prispevati 1 goldinar 30 krajcarjev za nabavo živil, vso vino pa je plačala tudi cerkev in sicer 10 do 15 poličev več ali manj po številu navzočih duhovnikov. Tudi na dan sv. Rešnjega telesa je
obede plačala cerkev in sicer cerkev sv. Katarine polovico, polovico pa župna cerkev.
Na sinodi v Gornjem gradu dne 30. julija 1715 je bil navzoč tudi beneficiat sv. Katarine, to je bil takratni vikar županije Kamen ob Dravi magister Franc Codelli. Ta vikar je bil v isti funkciji navzoč tudi na gornjegrajski sinodi dne 10. maja 1724, na kateri je izdal škof Viljem grof Leslie vsem župnijam, vikariatom in beneficijem odlok, da je v njihovih domovih prepovedano trgovati z vinom ali ga prodajati. Ta odlok je bil izdan v zvezi z okrožnico škofa Jožefa z dne 28. februarja 1679, s katero je škof duhovnikom prepovedal trgovanje z vinom ali izvrševanje gostilniške obrti. Beneficiat sv. Katarine Franc Codelli je leta 1738 umrl; na njegovo mesto je cesar Karol VI. dne 28. maja 1738 prezentiral Valentina Polajnerja.
Na sedežu šmihelskega vikariata pa so kot nasledniki Matije Modriča izkazani: leta 1741/ 42 Matija Čeh (Tschegk), od leta 1745 do 1757 Franc Volfgang Forgar, doktor teologije in apostolski protonotar, njega je do leta 1766 nasledil Jožef Karol Martinuzzi, od leta 1766 dalje pa je bil vikar šmihelske župnije Janez Jurij Molle, ki je tudi leta 1887 podpisal sporočilo o odstopu šmihelske župnije lavantinski škofiji.
V naslednjem bo tudi za šmihelsko župnijo prikazana tabela o gibanju prebivalstva po spiskih, ki so jih morali pošiljati vikarji vsako leto sinodi v Gornjem gradu:
Letnica	'S H" e 2 o g u S	Non communi- cantes	o n. 5 3 s	Rojstva	Poroke	E D
1665			1509			
1667			1569			
1696	1600	500	2100			
1705	1400	400	1800	77	13	42
1708	1375	520	1895	80	19	49
1713	1365	400	1765	78	15	50
1715	1438	562	2000	49	12	174
1719	1473	427	1900	90	12	38
1723	1800	700	2500	60	14	44
1741	1622	204	1826	69	10	55
1748	1400	300	1700	78	22	44
1749	1400	300	1700	74	8	33
1750	1400	300	1700	69	15	38
1752	1313	487	1800	63	13	50
1754	1520	400	1920	53	13	42
1759	1614	381	1995	60	17	45
1760	1715	280	1995	75	16	71
1761	1531	427	2003	65	14	48
1762	1563	417	1980	79	14	49
1763	1805	163	1968	67	17	40
1764	1745	252	1971	74	13	41
1765	1680	235	1915	70	12	53
1766	1405	501	1906	52	8	49
1767	1393	479	1872	47	10	49
1768	1456	360	1816	60	22	70
1769	1473	508	1981	65	21	33
1770	1449	474	1923	54	10	34
1771	1600	477	2077	67	15	65
Če analiziramo posamezne vpise te statistične tabele, vidimo, da nekateri vikarji pri vpisu števila faranov niso bili čisto točni. Povprečno je živelo v šmihelski župniji okoli 2000 ljudi. Za leto 1723 je bilo vpisanih 2500 prebivalcev, kar gotovo ni odgovarjalo resničnemu stanju prebivalstva. Tudi v letih 1748 do 1750 je takratni vikar vpisal številko 1700 kar po domače. Pač pa smemo smatrati, da so vpisi rojstev, porok in smrti točni, ker so župniki in vikarji morali te podatke vpisovati v matične knjige. Če primerjamo število rojstev s številom smrtnih primerov, vidimo, da je v skoraj vseh prikazanih letih število rojstev prekašalo število smrti za eno tretjino. To nam dokazuje, da so bile zdravstvene prilike v tej koroški ravninski župniji še dokaj zadovoljive razen v letu 1715, ko je razsajala na Koroškem epidemija kuge ali kolere in je v tem letu umrlo v šmihelski župniji 174 oseb, to je okoli 10 "/o celotnega prebivalstva.
(NaJa/jevanje v prZLoJnjZ stev:7&:'J
)NFORMAT)VN) SESTANEK VOULNE SKUPNOST) BOROVLJE:
Odločno podpiramo stališča osrednjih organizacij koroških Slovencev
Na šfevitnih informativnih :e$tankih žirom južne Koroške, kjer se razpravtja o trenutni poiitični situaciji naše narodne skupnosti ziasti v zvezi z načrtom treh koroških strank, ki ne upošteva dve tretjine narodno-mešanega in s Siovenci strnjeno in avtohtono poseijenega ozemija južne Koroške, je biio sprejetih že četo vrsto resoiucij. Tako so tudi v četrtek 31. marca v Borovijah na informativnem sestanku Vo-iitne skupnosti (Wahigemeinschaft Feriach) sprejeti resoiucijo, katero so sogiasno izgiasovaii zastopniki naše narodne skupnosti v občini Bo-rovije skupno s predstavniki Zveze siovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Siovencev. Navzoči so prišii do tehtnih zakijučkov, ki so izraženi v siedeči resoiuciji:
druge avstrijske demokratične in neodvisne republike, ob podpori treh koroških strank skušati kršiti avstrijsko državno pogodbo. Zveznega kanclerja pozivamo, da se postavi po robu nemškim nacionalistom in prispeva k temu, da bo člen 7 avstrijske državne pogodbe čim prej izpolnjen.
Občina Borovlje mora skrbeti za to, da bo slovenščina v Borovljah enakopraven uradni jezik. V občinski knjižnici morajo biti na razpolago tudi slovenske knjige. Navzoči apelirajo na kanclerja, avstrijsko vlado in boroveljsko občino, da morajo poskrbeti, da bo ljudska šola v Slovenjem Plajberku tudi v bodoče obstojala. To so zahteve, ki jih Slovenci v boroveljski občini upravičeno postavljamo in ki mo-
Brezje
pri Ledincah
V naši majhni vasici ob vznožju Huma poteka življenje poleti kot pozimi mirno. Pred nedavnim pa nas je pretresla žalostna vest o nepričakovani smrti našega sovaščana Klančnika Hanzeja, nameščenca pri Avstrijskih zveznih železnicah. Bil je star komaj 46 let, ko se je vrnil z dnevne službe in ponoči umrl na posledicah srčne kapi. Klančnik Han-zej zapušča ženo, mater in tri nedorasle otroke, ki bi še tako potrebovali očeta. Ženi vdovi, osiveli materi in otrokom velja naše globoko sožalje.
Kmalu nato pa je v naši vasi umrla 75-letna Urša Treiber. Stanovala je sicer zadnja leta na Reki. Letošnjo zimo pa je iz zdravstvenih ozirov bivala pri svoji hčerki v naši vasi, kjer je bila deležna ljubeznive postrežbe. Rajna je bita mati osmih otrok, zato je tudi razumljivo, da je imela mnogo skrbi in ji je večkrat trda predla.
Oba pomrla vaščana je na rože-škem pokopališču pokopal naš domači župnik duhovni svetnik Niko Marktl.
rajo bili izpolnjene. V nadaljevanju so navzoči obravnavali načrt treh koroških strank, na podlagi katerega naj bi avstrijska vlada sprejela uredbe, ki pomenijo poskus enostranske kršitve avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Navzoči so načrt, ki ne upošteva dve tretjine narodno-mešanega ozemlja in s Slovenci strnjeno in avtohtono poseljenega ozemlja južne Koroške, z ogorčenjem obsodili. Samo dejstvo, da je okolica Borovelj skoraj povsem slovenska in da Slovenji Plajberk spada v boroveljsko občino, ki pa po načrtu treh koroških strank ne bi dobila dvojezičnih napisov, povsem jasno kaže, da je načrt strank, da Slovence izrinejo iz administrativnih in gospodarskih središč južne Koroške. Duh in vsebina člena 7 pa garantirata pravice vsem koroškim Slovencem ne glede na to, kje na narodno mešanem ozemlju živimo. Zato odločno zavračamo ta načrt in smo trdno odločeni, da se bomo borili tako dolgo, da bodo Slovenci v boroveljski občini deležni vseh pravic, ki jim gredo po členu 7. Na sestanku smo prebrali in predisku-tirali pismo kanclerja Kreiskega, ki ga je le-ta naslovil na Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev. Enotni smo v gledanju, da nam julijska zakonodaja in pismo zveznega kanclerja nikakor ne omogočata sodelovanje v sosvetu za narodne skupnosti. Odločno podpiramo stališča osrednjih organizacij koroških Slovencev in nikoli ne bomo dovolili, da bi tisti, ki so bili grobarji prve avstrijske republike in ki niso nič prispevali k obnovitvi
Soglasno sprejeto resolucijo so poslali zveznemu kanclerju Krei-skemu, deželni vladi, deželnemu šolskemu svetu in občini Borovlje.
VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
vsem bralcem, sodelavcem in prijateljem
VESTNIK
tzlet na
Češko inn Poljsko
Zveza koroških partizanov vabi čiane in prijateije v času od 3. do 11. junija 1977 na iziet na Češkostovaško in Poijsko : siedečim dnevnim redom:
1. dan: Zjutraj odhod iz Ceiovca po dogovoru in vožnja mimo Leobna in Brucka do Kindberga. Po krajšem postanku vožnja preko Semmeringa do Dunaja. Postanek in krožni ogied mesta. Potovanje ob Donavi do Bratistave. Nastanitev v hoteiu, večerja in prenočišče.
!. dan: Po zajtrku vožnja po Siovaški skozi Trenčin in Tešin na Poijsko. Kosiio in potovanje do Osvičima [Austhvritz). Ogied taborišča in tiima o taborišču. Vožnja do Czestochovve. Nastanitev v hoteiu. večerja in prenočišče.
3.	dan: Zajtrk. Ogied mesta in cerkve Marije Cestohovske. Nato vožnja po avtocesti do Varšave. Nastanitev v hoteiu. Kosiio na poti. Orientacijski ogied mesta. Večerja in prenočišče.
4.	dan: Ceiodnevno bivanje v Varšavi. Poini pension. Ogied mesta in mestnih znamenitosti med drugim: stari de) mesta, nacionaini muzej, grad Wiitanow, bivša rezidenca kraija Jana iit., židovski geto in spomenik, titm o porušeni Varšavi itd.
5.	dan: Vožnja do Žeiezove Wote in ogied Chopenovega rojstnega kraja, datje do Lodža. Postanek za ogied mesta in kosiio. Popoidne potovanje do industrijskega centra Siezije, Wrociawa. Ogied mesta in znamenitosti. Nastanitev v hoteiu, večerja in prenočišče.
6.	dan: Dopoidne potovanje na Ceškosiovaško mimo Jeienie Gore in Miade Boiesiav, kosiio. Popoidne iziet v Lidice in ogied spomenika. Povratek v Prago. Nastanitev v hoteiu. Večerja v pivnici. Prenočišče.
7.	dan: Ceiodnevno bivanje v Pragi. Poini pension. Dopoidne ogied mesta in znamenitosti: Staro mesto. Hradčani, Praško uro, Waciawske namsti in drugo. Popoidne prosto za individuaine ogiede. Večerja in prenočišče.
S. dan: Zgodaj zjutraj vožnja skozi Tabor do Č. Bodjejovice. Na poti postanek za ogied gradu Konopište ati Hiuboke. Kosiio. Popoidne vožnja do Mauthausna. Postanek za ogied taborišča. Nato vožnja skozi Linz, Liezen, Trieben in St. Vid v Ceiovec.
Cena potovanja je 3600 šiiingov; v to ceno so vkijučeni vožnja, prenočišča in prehrana.
Prijave prosimo čim prej [ker je števiio udeiežencev omejeno na 40 oseb) na nastov: Zveza koroških partizanov, 9070 Ceiovec, Gaso-metergasse 10.
Škofiče ob Vrbskem jezeru
OMlng Š^ojlče Lo ržc/ fHfg%
Ilščd	— oMlfMlTHd
?M?7!rcč	&o/7<r!!šč! — prorLdd :'i
sicer za 2,/ rnl/ljond šilingov. Kapce ;e	Ec^erf, deležnih Jlrwe
LSTO v Lipi naJ VrLo. LcLert lrwa poleg Lopallsča že svoje zew!j!šče. NcU' Jornačln je ponarlll za Jve tretjini nMnjšo vsoto. Prodajo rfela ibopalllea je oMlns^l svet sklenil z večino glasov (Volilna s^apnost In 5PO) na svoji seji v četrtek 31. marca. Predlog je stavil zastopnic Volilne sibapnost; Herman /ager. Le-ta je svoj prcJlog atemeljll s tem, rfa je opozoril na neapodno sltaacljo kopališča, na pomanjkanje prostorov za sončenje In parkiranje. Po njegovih kescrlak sta z ozirom na premajhno donosnost dve kopaltsčl za okčlno preveč. Lej argamentacljl se je prldražlla večina občinskega sveta.
Na dnevnem reda, ki je tokrat obsegal samo dve točki, je bilo še poročilo o pregleda občinske blagajne. Kontrolni odbor, v katerem je zastopan tadl mandatar Volilne 'kapnostl, je agotov!!, da je blagajna v reda.
Občinsko sejo so odborniki za-kljačlll z razpravo o slačajnostlb. Zastopnik Volilne skapnostl je vprašal žapana, zakaj da gradnja poštne garaže ne napredaje, nakar mn je ža-pan zagotovil, da bo ta občlnsk: projekt do jeseni prav gotovo dog;njen.
V a b i ! o na
OTVORiTEV RAZSTAVE StOVetlSkl tisk
na Koroškem
v torek 19. apriia 1977 ob 19. uri v dvorani „avia siovenica ", Pautitschgasse S—7.
Razstavo sta pripravita Jaro Doiar in Radojka Vrančič.
O razstavi bo ob otvoritvi spregovori) prof. Jaro Dotar.
Razstava bo odprta do 29. apriia 1977 in sicer od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure.
Na ta izredno pomembni kutturni dogodek prisrčno vabtjeni.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Občni zbor beneškega planinskega društva v Čedadu
V četrtek 17. marca je imelo mlado slovensko beneško planinsko društvo svoj prvi občni zbor, katerega so se poleg domačih planincev udeležili tudi zastopniki planinskih društev iz Slovenije, Slovenskega planinskega društva iz Trsta in Gorice. Zal se naši planinci niso mogli udeležiti občnega zbora, ker je vabilo prišlo prepozno (en dan po občnem zboru), sicer ne po krivdi odpošilja-telja, temveč zato ker je šele preko dveh drugih ustanov prišlo v prave roke. Med delegati gosti velja posebno omeniti prisotnost zastopnika Planinske zveze Slovenije in glavnega urednika Planinskega vestnika Tineta Orla in predsednika Zveze slovenskih športnih društev Italije Kocmana.
Predsednik Jožko Kukovec je v izčrpnem poročilu nakazal uspehe in pa tudi težave s katerimi je soočeno mlado planinsko društvo, ki obstaja komaj dve leti in šteje danes že okrog 150 članov. Iz poročila in živahne diskusije je biio razvidno, da se društvo ne bavi samo s prirejanjem izletov oziroma s kreativno dejavnostjo, temveč, kar je še posebne važnosti za zamejske Slovence, da budi narodno zavest, skratka da ima društvo narodno obrambeni značaj. Iz poročila je tudi razvidno, da goji
mlado društvo prijateljske stike s planinskimi društvi v matični deželi, zlasti z najbližnjima društvoma v Kobaridu in Tolminu.
Ker imajo planinci v Beneški Sloveniji tudi lepe smučarske terene — znano je pogorje Matajurja — je razumljivo, da mladi člani društva temu športu posvečajo še posebno pozornost. Tako so letos med drugim prvič sodelovali na zimsko športnih igrah v Rablju, kjer so kot smo to že poročali v našem listu, tekmovali tudi koroški Slovenci.
Na občnem zboru, ki je bil v četrtek v Čedadu, kjer je kulturni center beneških Slovencev, so na volitvah izglasovali sledeče predsedstvo: Predsedniško mesto so ponovno zaupali izredno aktivnemu Jožku Kukovcu, podpredsedniško pa Vojku Filipiču. Tajniške posle pa bo opravljal Ferruccio Clavora.
Mlademu planinskemu društvu beneških Slovencev, ki imajo podobno usodo kot koroški Slovenci, ki se moramo še vedno boriti za naš narodni in gospodarski obstoj, želimo ob tej priložnosti mnogo uspeha na področju planinstva in v boju za ohranitev materinega jezika in s tem slovenske narodne skupnosti v Slovenski Benečiji.
Vožnica pri Hodišah
No vzhodni strani pod Plešivcenrt, ki spada še v občino Hodiše, na meji občin Kotmara vas in Vetri-nje, leži malo naselje Vožnica. Tam je pred dnevi Margareta Zausnig pd. Nemčeva mama obhajala 80-letnico svojega življenja. Jubilant-ka izhaja iz zavedne Scatove družine v Trabesinjah. Tudi ta žena in mati je morala prehoditi trnovo pot življenja na njenem malem posestvu, ko je zgodaj umrl njen mož in ji zapustil tri nedorasle otroke. Komaj pa so dorasli je prišla vojna in kruti Hitler ter z njim najtežji čas za nas koroške Slovence. Posledica tega časa je bila, da so se po naših gozdovih pojavili partizani. Nemčeva družina je bila takoj osumljena, češ da podpira partizane. Nekega večera so k Nemčevim prišli po vojaško oblečeni ljudje in trdili da so partizani, ki bi radi dobiii stike s tamošnjimi partizani. Ker od Nemčevih niso dobili zaželjenega odgovora so naperili puške v nje in jih odgnali v celovške zapore. Na poti proti Celovcu se je hčerki Eliji v temni noči posrečilo pobegniti v gozd, kjer je ostala do konca vojne. Sinova so odgnati v zloglasno koncentracijsko taborišče Dachau, mamo pa so imeli zaprto v celovških ječah. Družina je bila tako raztepena, da niso vedeli eden za drugega. V upanju, ki jih ni zapustilo so se po končani vojni vendar znašli spet na svojem oropanem posestvu.
Spet je bilo potrebno prijeti za delo. Sin Folti, sedanji gospodar se je takoj vključil v obnovo doma in pa v obnovo prosvetnega društva ..Gorjanci" v Kotmari vasi, kjer je sodeloval pri vseh nastopih.
Ob prazniku Nemčeve matere so
bili povabljeni tudi pevci SRD ..Gorjanci", ki so ji zapeli podoknico in jo obdarovali z skromnim darilom. Mlada gospodinja Hilda, ki je obiskovala gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v R., kjer se je naučila vseh spretnosti, tako tudi kuharskih, pa nas je bogato pogostila. Petje in veselo razpoloženje je vladalo okrog stare mame, ki je kljub letom še v veliko pomoč mladi gospodinji.
Nemčevi materi želimo ob njenem prazniku še mnogo zdravih in srečnih let.
ANSAMBEL STtRJE KOVAČ)
igra v nedeijo 10. apriia 1977, s pričetkom ob 20. uri pri Soštarju v Gtobasntci.
Prisrčno Miljen;/
Slovensko planinsko društvo vab) člane In prijatelje društva na
)ZLET V KAN)NSKO POGORJE )N V BENEŠKO SLOVENtJO
Zbirališče: v nedeljo 17. aprila 1?77 ob S.SO uri na vaškem trgu v 4t. Jakobu v Rošu.
Pot nas bo vodila s avtomobili pro ko Trbiža, mimo Rabeljskoga jezera in preko mojnega prohoda Prode! v Bovoc. Nato so bomo z žičnico povzpeli nad 2000 m visoko v zasneženo kaninsko pogorje. Po povratku s Kanina bomo zapustili Slovenijo in so preko mejnega prehoda Učja podali v Beneško Slovenijo in sicer v mikavno Rezijsko dolino, ki slovi po starih šegah, posmih in naročju. To posobnosti so že dolgo predmet živahnega, no samo slo-venskoga in italijanskoga, temveč širokoga mednarodnega zanima nja. V Roziji jo ohranjonoga marsikaj, kar jo drugod v Evropi žo umrlo.
Prisrčno vabljeni!

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani: šestnajstie sejem ALPE-ADR! A
Prejšnji teden je bi) na Gospodarskem razstavišču v Ljubijani ob navzočnosti števiinih družbeno poiitičnih in gospodarskih predstavnikov Stovenije in Jugosiavije ter predstavnikov gospodarskih zbornic Avstrije in ttaiije odprt 16. mednarodni sejem ALPE-ADRiA.
Pomen in značaj sejma ALPE-ADRtA je na otvoritveni stavnosti orisat gtavni direktor Gospodarskega razstavišča Leopotd Krese, ko je ugotovit, da vsakotetna sejemska prireditev ALPE-ADRtA nima samo komerciatni, temveč tudi vetik družbeni pomen, pomen vsestranskega ekonomsko družbenega sodeiovanja na osnovi mednarodnih odnosov in sodetovanja med narodi, ztasti še med sosedi. Jugostavija je in bo vedno uporabtjata vse svoje institucije za razvijanje in ustvarjanje dobrih sosedskih in mednarodnih prijatetjskih odnosov in v tem smistu seveda tudi vseh obtik ekonomsko-tehničnega sodetovanja. Tako tudi ta sejemska manifestacija pospešuje ritem ekonomskega razvoja obmejnih gospodarstev, je dejat Krese.
OD 30. APRiLA DO 8. MAJA GRAŠK) POMLADANSK) SEJEM:
v AtzH
Jt?*3KM%avtz bmciicc
Na graškem sejemu bo v hab 16 (kmetijski center) točno po naravi zgrajena kmečka hiša, ki bo predstavljala pravo atrakcijo, za sejem sam pa bo še več — važna informacija, resnična pomoč za ženo na kmetiji.
Lahko bi se napravilo enostavno. Reklo bi se, da kmetica potrebuje te in one pripomočke, da opravi raznovrstna dela na kmetiji. In potem bi te pripomočke enostavno razstavili. Toda to ni nobena spodbuda in še zlasti ne pomoč.
Lahko pa se napravi tudi drugače. Možno je pokazati, kako življenje na kmetiji v resnici poteka in se nakažejo novi vidiki tudi tistemu, ki iz navade misli, da mora biti vse tako kakor pač je.
Hiša je velika okoli 15 krat 10 metrov. Tako odgovarja standardu stanovanjske in donosne površine povprečne kmetije. Razporeditev prostorov je bila izvedena na podlagi funkcionalnih in racionalnih predstav in praktičnih izkušenj ter nudi vzorne informacije tako za nove gradnje kot tudi za prezidave.
Goli prostori v hiši so seveda premalo, zato je vzorčna hiša opremljena tako, kakor zahtevajo potrebe. Kuhinjsko orodje, posoda, oprema gospodarskih prostorov, pohištvo za stanovanjsko sobo — vse to je bilo sestavljeno po strokovnih nasvetih. Sploh je treba povedati, da je bila posebna razstava zasnovana v najtesnejšem sodelovanju s kmetijsko zbornico ter s kmetijsko šolo Haidegg. Po mnenju stanovskega zastopstva kmetov je razstava prvovrstna tako glede sestave kot glede izvedbe.
Graški sejem pri izvedbi ni imel težav. Kajti opiral se je lahko na velike izkušnje pri oblikovanju takih praktičnih demonstracij; sejemsko mizarstvo (ki je z velikim uspehom obratovalo med jesenskim sejmom v okviru reprezentativne razstave Baden-WIirttemberg) in pa sejemska kuhinja „Gastro-Modell" sta bili deležni živahnega zanimanja, kar je bilo za udeležena podjetja zelo pozitivno.
V praktičnih predvajanjih bodo prikazali pripravo jedil, konserviranje živil (prekajevanje, vkuhavanje, vlaganje) in potrebno posodo. Tudi tukaj temeljijo pobude na uspešnem sodelovanju s kmetijsko zbornico. Medtem ko je bila na jesenskem sejmu pokušnja sadja in sadnih izdelkov, bo na pomladanskem sejmu poskušnja govedine in jagnjetine v najrazličnejši pripravi.
Informacijo pa zaokrožajo tekstilije, uglašene posebej na uporabo v kmečkem gospodinjstvu, ter predstava kmetijske strokovne literature.
Rožeški živatski vrt spet odprt
Sejem ALPE-ADRIA se je v 16. lefih razvil iz skromnih začetkov na podlagi obmejnih in sejemskih sporazumov v ugledno mednarodno manifestacijo, ki je letos prvič napolnila celoten razstavni prostor Gospodarskega razstavišča.
Na letošnjem sejmu je sodelovalo 18 držav z več kot 500 firma-mi. Tako se je sejem ALPE-ADRIA ab sejmu mode in elektrotehnike vzpel med največje sejme na ljubljanskem razstavišču.
Poleg že tradicionalnega kolek-livnega gospodarskega nastopa pokrajine Benečije-Jutijske krajine je na letošnjem sejmu v večjem obsegu kot doslej nastopalo tudi avstrijsko gospodarstvo v kolektivnem paviljonu v organizaciji celovške Gospodarske zbornice. Prvič je letos nastopalo tudi 14 gospodarskih organizacij iz Gradiščanske in 15 firm iz prijateljskega in pobratenega mesta Wiesbaden.
S posebno razstavo je bilo na sejmu ALPE-ADRIA prisotno tudi mesto Reka, ki je predstavilo svojo gospodarsko moč z razstavo proizvodnje 16 organizacij združenega dela. Posebno zanimivost reškega 'Paviljona je predstavljala razstava
POZOR!
Mladinsko moštvo Slovenskega atletskega kluba Igra v nedeljo, dne 10. aprila 1977 ob 9.30 uri v Annabichlu proti tamkajšnjim sovrstnikom.
Pridite v čim večjem številu na tekmo in podprite naše tante, ker bodo prav gotovo dali vse in poskušali doseči najboljši rezultat.
inovacij s področja vse Jugoslavije, ki je že na Reki doživela velik uspeh.
Novost na letošnji sejemski prireditvi ALPE-ADRIA je bila prisotnost turističnih organizacij Jugoslavije, ki so propagirale in prodajale svoje usluge za turistično sezono 1977.
Slovenska prehrambena industrija, ki je na prejšnjih sejmih nastopala razdrobljeno, je letos nasto-
St. Primož: Uspeta lutkovna predstava
V nedeljo 3. aprila je v Št. Primožu pri Voglu nastopila lutkovna skupina Slovenskega prosvetnega društva ..Bisernica" iz Celovca. Otrokom, ki so prišli v velikem številu — bilo jih je nad 70 —, so lutkarji zaigrali igro „Hudobni graščak", igro polno zapletljajev, polno grdega graščakovega ravnanja s podložniki, polno strahopetnosti kuharčka Žlice in poguma Pavlihe.
Ta predstava, ki je bila za to mlado skupino — sodelujejo Andrej Mohar, Marjan Jernej, Franc Vavti, Mirko Furjan, Vili Ošina — prva, je uspela. Najboljši dokaz za to je bilo navdušenje otrok, ki bi bili najraje še kar naprej sedeli na svojih stolih in si ogledali še kako igro.
Lutkarski skupini SPD ^Bisernica" želimo še obilo uspeha z upanjem, da bo tudi v drugih krajih imela spet polne dvorane srečnih otrok, ko se bo reklo: „Dober dan otroci! Danes vam bomo zaigrali igro o hudobnem graščaku ..."
pila enotno pod okriljem Poslovnega združenja za živilsko industrijo Slovenije. Med pestrim sedimentom prehrambenih izdelkov je prikazala celo vrsto novih proizvodov. Novo proizvodnjo s področja živilske industrije je predstavilo tudi več organizacij združenega dela iz Hrvaške.
V paviljonu „Naredi si sam" je potrošnikom ponujalo več delovnih organizacij sodobno orodje in materiale, s katerimi si ljudje ne le krajšajo čas, marveč tudi sami aktivno vplivajo na okolje.
Pestrejša kot prejšnja leta je bila tudi skupina razstavljalcev opreme in pripomočkov za dom in gospodinjstvo. Razen domačih proizvajalcev je v tej skupini razstavljalo več firm iz Italije in Zahodne Nemčije.
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je na letošnji sejemski prireditvi izpolnilo še eno nalogo: v paviljonu Jurček" je prikazalo proizvode s področja sodobnega povezovanja umetnosti in industrije. Slovenski umetnik, slikar in krea-tor Jaki, poznan in priznan po vsem svetu je prikazoval svojo umetniško in kreatorsko ustvarjalnost na proizvodih osmih delovnih organizacij. Razstava, ki je imela naslov „ln-dustrija in umetnost", oziroma s kratico JNTART", je bila posebna atrakcija letošnjega sejma ALPE-ADRtA, saj je prepričljivo dokumentirala, da med umetnostjo in industrijo ni ovir. Vsi razstavljeni eksponati: tapiserije, slike, grafike, tapete, zavese, pohištvo, zlatniki, kozarci in še kaj, so bili tudi naprodaj.
Na zunanjem razstaviščnem prostoru tudi letos ni manjkala razstava sodobne kmetijske mehanizacije in strojev za gradbeništvo.
Siovensko prosvetno društvo ..Jepa-Baško jezero" vabi na
VEUKONOČN) KONCERT
ki bo na veiikonočni pone-deijek, dne 11. apriia 1977 ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah. Predstavi) se nam bo kvartet iz Siovenjega Ptajberka in in-štrumentaini ansambei „Dra-va" s pevci - SPD ..Borovije".
Že več let r%zvese(j%;e rfoMMČe lw t;;je goste Z7M7M žiugls^i	v Ro-
že^;;. V nje??? živ: in se razvija v prost: ngrgv: oLrog 700 živci:, od bivolov pre^o difjiL prcslčev In srnjadi do različniL ptic. Omenjena velike živalska dražina živi na površini 40 Lectarjev. To območje pa n! Interesantno samo zaradi velike Izbire živali, temveč t;;di zaradi Izredno lepe In privlačne pokrajinske lege, katere središče je gozdnat krik, katerega na vrka krasi razvalina starega grada, na katerem so nekdaj klvall roparski vitezi. Od tam se nad; prelep pogled zlasti na Rožno dolino In Karavanke. Kdor torej oklšče rožeški živalski vrt ažlva dvakrat, prvič ok pogleda živali, ki se prosto glklje v naravi In draglč ok lepoti In romantični pokrajini, ki spominja na tiste čase, ko so po potek, ki še danes ok-stojajo, jezdili vitezi In se spreka-jale grajske deklice.
Preko zime je kilo v rožeškem živalskem vrta mirno. Edino nameščenec, ki odgovarja za prkrano živali
je prlšl vsak dan In jlk nakrmil. Od J. aprila naprej pa se je to spremenilo — živalski park je spet odprt In Ijadl od kllza In daleč prlkajajo, da sl ogledajo ta privlačni košček zemlje s številnim; živalmi.
Letos kodo oklskovalcl lakko videli novo poseknost — dve sovi, samca In samico. Sove so danes ptice, ki so že zelo ogrožene, da kodo Iz-amrle. Vodstvo živalskega parka apa da ko prišlo do pomnožltve sovjega zaroda. Sovjl par so preselili Iz živalskega vrta Jifenjeiden v Rožek. Nadalje so popestrili rožeški živalski vrt s celo vrsto jazanov In dragimi mladimi živalmi. Za veliko noč je vodstvo rožeškega živalskega vrta pripravilo posekno presenečenje, ki je v tem, da kodo lakko otroci do 74 let starosti na velikonočno sokoto, nedeljo In ponedeljek lakko zastonj oklskall živalski vrt.
Rožeški živalski vrt velja krez dvoma za eno največjlk atrakcij Koroške, zato oklsk tega živalskega raja toplo priporočamo.
iVAN CANKAR	13
HtŠA MARIJE POMOČNICE
Vmes pa je tema, je življenje in dom. Prišla je bila iz j sončnih krajev v dolino, kjer je mrak in kjer žive v mraku ljudje, vsi zli in umazani. Ali pride čas, ko sc povrne v sončne kraje, ki so jo pozdravljali od daleč, kadar je stala ob ^ oknu in je sijalo sonce .. .
Oče je bil imeniten človek; vsi, ki so prihajali, so go-yorili ponižno z njim. Slišala je časih, kako so prosili, govorili Rcljaje, njegov glas pa je bil mrzel in trd. Ali pripetilo se je tudi, da je bil prijazen, gladek in mehek, posebno kadar je Spvoril z ženskami. In tedaj se je tudi smejal, z drobnim, hihitajočim smehom, ki se ga je Tončka bala, ni vedela zakaj. -Gospod svetnik" so rekli očetu in tisti ^svetnik" je bil ?mcrom tako plah in proseč, dolgi, zategnjeni „e" je trepetal "i se je zvijal, da, klečal je in pripogibal ponižni hrbet. . . Oče je bil pač imeniten gospod, ki je imel pravico, da je tleli) milosti in prijaznosti. Le malo je bilo gostov, da bi se jim priklanjal on sam — in takrat se je tresel in zvijal tudi njegov glas, prav tako ponižno in plaho, kakor tisti Zategnjeni „e". Samo nekoč je slišala Tončka, kako se je trese) plaho očetov glas. Prišli so trdi koraki, tako mrzlo je zazvenel pozdrav, kakor brušena svetla klina. Tončka je morala v drugo izbo, ali slišala je, ko je rekel gost: „V kriminal sodite, ampak zaradi stranke vas pustimo za zdaj še Pri miru . . ." Nikoli ni bil oče tako strašen kakor ob tistem <!asu; ljudje so prihajali in so prositi zastonj.
Zanjo se ni brigal nič, božal jo je in poljubljal samo tedaj, kadar so bili prijatelji v gostih. Nazadnje je skoro čisto pozabi) nanjo in jo je prepustil služkinjam. In služkinje se menjale zelo hitro, komaj se je privadila katere, se je j zp poslovila, nanagloma, zgodilo se je bilo Bog vedi kaj. Tončka je poslušala in ugibala, iz glasov in šumov so vsta
jaie čudne podobe, grozne in toliko groznejše, ker so bile nejasne. Ves dan je romala po sobah, kakor sen, nihče se ni zmenil zanjo, kakor po gozdu je hodila. Slišala je nekoč surove, kričeče glasove. Govorila sta oče in služkinja, hlastno, vzburjeno, v presekanih stavkih in polrazumljivih besedah. Prevrnil se je stol; koraki so drsali, kakor da bi se upirale noge z vso silo; težko in sunkoma so dihale prsi. „Nehajte!" Oče je bil umolknil. Šumelo je, kakor da bi se vilo, napadalo in branilo četvero rok. Nato je zaropotalo in udarilo ob tla z vsem telesom. Duri so se hrupoma odprle in zaprle . . . Drugi dan ni bilo služkinje več v hiši.
Oče se je oženit vdrugič in od začetka je bilo v stanovanju veliko smeha in življenja. Nova mati je poljubovala Tončko, ali Tončka ni marala teh poljubov; materine ustnice so bile mrzle in Tončka je čutila, da so poljubi Judeževi, kakor je razločevala natanko, da so zlagane tudi vse materine mehke in sladke besede. Z novo materjo je prišla tudi njena hčerka in s Tončko sta bili kmalu prijateljici. Lucija ni govorila toliko kakor mati, tudi smejala se ni tako šumno; njen glas je bil nekako zamolkel, toda nežen, kakor poljubljajoč. Spali sta, s Tončko skupaj in kadar sta legli, se je pritisnila Lucija tesno k nji, ovila se je je z vsem nežnim, toplim kačjim telesom. Tončki je bilo prvi večer čudno — blago ji je bilo in bala se je, umikala. „Kako so lepe, lepe tvoje roke!" je šepetala Lucija in jo je poljubljala na rame, na lica, na ustnice. Ni govorila kakor govore otroci, vse njene besede so bile tuje, iz skritega življenja. Pripovedovala je o svoji prejšnji prijateljici, Mariji. Ni ji povedala, kam so se preselili, zato da bi ne prišla v goste. Maria je bila starejša, imela je že dvajset let, prsi velike in polne, boke kakor omožena ženska, in moški so gledali na njo. Lucija je hodila v goste k njim in kadar sta bili sami doma, jo je Marija pestovala, slačila jo je in ji je ponujala gole prsi, kakor majhnemu otroku. Lepo je bilo od začetka — je pripovedovala Lucija — in zelo sta se smejali, ali naposled se je naveličala, ker je bila Marija tako divja in grda. Polt je imela na stegnih rumeno in Luciji, ki je bita vsa bleščeče beta, se je to gnusilo. Prestrašila se je časih, kadar so se
zalile Mariji oči in je dihala težko in so se prikazale potne kaplje izpod las na sencih in čelu. Stiskala jo je tako tesno k sebi, da jo je dušila, in kadar sta se izpustili, sta bili trudni obedve. Zmerom bolj pogosto je prihajala k njim, pisala ji je tudi pisma, tako neumna, da se je Lucija smejala in da se ji je Marija zastudila. Ogibala se je je in ni marala biti več sama z njo.	Marija je	prosila, nekoč pa jo	je udarila,	ugriznila jo je v	roko, da	se je prikazala kri.	Lucija se je bala
in zato je šla časih k prijateljici, dasi ni marala njenih objemov; bila je lena in mirna v njenih rokah, ki so se tresle, ležala ji je v naročju in je mislila Bog vedi kam, ni se nič brigala, kaj je delala z njo Marija, samo zamahnila je in ji sunila roko stran, kadar jo je zabolelo. Marija je časih jokala in tedaj je imela obraz ves spačen. „Jaz vem," je dejala nekoč, „Mimico ljubiš zdaj, z njo hodiš." Lucija je komaj poznala tisto Mimico, ati reči ni hotela, da ne hodi z njo, zato	ker ji je	bilo dobro, kadar	je Marija	jokala.
Zgodilo se je, da jo je	Lucija udarila z vso	močjo, ali	Marija
se je zasmejala. Udari še enkrat, Lucija, s to drobno drobčkeno roko!" In Lucija je ni udarila nikoli več . . . Tako je pripovedovala Lucija, ali pripovedovala je nekako nemirno, razmištjeno, ni povedala stvari do konca, kakor da je t bilo v tistem skritem svetu, v katerem je živela, nekaj skrivnostnega, česar se ni hotela dotekniti; tudi ne zvečer, kadar ni bilo več luči in se je ovijala v tesnem objemu toplega telesa Tončkinega. In Tončke je bilo strah; kakšno življenje je bilo tam! — Zdelo se ji je, kakor da je bila stopila še za stopnico dol, kjer so vse tiste grde in grozne skrivnosti, ki jih komaj sluti in ki govore neprestano in se gibljejo okoli nje. . . Tudi podnevi sta bili zmerom skupaj z Lucijo in celo na izprehodu se je časih pritisnila Lucija k nji in jo je poljubila na ustnice. Pri obedu, kadar sta bila oče in mati poleg, se je sklonila k nji, položila ji je roko na stegno, stiskala se je k nji z nogami. Tončka je čutila, da je bila Lucijina ljubezen zmerom bolj vroča in divja. Nič ni pripovedovala več, vsa gorela je in trepetala, kadar sta biti sami in ni izpregovorila besede. Poleti je bilo, zunaj je sijalo žareče sonce in Lucija je zagrnila okno. Objela je
O — Štev. 14 (1808)
8. april 1977
Vitamini-vir zdravja
„Fantje se ne bojijo"
BZ/g je še rdzwerowg ze/o w/dJd, „woJer-Md", rdJZ prgvZttto. Ko je stopZ/d f JrZ-zers^i sd/ot:, se j/ je oBešd/ poJ ro^o td^o/e trZ, štZrZ /etd star pdg/dfče^. Pag/ave^a je BJo wa wosa zdp;sdMo, J d se strasarrs^o BojZ. Kdj se rze BZ, čdBd/o ga je strasMo WMČe?tje — striženje. BtrdB ma seveJa pri prZčZ oprostimo, saj se je tdJZ marszMo weJ nami v rosnih ieti/r otepaj s takimi težavami.
Mama postaja v/ivati pogama in začne sistematično, že weJ vrati;
„č?ostjan, zapomni si, Ja si FANF/ (zeio poaJarjenoj. FANFJF se ne Pojijo, FA/VF/7. se ne smejo Pati. Pojijo se JeB/Zce/"
Po pove se taPo/e petnajst, JvajsetPrat in vsaPič tistega „jdMtd" zapoje /ortissimo, Ja Pi si sinep že majPen zapomni/, PaPo Je/imo č/ovestvo v Jve Pategoriji; v F/!/V7*7, Pi morajo Piti pogamni, Pi morajo sPrivati častva, Pi se ne smejo Pati, ža/ostiti, omaPovati, a/i pa morajo vse to vsaj čim Po/je sPriti, in na JeP/ice, Pi jim je to pač Jovo/jeno, Per so Je-P/ice.
Ko sinPa posaJijo na sto/, se P/jaP vsema nePog/jeno zajoče, in mamina jeza in ogorčenje zrasteta v si/ovit „crescenJo"; „Fant, Pi joče, je reva, Po/iPoPrat sem ti to že poveJa/a, Rostjan? FANF/F /VF JOKA/O/"
V g/asa p/ava nepriPrita grožnja, Bostjan-čep se prep/aši in nePog/jeno atipne.
/az pa sem poJ svojo saši/no PavPo taPo jezna, Ja se Pomaj zaJržim in ostanem tiPo, saj me to Ponec Poncev prav nič ne BrZgd. FoJa mis/i ne morem oJpoJiti. Zato premis-/jam, PaPo ta m/aJa mati sreJi Janasnjega časa svojega sinPa že oj ma/iP nog vzgaja v jZ/ozoJZjZ, Ja poznamo Jve vrsti /jaJi, mosPe in žensPe, Pi jim Jovo/jajemo in prepoveJaje-mo raz/ične stvari, Ja so, sPratPa, pravi/a igre za ene in Jrage ze/o raz/ična.
/n najPrž se Po taPsna vzgoja naJa/jeva/a pozneje v opozarjanje na „žensPa" in „mosPa" Jomača opravi/a in Ponča/a z Jvojnimi smis/i in meri/i se za živ/jenjsPi ci/j jantov in JeP/et, za pop/icno asmerjanje jantov in JeP/et, za mora/ne vreJnote, Pi so opvezne za jante po eni in za JeP/eta po Jrngi strani.
Da ne govorimo o tem, PaPo je taPsna represivna vzgoja v smis/a „ne spoJoPi se Pazati častev, častva je trePa sPrPno sPrivati" ne g/eJe na spo/ nepopisno šPoJ/jiva na/ožPa, Pi se Po čez nePaj /et, Po Po otrop oJrasča/ in oJ-raste/, nereJPo sprevrg/a ce/o v živčne in psi-Pične motnje Pajse vrste. Vsi zJravniPi — stro-PovnjaPi Janes vejo, PaPo šBoJ/jifo in nesmi-se/no je prepoveJovati /jaJem, Ja Pi oJreagi-ra/i svoje notranje napetosti, in to ve/ja seveJa še posePej za otroPe.
^PoJa je torej Jvojna; vzgojna in Po/ezen-sPa, /e ta seveJa v širšem pomena PeseJe. Fo-/ažimo se /aPPo /e z mis/ijo, Ja je taPšniP BoštjančPov oziroma njiPoviP mam pri nas vsap Jan manj. /ZB je res?
B. K.
Redkokdaj mine obisk pri zdravniku, da nam ie-ta poleg zdravil ne bi zapisat še nekaj vitaminov. V zimskih in še posebej v kritičnih pomladnih mesecih smo se že tako navaditi nanje, da se nam zdijo nujno potrebni, potem pa tablete počasi pozabtjamo. Jasno! Saj nam vrt in sadovnjak ponujata botjše reči. Skorajda jih ne vrednotimo dovolj! Ali ni smešno, da smo vsak dan vestno jemali tablete, medtem ko mladega sočivja in dišečega sadja nimamo redno na naših mizah. Ali res bolj zaupamo in verjamemo kemičnim preparatom, reka naravnih vitaminov pa teče mimo in mi stojimo brezbrižno na njenih bregovih? Ko bo začela usihati, nam bo morda žal.
Napravimo korenito spremembo! Naše vodilo naj bo: pri vseh obrokih od zajtrka do zadnjih grižljajev ob televiziji in branju v postelji previtaminimo telo! Začnimo zgodaj in še leže sezimo na krožnik po vitamine. Potem sledi jutranje pretegovanje ali telovadba, najnujnejši predslužbeni opravki doma, osebna nega in zajtrk.
Stari in novi zajtrk, kje je sprememba med njima? Za nekaj časa se poslovimo od masla ali margarine, od marmelade in medu, vitamine pa zmešajmo z beljakovinami. Pijmo goste sokove z mlekom, sadne kaše s skuto, korenjev ali paradižnikov sok ob nemastnem siru. V shrambi imejmo vedno le črn kruh. Prihranili smo precej kalorij, a dan se je šele začel. Redukcija kalorij do večera in tako vsaj nekaj tednov, morda tudi mesecev, in jeziček na tehtnici se bo jeseni veliko prej ustavil.
Le naprej, pogumno in nepopustljivo! Lakoto dopoldne in popoldne preganjajmo z jogurti, ki jih zgostimo z različnim sadjem. Namesto delikatese, od katerih so kuhana šunka, pečena svinina in posebna klobasa najmanj redilne, zmanjšajmo za polovico, ostali det prepustimo spet vitaminom — zelenjavi.
V vročih dneh ne strežemo gostih juh, kvečjemu ponudimo čiste, z zeleno vitaminsko prevleko na vrhu, ki jih pijemo iz skodelic. Levji delež kri kosilu odnese zelenjavna plošča, obogatena z beljakovinami, da nas nasiti. Kot juhe opustimo tudi vse vrste omak, od škrobovih prilog pa je po kalorijah najbolj nedolžen krompir, saj jih ima v enaki količini veliko manj kot riž ali testenine. In še vitamin C!
Tudi cenejša drobovina prednjači z vitamini pred drugim mesom. Pečene ledvice ali kuhano srce se izvrstno mešajo z raznimi zelenja-vami, ki jih dušimo brez maščobe ali zmehčane, jih le skopo potresemo s prepraženimi drobtinami, zarumenelimi čebulnimi kolobarji, sesekljanim česnom in zelenim peteršiljem ali naribanim sirom.
Mešane solate sestavljamo iz presne in kuhane zelenjave. Poskusite kuhane mlade bučke in kasneje jajčevce ali podzemno kolerabo. Solate imajo še kopico drugih vrlin. Ohlajene nas posvežijo, pokapljane z oljem ne redijo, so lahko prebavljive, primerne za zdrave ljudi in bolnike, pospešujejo prebavo, pestro aranžirane na steklenem krožniku ali keramičnem pladnju vabijo in seveda bolje teknejo kot iz pločevinaste oškrbljene sklede.
Mešanica na kose zrezane zelenjave pa še ni solata. Končni okus ji dajo različne polivke, mile ali pikantne marinade, skratka omake, ki jih sestavlja skupek več dišav in začimb. Tudi te so vitaminske, poleg tega prijetno dišijo, da celo pozabimo na maščobo in jo ne da bi opazili, pogrešimo. Če pa jo želimo, izbiramo olje, kislo ali sladko smetano, majonezo ali košček prekajene slanine. Če solato polijemo z jogurtovo omako, smo izbrali dvakrat idealno varianto. Primaknili smo beljakovine in poskrbeli za linijo.
Kateri dodatki so še primerni? Drobnjak in peteršilj sodita med najpogostejše, timijan, krebuljico, bražiljko, koper, materino dušico, šetraj, meliso in meto pozna malokdo. Seveda izboljšajo okus solatam gorčica, paradižnikova mezga, paprika v prahu, poper, lovor, kumina, čebula, česen, limonin sok, ajvar. Ker pripravljamo za solato več vrst zelenjave, zmešamo skupaj osnovno omako iz maščobe, soli in kisa za vse, potem pa dodamo vsaki zelenjavi začimbe, ki ji najbolj pristajajo. Nobene vrste zelenjave ne solimo vnaprej, kot so to delale naše mame in babice, in vitamine odlivale. Kumar, jajčevcev in bučk ni potrebno lupiti.
Pisanih solat nam ni treba še posebej krasiti, saj so že njihove barve dovolj učinkovite. V mehko razgibano celoto pa sodijo geometrijske oblike kockastega korenja, bučk, pese, debelejših kolobarjev kumar ali paradiž-
nika, okroglih redkvic in graha, nerazrezani nežni listi dobro oprane in odtečene glavnate solate ali endivija. V takem listu se lahko znajde tudi kupček sesekljane gnjati, v drugem nasproti drobnjakova skuta ali v četrtin-ke narezana trdo kuhana jajca. Vaša ideja in okus, vaša solata!
In če sedimo pri televiziji! Nič več ne drobimo piškotov. Ne ližemo bonbonov, ampak hrustamo sadje. In zakaj ne bi povezali še televizije z zelenjavo? Rezine zelene ali rdeče paprike, paradižnika, tanki kolobarji sladkega korenčka, rdeča redkvica, mlad grah, koščki kolerabe — vse se da imenitno žvečiti.
M. P.
Zeliščni kruh
Prijetna sprememba je zeliščni kruh s prvimi in zgodnjimi zelišči, ki jih pozneje lahko poljubno zamenjavamo s poletnimi oziroma jesenskimi. Kruh ni le okusen in lep, izredno dobro se prilega razni suhi ali sveže pečeni in mrzli mesnini. Ponudimo ga tudi z maslom, skuto, skutnimi namazi, ajvarjem ali zaseko. Nadenemo ga lahko le z zelišči ali nadev obogatimo z ocvirki. Kadar pečemo kruh doma, je še prav posebno hitro narejen. Testo je lahko belo, zameseno le z vodo ali z dodatkom kakega jajca in malo maščobe ali iz enotne, črne moke.
Potrebujemo: 1 kg moke, 3—4 dkg kvasa, sol, 1 žličko sktadkorja, 2 jajci, 1 žlico masti in približno pol litra mlačne vode.
Nadev I: šopek zelenega peteršilja, šopek drobnjaka, šopek mešanih zelišč po lastni izbiri (natrgamo po želji pehtrana, rmana, krebuljice, kopra, melise in drugih), 1 strok česna, 3 dkg stopljenega masla ali masti, 1 skodelica goste domače smetane.
Nadev tl: Zelišča kot pri prvem nadevu, namesto smetane 'A kg debelo sesekljanih ocvirkov, maslo za mazanje, pri neslanih ocvirkih še ščep soli.
Zamesimo kvašeno testo. Kvas pripravimo iz zdrobljenega kvasa, sladkorja, žlice moke in malo mlačne vode. Kot testo na toplem vzide, ga na pomokanem prtu tanko razvaljamo v pravokotnik, ki ima ožjo stranico tako dolgo, kot je dolg pravokotni podolgovati pločevinasti model za biskvite in razne kruhe. Pomažemo s smetano, potresemo s sesekljanimi zelišči, ki jim primešamo strt česen. Pokapamo z maslom ali mastjo. Tesno zvijemo, zvitek na več mestih prebodemo z zobotrebcem, da izpuhti zrak. Položimo ga v nepomaščen model. Po vrhu zarežemo po sredini, prerežemo 1—2 plasti testa. Dobro dvignjeno testo namažemo z maslom in postavimo v pogreto pečico. Pečemo okoli tričetrt ure pri 180 stopinjah Celzija. Ponudimo toplo ali ohlajeno.
Nadev IH: Namesto s smetano namažemo razvaljano testo z ocvirki, ki jih le toliko pogrejemo, da so mazavi. Potresemo z zelišči. Naprej je postopek enak prejšnjemu.
Posebnost čebuie
Čebula je najbolj razširjena domača dišavnica. Ločimo razne vrste, in sicer podolgovate ali hruškaste in okrogle ter ploščate. Po barvi je rdeča, rumena in bela. Vsebuje veliko eteričnega olja, v njem je malo žvepla. Zaradi njega se tudi solzimo pri rezanju. Nadalje je v čebuli precej vitaminov in rudninskih soli.
Narezana ali sesekljana čebula hitro zgubi svojo polno aromo, okus in prebavljivost. Zato jo moramo takoj porabiti, surovo pa dodati jedem tik pred
serviranjem, da se sok ne izcedi in čebula ne upade. Fižolova ali druga solata s čebulo dobi neprijeten okus, če dolgo stoji.
Čebulo dodajamo jedem surovo, jo z živili kuhamo, ali dušimo. Največkrat pa čebulo najprej svetlo prepražimo in šele nato dodamo druga živila.
Čebulo dodajamo skoraj polovici jedi, ki jih kuhamo. Surovo, drobno narezano ali sesekljano mešamo z raznimi solatami. Jedi ali zmesi, kjer naj ne bo vidna, primešamo samo njen
sok. Je izrazita začimba za golaž, paprikaš, perkelt in podobne pikantne mesne jedi. Sesekljano in prepraženo zamešamo med meso za cmoke in razne nadeve in sekanične pečenke ali zrezke. Debelo narezano ponudimo s čevapčiči ali ražnjiči, pa tudi k različnemu mesu, pečenemu na žaru. Dodajamo jo h goveji in drugim juham. S krhko prepraženimi čebulnimi rezinami zabelimo krompir, žgance, prežgan močnik itd. Dodajamo jo k zimskim solatam, ki jih konzerviramo v kisu.
Tončko in je prosila: „ Gorko je, Tončka, sleci se!" Tončki se je smilila, ker se je tresel njen glas in je bil tako plah. „Sama se sleci, tako je lepše ... da te vidim, kako odpenjaš bluzo!" Tončki sami je bilo motno v glavi in roke so bile neokretne, ko so odpenjale. „Kako si lepa, lepa; kakor angel, tako se smeje tvoj obraz. Zasmej se, Tončka!" Tončka ni hotela, ali zasmejala se je. „Še čisto otroške so tvoje prsi, ali bele kakor sneg!" Lucija se je sklonila in jo poljubila na prsi, da je Tončko spreletelo. „Poljubi me še ti, objemi me! Glej, potipaj, kako se že dvigajo moje prsi... ali bele so, ne tako rjave in velike, kakor so Marijine . . ." Šepetali sta, obe vroči in trepetajoči, dokler se ni mračilo zunaj. Tisti večer je bilo Tončki slabo in spala je nemirno . .. Potrkalo je nekoč, odprle so se duri in Lucija se je vsa prestrašila, ni mogla izpregovoriti besede, ne pozdraviti. Govoril je plah zamolkel glas. „Prišla sem pogledat, Lucija, kako se ti godi zdaj ... Zakaj mi nisi povedala? Še poslovila se nisi!" „Čemu bi ti pravila?" je odgovorila Lucija z mirnim glasom; minila jo je prva osuplost in vzdignila se je v nji zlovoljnost, trda odpornost. Marija je prosila in njen glas je bil zmerom bolj boječ in neodločen: „Tako sem te imela rada, Lucija, in lepo je bilo ... Glej, še zmerom te imam rada, zato ne glej tako zlovoljno, zasmej se!" Ali Lucija se ni zasmejala. „Tega si se naučila pač od moških . . teh lepih besed? Le moškim ponujaj prsi, saj hodijo za tabo!" Vsa uboga in beraška je stala Marija pred njo; oblekla se je bila koketno, da so vabili iz svetle napete obleke kipeči udje, toda zdaj se ji je zdelo, da je razcapana ženska, ki prodaja pomaranče po hišah. „Nikogar ne ljubim raze tebe. Hudo mi je bilo in zmerom sem mislila nate!" Tončka se je spomnila na ljudi, ki so prihajali v očetovo sobo; prav tako plah in proseč je bil njih glas in zasmilila se ji je Marija. Ali Lucija je bila brezobzirna. „Saj imaš drugih dovolj ... in jaz ne maram nič več, ne maram več, nič več!" Govorila je glasneje in zlobno, kakor oče, kadar je kričal: ^Opravili ste! Marš! Marš!" — „Samo roko mi daj, Lucija, in še enkrat me poljubi!" — „Nikoli več!" — Tončka se je zgrozila, od tistega trenotka se je bala Lucije in ni ji bilo več prijetno
v njenem objemu. Marija je šla počasi proti durim in bilo je Tončki kakor da bi jo videla, kako se je okrenila na pragu še enkrat ter se ozrla z dolgim in prosečim pogledom. „Morda se je samo šalila; zasmeje se in pohiti k meni!" Tako si je pač mislila. Ali Lucija je stala ob oknu in je gledala na cesto; počasi so se zapirale duri . . .
Minilo je poletje in jeseni so poslali Lucijo v inštitut. Ko je prišla o počitnicah domov, je poljubila Tončko zelo hladno in se ni več veliko brigala zanjo. Dobila si je pač v inštitutu novo prijateljico, ki je bila bolj vesela, bolj gibka in topla. „Bog ji blagoslovi!" si je mislila Tončka in nič ji ni bilo žal.
Tako je ostala sama in kakor prej je popotovala po izbah, po samotnem gozdu. Prišla je časih v očetovo sobo in je sedla na mehek stol; oče se je ozrl nanjo in je ni videl, ni se zmenil zanjo. Tončka ga ni ljubila; zdel se ji je čudovelik in strašen, njegovo življenje je bilo polno skrivnosti, ki se jih je bala in ki so jo vabile, zato ker so bile tako velike in strašne. Bilo je kakor v gozdu: dviga se tam od daleč nekaj silnega, črnega; ali so skale, ali je drevje, ki je okamenelo in se ne gane v vetru; noge se tresejo in se napotijo tja, ne morejo drugam, zato ker je tam groza in noč . . .
Z ljudmi, ki so prihajali, se je razgovarjal časih oče dolgočasno, poslovno in takrat Tončka ni slišala ničesar, kakor da bi bilo tiho v sobi. Ali slišala je vsak glas, ki je prišel iz srca; kadar je vzkriknilo zlovoljno, kadar je prosilo in tudi kadar se je smejalo s prešernim in umazanim smehom. Prišla je ženska nekoč in je prosila za moža, pisarja, ki je bil pijanec. Oče se je smejal in njegov smeh je bil trd m ostuden. Čutila je Tončka, da se je ženska vsa prestrašila, dasi ni bilo glasu. Oče se je smejal še zmerom in govoril je tišje. Nato je umolknil in tudi zenska je molčala; tiho je bilo, da se je čulo težko sopenje in Tončke je bilo strah. Ženska je odšla tiho, oče pa je dejal: „No, dobro je!" in je zaprl duri za njo. Tedaj je pač ugledal Tončko in jo je ogovoril osorno: „Kaj pa delaš tukaj? Spravi se!" — Ni bilo še dolgo po poroki, veselja in življenja pa ni bilo več v hiši. Oče in mati sta se prepirala, naposled sta živela zase in
Tončka ni slišala skoro nikoli več, da bi se bila razgovarjala. prijazno. Kadar je bila mati sama, je hodila s težkimi koraki po sobi in je vzdihovala s smešnojokavim glasom: „0, moja glava! Moja glava!" In nekoč je stopila k Tončki, stresla jo< je in je kričala: „Tvoj oče je lump! Lump! Lump!" — Zajokala je in je pozabila, da je Tončka otrok in je tožila: „Za en mesec samo me je vzel; za zmerom moj denar . . -Pet mesecev ga že ni bilo pri meni, nisem ne žena njegova,, ne dekla .. . Vpričo mene se je bil polastil druge . .. smejal se je in jo je vrgel na zofo .. . Vse ima, omožene ženske in vlačuge in otroke... Lump! Lump! Lump!" In Tončka je slišala nekoč, ko sta govorila v sosednji sobi in je dejal oče veselo: „Čemu pa tožiš? Kaj misliš, da ne poznam tvojega fanta? Sram te bodi — šestnajstleten pobič!" — Mati je zaloputnila duri in oče se je smejal . . .
Prihajal je v goste očetov prijatelj. Ko je prišel prvikrat,, je ugledal Tončko; stopil je k nji in jo je pogladil po liciht njegova roka je bila gladka in mrzla kakor riba. „Tončka, ubožica!" je dejal, ali tudi glas mu je bil gladek, spolzek kakor riba. In nato je prihajal pogostokrat, tudi če očeta ni bilo doma. Posadil si je časih Tončko v naročje, ali Tončki je bil zoprn, streslo jo je, kadar je začutila njegovo gladko-in mrzlo roko. Šinila je nekoč s prsti preko njegovega obraza in spoznala je, da mu je obraz kakor roka in kakor glas — starikav, ostudnogladek. .. Tako se je zgodilo, ko je bilo. tiho v sobi, da jo je objel in jo pritisnil k sebi; Tončka ni mogla ne prositi in ne klicati; njegove roke, ki so se tresle^ so jo dušile in od strahu ni mogla geniti. Jecljal je in iz njegovih ust ji je padla gnusna kaplja na lice. „Tončka! . . . Tončka!"... Ko je šel, je vsa trepetala od sramu in od groze in je legla na posteljo . .. Prihajat je še zmerom, dan za dnem, in Tončka se ni mogla braniti, ni si upala klicati. Bil je zmerom bolj strašen, vso si jo je osvojil in ubogala je,, kakor je hotel. Lica so ji upadala in spala je nemirno; prestrašila se je mnogokrat, vzbudila se je nenadoma in slabo ji je bilo . . .
(Dd/je v prZBoJnji števZ/BZ)
8. Koroški kuitumi dnevi v Ceiovcu
Najprej bom poskušat kratko definirati obraz in značaj fašizma, kakor smo si ga predstavljali posamezni koroški antifašisti že okoli leta 1935.
Že pred vojno smo spoznavali fašizem kot najbolj reakcionarno, najbolj šovinistično in najbolj imperialistično združenje finančnega kapitala. Nemški fašizem pod vodstvotn Avstrijca Adolfa Hitlerja je krstil svojo fašistično organizacijo Nacionalna socialistična nemška delavska partija — NSDAP. Pod tem skrajno demagoškim in varljivim naslovom je nemškemu fašizmu uspelo prevarati večino nemškega delavstva, uradnike, nastavljence in srednjega kmeta. Nemški fašizem, imenujemo ga kratko tudi nacizem, je s tem lahko mobiliziral široke množice nemškega naroda za svoje vojne pohode po Evropi. Na oblast se je v Nemčiji dokopal nacizem ne samo z demagogijo in skrivanjem resničnih ciljev. Mnogo mu je k temu pomagal rudi neobziren teror. Ta fizični teror, ki so ga izvajale organizirane tolpe SA nad trezno mislečimi Nemci, je bil tako silen in učinkovit, da je mnogo zdravo mislečih Nemcev pobegnilo iz svoje domovine, velik del je omagal in obupal, mnogi pa so se vključili neposredno v organiziran nacistični stroj. Takoj ko je kolovodja nacizma v Nemčiji prišel na oblast, je začel priprave na vojno. Nemški in finančni kapital tudi drugih dežel mu je nudil vso razpoložljivo pomoč. Gospodarstvo v Nemčiji se je navidezno okrepilo. Nemške množice so zadele v Hitlerja verovati. Niso pa vedele, da je vsa gospodarska konjunktura slonela samo na tem, da je industrija začela na veliko pro-:zvajati vojni material, topove, tanke, letala. Dozorel je čas za geslo o potrebi razširitve nemškega življenjskega prostora. Za trezne in napredne Nemce, ki so poznali in videli, da jim pod Hitlerjem grozi vojna, je le-ta gradil koncentracijska taborišča. Mladino je vzgajal Hitler v udarno pest svoje ideje imperialističnega pohoda v sosedne dežele. Iz knjige „Die Gerechtigkeit nehme ihren Lauf", ki jo je napisal sovjetski glavni tožilec na nurnberškem procesu proti glavnim nacističnim vojnim zločincem, R. A. Rudenko, vidimo, kako zločinsko je posegel nacizem po duši nemške mladine. Adolf Hitler je zahteval: „Wir werden eine Jugend erziehen, vor der die ganze Welt erschaudern wird, eine heftige, anspruchsvolle und grausame Jugend. Ich will es. Die Jugend rnulš alte diese Eigenschaften besitzen. Sie niulš den Leiden gegeniiber gleichgiiltig sein. Ich will in ihren Blicken das Funkeln des wil-den Tieres sehcn".
Da bomo kar od začetka spoznali potrebo po protifašističnem in narodnoosvobodilnem hoju koroških Slovencev med II. svetovno vojno in njegovo težo, bom citiral še drugo temeljno miselnost nemškega fašizma, ki jo je gojil napram slovanskim narodom kot celoti. Nacistični ideolog, desna roka Adolfa Hitler-)a — Martin Borman — je zapisal v času napada na Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo naslednje besede ..osveščanja nemškega naroda": „Die Slatven sollen ftir uns arbeiten. Soweit wir sie nicht brauchen, mogen sie sterben. Impfzwang nnd deutsche Gesundheitsfiirsorge sind daher iiberfltissig. Die slawische Fruchtbarkeit ist un-ersvunscht. Sie mogen Praservative benutzen oder abtreiben, je mehr desto besser. Die Bil-dung ist gefahrlich, es gentigt, wenn sie bis hundert zahlen konnen. Hochstens die Bildung, die uns brauchbare Handlanger schafft, ist zu-iUssig. Die Religion lassen wir ihnen als Ab-lenkungsmittel. An Verpflegung bekommen suj nur das Notwendige. Wir sind die Herren, Tdr kommen zuerst".
S tem citatom iz knjige „Der Ntirnberger Prozelš" Heydeckerja Leeba, ki je miselnost Martina Bormana zapisal v zgodovino, bom končal misel, da je fašizem na oblasti odkrita teroristična diktatura najbolj šovinističnih, najbolj nazadnjaških, najbolj surovih in najbolj imperialističnih krogov finančnega kapitala, k' goji do drugih narodov živalsko mržnjo. In v vojni kakor tudi v miru se fašizem poslužuje gesel „boj proti bolševizmu" ali straši s komunizmom.
*
Oborožen protifašistični boj na Koroškem se je začel s prvim spopadom slovenskih parti-^nov z SS-ovskimi enotami avgusta 1942, ko )e padlo devet fašističnih vojakov in dva partizana.
Slovenski fantje, mobilizirani v nemško vojsko, so začeli zapuščati le-to že v letih 1939 do 194). Znana so imena teh prvih upornikov med koroškimi Slovenci: Jožef Šorli iz Lobnika pri Železni Kapli, Zupanc Janez iz Obir-ske pri Železni Kapli, Stanko Mišic iz Črgo-yič pri Šmihelu nad Pliberkom, brata Vuteja 'Z Večne vasi pri Globasnici, brata Jelen Stanko in Toni, Karl Potočnik iz Grabelj pri Pliberku, Matejevi bratje iz Gornjega Kota v Se-mh, Pavel, Feliks, Ludvik in Janko. Nadalje so se odtegnili vpoklicu v nemško vojsko in se kakor ostali zatekli v Jugoslavijo leta 1940
tudi Albin Užnik, Peter Kelih, Janko Kelih, Maks Olip in še več drugih, ki so po napadu Nemčije na Jugoslavijo prišli v domače gozdove in se pozneje vključili v partizansko vojsko na Koroškem. Večina od navedenih so bili po poklicu gozdni delavci, kmečki fantje in študenti.
Istočasno ko je Kranjčev bataljon manevriral po Gorenjski in prečkal Koroško, kjer se je spopadel v Robežah z Nemci, sta v okolici Železne Kaple delovala prva oborožena partizanska aktivista Johan Zupanc in Stane Mrhar. Prvi je bil doma iz Obirske in je bil v partizanih na Gorenjskem že od leta 1941, drugi pa doma iz Št. Vida pri Ljubljani in tudi star partizan od leta 1941. Ta dva prva partizana sta organizirala odbore Osvobodilne fronte v Lobniku, Obirski, Suhi, Selah ter imela zaupnike tudi že v Borovljah in v Goričah zapadno od Rebrce. Odbori in zaupniki so dobili jasna navodila, kako se je treba boriti proti fašizmu, kako je treba držati stvar tajno, da sovražnik ne uspe prodreti v njihove organizacije. Odborniki so dobili na svojih sestankih naloge, zbirati orožje, dobiti kontakt z možmi, sinovi in brati, ki so v nemški vojski; le-te je treba na tihem pripraviti za pobeg iz nemške vojske.
Stane Mrhar in Johan Zupanc sta noč in dan delala med koroškimi Slovenci v omenjenem delu Koroške in imela zelo razveseljive uspehe. Vendar pa se je v vrste organiziranih protifašističnih borcev, ki so živeli še na do-
movih, vtihotapil gestapovski agent. Z njegovo pomočjo je gestapo v mesecu novembru 1942 aretiral celo vrsto naših najbolj zavednih ljudi. Nemci so pripravili proces, zloglasni sodnik takoimenovanega ljudskega sodišča dr. Freissler, ki je bil prav za ta proces poklican iz Berlina v Celovec, je obsodil 13 koroških Slovencev na smrt, ostale pa na skupaj več kot sto let zapora. 13 prvih aktivistov, obglavljenih na Dunaju 29. aprila 1943, je pokopanih na pokopališču v Selah, ko jih je Zveza koroških partizanov prepeljala z Dunaja.
S to ukano in procesom, ki je sledil, je utrpelo protifašistično gibanje na Koroškem hud udarec, ki pa nikakor ni zlomil volje našega prebivalstva do boja proti Hitlerjevi Nemčiji. Citiram iz Koroškega zbornika: ..Številne aretacije v tisti začetni dobi osvobodilnega gibanja na Koroškem so hudo vplivale na ljudi. Začetna ofenzivnost je nekoliko popustila. Zaradi ostrih nemških represalij so postali ljudje bolj rezervirani in še manj zaupljivi, da bi na tak način izločili delo izdajalcev. Aktivista Ivan Zupanc in Stane Mrhar sta prav takrat hudo zbolela in ob samem krompirju prezimila v Obirskem skoraj popolnoma osamljena".
Pohod Kranjčevega bataljona čez Koroško pa je bil podoben soncu, ki pride izza oblakov in se potem zopet skrije. Samozavest slovenskega življa je z njim nenadoma dobila nove opore, novega ognja in nove moči. Korošci so ob njem občutili, da niso sami, da so povezani z ostalimi slovenskimi brati z vezmi,
ki jih ne pretrgajo meje in ne žične pregrade. Osvobodilna fronta se je zato razvijala in se utrjevala. Z njo je raslo tudi število koroških partizanov in aktivistov. Med njimi je bil Pa-sterk Franci ali Tavčmanov Franci po domače, s partizanskim imenom Lenart. Ko je spomladi 1942 prišel iz nemške vojske na dopust in videl prva preseljevanja Slovencev, se je v njegovi duši rodil upor proti zatiralcem in želja po maščevanju krivic. Namesto nazaj v nemško vojsko je v oktobru 1942 odšel v partizane. Naslednjega leta marca 1943 je postal prvi komandant prvega koroškega bataljona. Kot komandant je padel 6. 4. 1943 v boju z gestapom v Mežici. Na Koroško je prispel do partizanov preko Gorenjske in Kamniških planin. Tam je v borbi z Nemci izgubil eno oko. Franc Pasterk-Lenart je bil po zmagovitem koncu vojne proglašen za narodnega heroja. ZKP ga je iz Mežice prenesla v Železno Kaplo, kjer leži s svojimi 120 padlimi partizani.
Prva koroška partizanska četa je bila formirana v Peci nad Toplo. Bilo je to v zimi 1942-1943. Štela je samo 12 borcev, ko sem se ji 3. decembra 1942 priključil in bil borec te čete do maja 1943. Prva koroška četa je izvajala v zimskih mesecih politične, organizacijske in ekonomske akcije. Tako je 15. 12. 1942 že zasedla vas Solčavo, razorožila tam-kajšno poštno stražo, izvedla političen miting, prepevala partizanske pesmi in izvedla rekvi-zicijo hrane. V teh zimskih tednih se je četa
sama politično izobraževala. Dnevno so bile politične ure, ki jih je vodil tov. ing. Pavle Zavcer-Matjaž. Patrulje te čete so hodile od hiše do hiše in mobilizirale ljudi za boj proti Hitlerjevi Nemčiji. V tej zimi je ta četa postala rezervoar političnih in vojaških kadrov. Že marca 1943 je bil formiran prvi koroški bataljon, tako uspešno je ta četa izvedla mobilizacijsko delo v tem kratkem času.
Prvi koroški bataljon je operiral s tremi četami v jugoslovanskem in avstrijskem delu Koroške. Milanova in Gorazdova četa sta izvajali vojaške akcije v okolici Železne Kaple, Obirske, Kort in vse doline do Št. Lipša in Dobrle vasi.
Aprila 1943 (6. 4.) je prvi koroški bataljon zasedel Mežico in izvedel uspešno politično in vojaško akcijo. V polni kinodvorani, kjer so ravno predvajali vojnopropagandni film, so partizani predstavo prekinili, film in filmsko aparaturo uničili in izvedli politični miting. Partizani so zaplenili za cel bataljon orožja, municije in razne druge vojaške opreme. Pri tej akciji je bil prvi komandant Prvega koroškega bataljona Franc Pasterk-Lenart težko ranjen in je čez dva dni umrl.
Kako se je protifašistični boj na Koroškem hitro razvijal, nam dokazuje strah, ki veje iz govora gauleiterja Rainerja, ki ga je imel v Celovcu ob peti obletnici priključitve Avstrije k Nemčiji, kjer je nakazal nevarnost uporniškega gibanja na Koroškem. Bilo je 13. marca 1943, ko je med drugim dejal: ..Sovražnik špekulira s tem, da bi spričo težkih bojev na
nemških frontah zmehčal odporno moč na znotraj in zabil klin med ljudstvo in vodstva."
S temi besedami je Rainer že v začetku leta 1943 priznal neustavljivo rast protifašističnega gibanja na Koroškem. Kakor so rasle nemške represalije in nasilje v vseh oblikah, tako je raslo v širino in globino osvobodilno gibanje koroških Slovencev. Pa tudi velikovški kreisleiter je bil zaskrbljen. Prečital bom izvlečke iz zaupne okrožnice vodje NSDAP v Velikovcu Gruma, ki jo je dne 20. maja 1943 poslal nacističnim voditeljem: „Die politische Lage in unserem Kreis (Auftauchen der Ban-den) setze ich bei allen Ortsgruppenleitern als bekannt voraus. Es mulš in nachster Zeit auch mit der Verscharfung der Lage gerechnet wer-den."
Vojaško in politično protifašistično gibanje pod vodstvom Osvobodilne fronte se je na vzhodnem delu Koroške neverjetno hitro razvijalo in strah nacističnih oblasti ni bil zastonj.
Dokaz zasidranosti Osvobodilne fronte med koroškimi Slovenci je bila prva konferenca političnih in vojaških voditeljev na Koroškem, ki je bila dne 12. maja 1943 nad Belo pečjo v Bistrici. Aktivisti so prerešetali trenutni vojaški in politični položaj v svetu, zlasti pa doma. Govorili so o organizacijskih nalogah protifašističnega gibanja na Koroškem, o delavski enotnosti, ženski protifašistični zvezi, o moralni in gmotni pomoči našim izseljencem. Mnogo je bilo razpravljanja o načinu, kako je treba povezovati osvobodilno protifašistično delo vse množice slovenskega naroda.
Dva meseca po zgodovinski belopeški konferenci je Izvršni odbor OF izdal letak, ki je bil posebej namenjen koroškim Slovencem in jih je pozival v boj proti fašizmu in nacizmu. Vsebina tega zgodovinskega letaka se je glasila: ..Koroška, zibelka slovenstva, se zopet prebuja. Prvi partizani, vojaki slovenske narodne vojske, so se pojavili v koroških hribih. Prvi koroški partizani prinašajo deželi blagovest svobode in se pridružujejo borcem za slovensko narodno svobodo. Koroška se tako priključuje ostalim slovenskim pokrajinam v njihovem boju. Z ljubljansko pokrajino se v skupnem boju bore Gorenjska, Štajerska in Prekmurje, na Primorskem delujejo bataljoni Simona Gregorčiča, sedaj pa že tudi koroški partizani dopolnjujejo krog slovenskih narodnih borcev. Vsa slovenska zemlja je danes enotna v boju za svoje narodne pravice. Vsi Slovenci smo povezani v istem trpljenju in v istem upanju". Letak, ki je bil izdan in tiskan na modernem tiskarskem stroju, je bil močno razširjen po vsej Koroški, kjer prebivajo Slovenci in so ga ljudje sprejeli z velikim navdušenjem.
Iz zgodovine narodnoosvobodilnega protifašističnega boja na Koroškem je važno tudi to, da zvemo, da je bil bataljon, ki je s svojimi tremi četami operiral po vzhodnem delu Koroške od Železne Kaple, Pliberka pa do ljubeljske ceste, sredi največje aktivnosti in uspehov poleti 1943 odpoklican. Odšel je v Savinjsko dolino, kjer so ga vključili v Šlandro-vo brigado. Z njo je potem na povelje Glavnega štaba Slovenije odšel na Dolenjsko. Ta ukrep je sicer začasno oslabil partizansko udarno moč na Koroškem, vendar je s tem, da so se koroški partizani pokoravali povelju slovenskega glavnega štaba, dokazana lažnivost nemške trditve o premoči regionalne zavesti koroškega Slovenca. Izvedba ukrepa je pokazala, da so koroški Slovenci sami sebe imeli za del slovenske vojske. Ta ukrep je pokazal resničnost besed Izvršnega odbora v letaku z dne 6. julija 1943, „da je vsa slovenska zemlja danes enotna v boju za svoje narodne pravice. Vsi Slovenci smo povezani v istem upanju". Po odhodu I. koroškega bataljona na Dolenjsko je na Koroškem ostala samo četa 20 mož, ki je pa v kratkem času zopet narasla v bataljon. Ta je bil enako organiziran kot bataljon pred njim in je imel iste naloge kakor prejšnji, le eno je bilo boljše: splošni položaj na terenu se je bistveno spremenil v njegovo korist. Politično delo, ki ga je opravil prejšnji bataljon, mu je znatno olajšalo položaj. Organizacije OF so se medtem že zelo razširile, protifašistično gibanje je ljudi zajelo na globoko in prodrlo celo čez Dravo na sever, čeprav partizani sami tja 1943 še niso prodrli. Čez Dravo so prvi partizani začeli prodirati februarja 1944.
Zahodni del Koroške se je v začetni dobi koroškega partizanstva 1942-1943 naslanjal v političnem in vojaškem pogledu na Gorenjsko. Koroški Slovenci iz Roža in z Gur, ki so dezertirali iz nemške vojske ali se kako drugače odtegnili nemškim oblastem, so iskali zavetje na Gorenjskem. Od tam so se potem vračali na Koroško na vojaško in politično delo med svoje rojake, da bi jih podžgali za boj proti Hitlerju.
(*D%/je v prihodnji številki)
Karel Prusnik - Gašper
KOROSK!
SLOVENC)
v oboroženem boju proti fašizmu
VESTNIK
8 — Štev. 14 (1808)	Celovec, petek, 8. april 1977
NAŠ PROTEST NA DUNAJU
(Nadaljevanje:!. !trani)
zlasti na tisk in druga sredstva obveščanja, ki se sicer radi šopirijo z načelom ,pluralizma mnenj" in se ponašajo s svobodo tiska, v resnici pa to svobodo zlorabljajo za zlobno manipuliranje javnega mnenja povsem v manjšinam nasprotnem in celo sovražnem duhu. V ilustracijo naj zadostuje primer 'žandarja v Murzzuschlagu, ki kar ni mogel doumeti, da smo koroški Slovenci avstrijski državljani in ne Jugoslovani; ali pa tistega dunajskega policaja, ki se je iz osornega ^čuvarja reda" spontano spremenil v našega zaveznika, ko je skupaj z demonstranti vzklikal geslo „Arfiket 7 unser Recht". Vsekakor smo tudi ob tej priložnosti videli da koroški Slovenci „nismo sami — demokrati so z nami*.
O poteku protestne vožnje bi lahko zabeležili še dolgo vrsto zanimivih doživetij in utrinkov, toda zaradi pomanjkanja prostora tega žal ne moremo. Zato ob koncu le še nekaj podatkov. Čeprav je bilo za pripravo akcije zelo malo časa (in je načrte skoraj v zadnjem trenutku še prekrižalo vreme), je bil dosežen popoln uspeh: pozivu obeh osrednjih organizacij se je odzvalo nepričakovano veliko število ljudi iz vseh krajev južne Koroške, tako da je bilo po združitvi obeh kolon na zbirališču v dunajskem predmestju celo .uradno" naštetih več kot 150 osebnih avtomobilov in več avtobusov, medtem ko se je na zaključni demonstra-
ciji zbralo daleč nad tisoč ljudi. Pri tem .pohodu na Dunaj" je bito zastopano celotno naše ozemlje od Zilje preko Roža in Gur do Podjune; sodelovali so stari in mladi iz vseh slojev našega ljudstva (pač pa moramo kritično ugotoviti, da po udeležbi profesorjev — za razliko od takih z nemških šol — slovenska gimnazija ne bi zaslužila častnega naziva, da je v očeh nemških nacionalistov .največji strup" I).
Tako smo koroški Slovenci zelo prepričljivo postavili na laž trditve, da osrednji slovenski organizaciji ne uživata zaupanja med ljudstvom — udeležba pri sobotni akciji je nasprotno pokazala, da priznamo ZSO in NSKS kot edino naše predstavništvo, ki mu zaupamo in ga podpiramo. Hkrati pa smo manifestirali našo življenjsko voljo, našo borbenost in odločenost, da vztrajno nadaljujemo boj za pravice, ki nam gredo. In to je bilo poudarjeno tudi z nalepki na avtomobilih in s transparenti na dunajski demonstraciji, s katerimi smo skupaj z vzklikanjem gesel izpovedali, da odklanjamo diskriminacijski zakon o narodnih skupinah, da zahtevamo izpolnitev člena 7 državne pogodbe, da gremo z našim vprašanjem pred Združene narode in tako tudi svetovno javnost opozorimo na krivico, ki se nam godi v Avstriji, kjer ne spoštujejo medna rodnih pogodb, marveč teptajo človekove pravice in izvajajo rasno diskriminacijo.
..............................montuttnntum..
ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI
mnt)«um)mn)tnnn)tm«tntm))nm)mnmnu)mm)))nmm)nmu))mttmntm)]tnnmnmmm)Hm]nntm)U!tmt
Andretti uspešen v Long Beach-u
Na 4 dirki za svetovno prvenstvo for-mu!e ! je v tekmovanju za vetiko nagrado Združenih držav Amerike v Long Beach-u (Kaiifornija) zmagat ttatoamerikanec Mario Andretti pred Laudo ter Scheckterjem. Zadnji je vodit vse do štirih krogov pred koncem, a se je mora! te še uktoniti
NOGOMET
Internacionalni
Vetiko težav je imeta nogometna reprezentanca Nemške demokratične repu-btike na otoku Matti, predenje v La Vatetti premagata matteško reprezentanco z 1:0. Tekma je šteta k kvatifikaciji za svetovno prvenstvo 1978 v Argentini. V tej skupini igrata še Avstrija in Turčija
Oiimpija proti Zagrebu 1:1
Da se nahaja tjubtjanski prvotigaš v krizi, o tem se je v soboto tahko prepri čat steherni gtedatec za Bežigradom. Otimpija je namreč dosegta na domačem igrišču proti Zagrebu te remis. Zagrebča m so biti btiže drugi točki in samo ne spretnost napadatcev je bita kriva, da iz Ljubijane niso odnesti dveh točk
Crvena zvezda je premagata Vojvodino z rezuttatom 5:1, in vodi še naprej na testvici pred Dinamom ter Stobodo; Otimpija je deseta.
Domači nogomet
SAK miadinci podiegii miadincem ASK-ja 0:4
Za mtadinskomoštvoSAK-jasejev
TEČAJ ZA „SERV!CE V HOTELU !N GOSPOD!NJSTVU
Od 13. apriia do S. maja 1977 vedno od ponedetjha do četrtka od 18. do 21. ure je od Detovnega urada financiran tečaj za študente in šoiar je, katerega vod! Friedrich Korbei, šef tervica v Beijaku.
Prijave pri pristojnem deiovnem uradu.
Podrobna pojasnita nudi tudi Rutar — hoteiKorotan.tei. 0 42 75- 22 54 aii 0 42 36-220
nedetjo pričeto pomtadansko prvenstvo. V št Janžu so naši fantje imeti v gosteh mtadinsko moštvo ASK-ja, drugega na testvici. SAK je podteget 0:4. Jeseni so naši fantje podtegti temu moštvu 0:18. Tokrat pa so igrati dokaj ambiciozno in so podtegti previsoko, saj so imeti nekaj izvrstnih pritožnosti, a jih niso znati izrabiti.
Prepričani smo, da bodo naši mtadi nogometaši v nastednjih tekmah zaigrati še botje in dosegti še to ati ono točko.
Sete proti Maria Saai 1:1
šok za goste že v drugi minuti, ko je Dovjak Nanti zatrese) nasprotnikovo mrežo in je enajsterica iz Set povedta 1:0. Toda samo deset minut za tem je nasprotnik z enajstmetrovko izenačit.
Okoti300 gtedatcevsejezbrato, dabi videto zmago svojih Setanov.tn ti so tu di igrati s potno paro, ja, razen v prvi četrt uri so popotnoma nadigrati nasprotnika. Domačini so imeti nekaj tepih možnosti, toda smota in pa vratar, kakor botjšega še niso videti v Setah, sta to preprečita Sodnik je sodit objektivno.
Bistrica v R. proli SAK 2:4
Prvo moštvo Stovenskega attetskega ktuba je aostovato v Bistrici v Rožu in se v prijatetjski tekmi pomerito z domačini. Stovensko moštvo je domačine porazito z rezuttatom 4:2 (1:0) in to ktjub temu, da je manjkato pet štandardnih igratcev. Sodnik je vestno opravi! svoje deto, Sto venskiattetskiktub je sicer bit ves čas močnejši, v odtočitnih fazah pa se je te videto, da ne gre za točke in da je samo prijatetjska tekma Gtedatcev, ki so za-stedovati igro, se je zbrato pribtižno 100. Najbotjša igraica pri SAK-ju sta bita Matte ter Lampichter. Po dotgem času sta v sio-venskem moštvu spet zaigrata Peter Watd-hauser ter Hanzi Wieser, vendar se je kaj kmatu videto, da imata vetik zaostanek pri treningu
!zdajatetj,zatožnijktntastnik: Zveza sto-venskih organizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo tn uprava: 9021 Cetovec/Ktagenfurt, Gasometergasse 10, te-tefon 32 5 50 -Tiska: Zatoiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovije.
Listina o sodelovanju
in krepitvi prijateljskih vezi
TRNOVSK!MARATON
SLOVENSKA FtZKULTURNA ZVEZA KOROŠKE IZ CELOVCA ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNtH DRUŠTEV V ITALIJI IZ TRSTA ORGANIZACIJSKI KOMITE TRNOVSKI MARATON IZ IDRIJE SO SKLENILI S SKUPNIMI ŠPORTNIMI SREČANJI KREPITI PRIJATELJSKE VEZI. ZATO SO PODPISALI
LISTINO O SODELOVANJU
ČRNI VRH NAD IDRIJO, 20. FEBRUAR 1977




"""zsa?""
V soboto 2. aprila je bil v hotelu „Bor" v Črnem vrhu nad Idrijo slavnosten podpis listine o tesnejšem sodelovanju Organizacijskega komiteja .Trnovski maraton" s Slovensko fizkuitur-no zvezo na Koroškem in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Nadvse pomembnega dogodka so se udeležili zastopniki ZSŠDI in SFZ, za kateri sta listino o tesnejšem sodelovanju podpisaia predsednik Siovenske (izkulturne zveze DaniioPrušnik in čian odbora Združenja siovenskih športnih društev v Matiji Boris Simoneta.
Za organizacijski komite ..Trnovski maraton' je iislino podpisat predsednik Stanko Murovec, ki je omenit v svojem govoru, da naj je namen tega sodeiovanja krepiti prijateijske vezi,
uresničevali Osimski sporazum in manifestirali podporo koroškim Sioven-cem v njihovem boju za osnovne čio-veške pravice.
Predsednik Siovenske fizkuiturne zveze DaniioPrušnik pa je poudarii, da ni )e časi, ampak tudi doižnost siovenskih športnikov na Koroškem, da se udeiežijo ene največjih športnih demonstracij v Sioveniji, ki spominja na siavno narodnoosvobodiino borbo, na najboij revolucionarno dobo sioven-skega naroda. Med drugim je dejai: „Maj nas opominja ..Trnovski maraton " na najtemnejšo zgodovinsko dobo sio-venskega naroda, ko so naše matere in očetje pod škornji zverinskih nacistov in fašistov trpeti nepopisne boiečine in morati v taboriščih in drugod živeti
človeku nevredno življenje. Naj nas spominja .Trnovski maraton" tudi na najboij revoiucionarno dobo stoven skega naroda, ko so se mtada dekieta in fantje pod Titovim vodstvom, strnjeni v narodno osvobodiini borbi, uprii temu največjemu ztočinu, napravijene-mu nad siovenskim narodom. Borba naših prednikov je biia pravična in zato je siovenski narod zmaga)...
Dolžnost je, da športniki s Koroškega prihajajo na takšne prireditve, ker je biia pred 3S teti doižnost naših naprednih staršev, da so se vkijučiii v narodno osvobodiino borbo in se uprii največjemu sovražniku siovenskga naroda in ceie Evrope ..."
Predsednik Siovenske fizkuiturne zveze je tudi omeni! dejstvo, da se mora stovenski narod na Koroškem po več kot !0 tetih od podpisa državne pogodbe še vedno boriti za enakopravnost siovenskega jezika, za enakopravno živijenje. Omeni) je tudi protestno vožnjo koroških Siovencev na Dunaj, da bi komisijo za odstranjevanje vseh vrst resne diskriminacije v OZN seznaniti o resničnem poioiaju koroških Siovencev.
..Siovenski fizkuiturni zvezi je naio-žena naioga, da zbira stovensko športno miadino v svojih društvih in jo vzgaja v narodnostnem smisiu, jo te-iesno usposobijo in jo spodbuja k športnim dosežkom, istočasno pa goji tradicijo narodnoosvobodiine borbe in se nanjo nasianja, saj ima fizkuitura na Koroškem korenine v času antifašističnega boja ..."
Obžatovai je tudi, da je športni dei ietošnjega iV. Trnovskega maratona morai zaradi siabih snežnih razmer odpasti in izrazit veiiko zadoščenje, da je prišio do ..pobratenja" med zamejskima ostrešnima športnima organizacijama in organizatorjem ..Trnovske-ga maratona". Tesni stiki se bodo izražati posebej še v množični udetežbi siovenskih športnikov s Koroškega na ..Trnovskem maratonu".
RADtO — TELEVtZtJA
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
SOBOTA, 9. 4.: 9.45 Po sveti dežeti.
NEDELJA, 10. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Kristus je vstat.
PONEDELJEK. 11. 4.: 7.05 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
TOREK, 12. 4.: 9.30 Narodno zabavna gtos-ba — 13.45 Cetovški radijski dnevnik —
SREDA, M. 4.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Stovenski sotisti — V datjavi pa zvezda br)i (Pesmi A. Kokota).
ČETRTEK, 14, 4.: 13.45 Cetovški radijski
PETEK, 15. 4.: 13.45 Cetovški radijski
H		} JUGOSLAVIJA
t		SOBOTA. 9. 4.: 8.00 Cotargot — 8 15 Otroška oddaja
— 8.30 O zaspanem zajčku
—	8.50 Ne jokaj, Mihi — 9.30 Narava Japonske — 9.55 Prva pomoč — 10.15 Dokumentarna oddaja — 10.45 Boussardetovi
—	15.25 Nogomet — 17.15 Letanje z zmaji
—	17.30 Obzornik — 17.45 Starec in otrok
—	19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanje-potitični komentar — 20.00 Afriška kratjica
—	21.50 Dnevnik — 22.00 625 — 22.20 Popov ka evrovizije.
NEDELJA. 10. 4.: 8 30 Poročita — 8 35 Za nedetjsko dobro jutro — 9.00 625 — 9 40 Btiščinbedakurtizan — 10.35 Raziskovai-ci — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemija
—	12.30 Poročita — Nedetjsko popotdne
19.30	Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski' komentar — 20.00 Benjamin — 21 00 Ait bodo vojni ziočinci zastareti? — 21.30 Dnevnik — 21.45 športni pregted.
PONEDELJEK, 11. 4.: 8.10 šotska oddaja —
16.15	Kmetijska oddaja — 17.15 Gtasbeni ciciban — 17.25 Narava Japonske — 17.50 Obzornik — 18.05 Nega tas — 18.15 Tudi za stare vetja: Nikoti ni prepozno — 18.30
de — 19.30 Dnevnik — 20.00 Grešni koze) —
21.15	Kutturne diagonate — 22 00 Mozaik kratkega fitma.
TOREK, 12. 4.: 8 00 Šotska oddaja — 16.55 čigava je hišica — 17.15 Pan Tau se vrača — 17 45 Obzornik — 18.00 Beograjski sodobni baiet — 18.20 Duet — 18.35Mozaik — 18.40 Most — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kidričevi nagrajenci — 20.35 Zvezde gtedajo z neba — 21.25 Labodje je zero — 22.25 Dnevnik.
SREDA, 15. 4.: 8.10 šotska oddaja — 17.00 Moje akcije — 17.15 Okrasje in igranje — 17.40 Obzornik — 17.55 Ne prezrite — 18.30 Gtasba takšna tn drugačna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fiim tedna: Vzhodno od raja
—	21.55 Dnevnik — 22.05 Včeraj, danes, jutri — Španija.
ČETRTEK, 14. 4.: 8 00 Šotska oddaja —
17.15	Cotargot — 17.30 Obzornik — 17.50 Dežeta sonca — 18.40 Miadost na stopnicah — 19.30 Dnevnik — 20 00 Sterijino po
zorje — 21.00 Evropa Evropejcem — 21.50 Miniature — 22.05 Dnevnik.
PETEK. IS, 4.: 8.10 Šotska oddaja — 17.10 Križem kražem — 17.20 Pisani svet — 17.55 Obzornik — 18.10 čez tri gore — 18.45 Prva pomoč — 19.05 Cesta in mi — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 Boussardetovi — 21.00 Raz-gtedi — 22.25 Utice San Francisca — 23.15
_ A V S T R ! J A 1
SOBOTA, 9. 4.: 14 45 Svo-bodno rojena — kratjica divjine — 16.15 O tenisu —
16.30	Ponoči so vse jopice piave — 16.55 Caiimero — 17.00 Anoop in ston— 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Gtasba je adut — 22.00 šport — 22.20 Cotumbo.
NEDELJA, 10. 4.: 10.00 Christus vincit —
10.15	Ressurecto domini — 10.45 Katoiiška vetikonočna božja stužba — 12.00 Btago-stov „Urbi et orbi' — 14.35 2uti — 16.30 Le potica in pošast — 17.50 Caiimero — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub se niorjev — 18.30 Medigra — 19 00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Kaktusov cvet — 21.55 Poročita in šport — 22.20 Preganjatec.
PONEDELJEK, 11. 4.: 15.20 Gniti čar — 16.30 Ponoči so vse jopice ptave — 16.55 Na pomoč, mi smo nasedti — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prostor za živati — 18.45 Vetika noč na Tirotskem — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Ljubavne in poročne stvari — 22.25 šport — 22.35 Oddaja z Rudi Ktausnitzerjem — 23.15 Poročita.
TOREK, 12. 4.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Literarni studio — 10.00 Formatna
togika — 10.30 Kaktusov cvet — 17.30 Za predšotske otroke — 18.00 Zvvickeibach & Co — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Kaj sem jaz — 21.05 ...kje pustiti deiati?" — 21.50 Po-
ročita in šport
SREDA, 13. 4.: 9.00 Oddaja z miško — 9 30 Kmetijstvo danes — 10.00 To je London— 10.30 2u!t— 17.00 Apri!,aprit—
17.25	Odaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 Kenguru Adetheid —
18.25	Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike tz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura tn šport — 20.00 Kratjica za tisoč dni —
22.30	Poročita in šport.
ČETRTEK, 14. 4.: 9.00 Za predšotske otroke — 9 30 Narodno gospodarstvo — 10 00 Obraz stotetij — 10.30 Gniti čar — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mt — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 igra švicarski zabavni orkester — 20 50 Mi o nas — 21.35 Poročita tn šport.
PETEK, 15. 4.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Homo musicus — 10.00 Werner Berg
—	10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Njegov zadnji prijatetj — 17.30 Za predšotske otroke
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Emmingerji — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Derrick
—	21.10 Argumenti — 21.55 Šport — 22.0C Komančeri — 23 45 Poročita
! ZBtRALC) ZNAMK !
Prodam 2X kompletne znamke JUGOSLAVIJE in tudi posamez-ne serije; vse po želji kupca.
Oglasite se lahko osebno ali pismeno na naslov: Stanko GALJOT. 64000 Kranj - Jugoslavija, Savska cesta 4.
Slovensko prosvetno društvo . Borovlje" vabi na
.KULTURNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 17. aprila 1977 ob 14.30 uri pri Cingei-cu na Trati. Igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva ..Bilka" Iz Biičovsa se nam bo predstavila z burko ..Trije tički" in veseloigro „Oh la taberna".
Ljubitelji zdravega humorja prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost' v Pliberku in mešani pevski zbor ..Podjuna ' va bita na
ViGREDNi KONCERT
ki bo v soboto 16. apriia 1977, ob 20. uri v dvorani go stiine Schwarzi v Piiberku. Nastopajo: Moški pevski zbor SPD ..Edinost", vodi Foiti Hartman; mešan) pevski zbor ..Podjuna", vodi Oto Wutte in loikiorna skupina SPD ..Edinost", vodi Hiida Opetnik
Prisrčno