PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Lato 2. štev. 220 - Cena 3.- lire TRST, sobota 16. februarja, 1946 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni it. 1-L Tel. St. 98806,93807,98808. Rokopisi sc ne vračajo Zavezniška komisija, ki bo v kratkem prišla v Julijsko krajino, bo naletela povsod na silno voljo in odločno pripravljenost Slovanov in Italijanov, da se z vsemi silami upro rekcionarnim protiljudskim poizkusom, ki streme za tem, da bi ogražali njihove pravične zahteve in s krvjo priborjeno svobodo. Zastrupljajoča propaganda po taboriščih beguncev tondon, 18. - Tass — Med debato a resoluciji o vprašanju begun-C0v na plenarnem zasedanju glavno »kupnin« je po govorih britan-okoga In ameriškega delegata ponovno povzel besedo vodja sovjet-*a delegacije Vi&taski. Dejal je: ♦Obžalujem, da moram drugič govoriti, Jn to zlasti, ker moram Rovarit! proti našim prijateljem, tosdatavnikom ameriške to brltan-delegacije. Vendar ne morem prezreti nekaterih govorov. G«. Rooseveltova je govorila ln ^■Poravala dodatke, ki sem Jih v •vejem prejtfn jem govoru zagovarjaj v Imenu sovjetske delegacije. G*. Rooseveltova je v ovojem go-vt*u sprožila važno načelno v.pra-o katerem se mi zdi potreb-*da izrazim svoje stališča Ga. ®°o*veltova je zagovarjala težo o 0,0®»«njeni svobodi, vstevSi svobo-propagande. Ta teža je napačna pred vsem zato, ker v nobeni deželi to nobeni državi nikoli ni obstojala in ne obstoje absolutna in neomejena svoboda. V vsaki dobi zgodovine človečke družbe obstojajo v vsaki državi nekatera omejitve svobode posameznika Poznamo tudi omejitve ne le za posameznike, temveč za cele države to narode. Zaradi tega teza o neomejeni svobodi nima v stvarnosti nobenega temelja. Prcglaaanje načela neomejene svobode, ki ne odgovarja zgodovinski stvarnosti, je samo preživel hirajoč liberalizem, ki se noče prljazniti z realnostmi življenja To je samo fraza, s katero cvete neresnica o življenju. Tako Je treba postaviti vprašanje o svobodi to neomejeni volji. Načelo neomejene svobode posameznike in njegove volje ne more obstojati in nikoli nikjer ni obstojalo. Sžnvanje proti priznani jugoslovanski in poljski vladi ▼ resnici današnje sporno vpra-”*'je ni vprašanje o omejevanju •vubode propagande ali govora ali na splošno. Gre za vprašanje °°*«jevanja svobode propagande, če J* ta propaganda nevarnost za mdr ta varnost, kjer ograie demokratič-*• svobodoljubne narode. O tem vprašanju ni mogoče od-» abstraktni obliki, kot »ta *® Poskušala storiti ga. Roosevelt ta K. Mack Neli. Gre za propagan-*ta T begunskih taboriščih, ki teži ta organizacijo borbe proti deže-ta ki so članice ZN. Taka propa-tauda je nedopustna. Dejstvo je, ~ »o v taboriščih za begunce poji^! Jugoslovanski ta drugi držav-taul podvrženi sovražni Ideološki ^opagandi, ki naj jih naščuva pro-** Titovi vladi, proti jugoslovanske-tah ljudstvu, da bi demoralizirala Pujske vojake, to jih naščuvala poljski vladi, ki so jo vse ve-ta9e priznala *taJsfcvo je, dav teh taboriščih za ts ZSSR, ki nastpnJtuje ^kovemu povratku v domovino ~ hi nič drugega kot nagovarja-, k veleizdaji, k najtežjemu ®očimi, dodatki streme, da se konta ta zločinska propaganda, ki za-"tahplja dušo to voljo ljudi, ki če-postanejo žrtve psihološkega tarorja, ki se nad njimi izvaja. Ve-besede o svobodi govora to o n®dopu«tnosti omejevan ja take svobode, so resnične, toda ml ne govo-rtaio o svobodi govora, temveč o *ločio»ki zlorabi take svobode. Ne smemo se pustiti zapeljati * **Plmd besedami. AH 9e nismo iz taodovtae ničesar naučlH? Sporno 1-tao se, kako je Hitler iz propagandnih namenov imenoval hitler-države carodn o-aoci al i s Učne taiave, Čeprav nleo imele nič skup-taga z nemškim narodom, še manj • •ocieilzmom! Upam, da na tem spo&tovanem taorovanju ne bo med vami nobenih raz' lk v mnenju glede tega talcšno znanega dejstva. Toda, ali *ta° Hitler to njegovi sokrivci ‘^bbentrop, Goebbels, Goertog ta tatgl uporabljali besed o naclo-talizmu to socializmu, da bi laže ^Pravili in sprožlU groasotao voj-ta proti svobodi to neodvisnosti Prodov? 0 strpnosti In sočutju *tac Neli je izjavil v svojem go-tatt. da bi najdragocenejše beee-V angleškem Slovarju — strpal®** to sočutje — izginile, če bi ?tajeii naše dodatke. Rad bi vpra-_ \ *11 to bilo preveč strpnosti v taetsklostl, za katero je trpelo vse človeštvo, zlasti pa Rusi, Ukrajinci, Belorusi to vse slovansko ljudstvo? Strpnost, ki jo tako terjata ameriška to britanska delegacija, bi »e na svoj način Izvajala v begunskih taboriščih, kar vodi neizbežno do napadalnih središč, kot nas to uči preteklost. Taka strpnost Je nevarna. Ml take strpnosti ne želimo; odklanjamo Jo to odbijamo. Sovjetsko ljudstvo Je mnogo preveč trpelo. Pri nas je 1700 porušenih mest, desettisoče porušenih vasi, cele pokrajine »o lapustošene, milijoni sovjetskih ljudi so umrli. Zaradi tega smo proti taki strpnosti, ki Je svoj čas ščitila Hitlerja, proti strpnosti, ki je že zapisana V zgodovini Evrope v poglavju pod naslovom: Monakovo». Mac Neli je tudi dejal, da ne razume, kaj menimo s propagando to kako definiramo ta izraz. Po njegovem je vse to samo stvar definicije. Po mojem mnenju temu ni tako. Definicija »propagande*; pojem propagande, je zelo preprost in jasen. Toda da to se bolj pojasnim, bi dejal: ne smemo dovoliti sovražne propagande, poudarjam sovražne propagande, v begunskih taboriščih. To je propaganda, ki stremi za vzpostavitvijo fašističnih središč, za napad na našo deželo In na druge demokratične dežele. Napačna razumevanje svobode Končno govorijo nekateri tukaj o neke vrste sumničenjih. Zakaj vendar to neprestano govorjenje o sumničenjih? V zvezd z dodatki, ki jih je predlagala sovjetska delegacija, je ga, Roosevelt dejala, da lahko ti dodatki pripeljejo do tega, da bi morah izročiti španske republikance Francovi vladi. Toda ali je sploh mogoče postavlja tl taka vprašanja? Aid moremo resno govoriti o tem? Naš predlog ae tiča izročitve Quislingovcev, izdajalcev, vojnih zločincev. Kaj imajo španski republikanci s tem skupnega? Naš predlog govori o sovražnikih demokratičnih dežel Kaj ima Franco vendar z njimi skupnega? Zaradi tega Je razvidno, da temelje ugovori na napačnem razu- Krivda bolgarske opozicije za neuspeh moskovskih sklepov Sofija, 15. - Tanjug — Bolgarski listi komentirajo Izjavo ameriškega zunanjega ministra Byrnesa, kd jo je podai na tiskovni konferenci. List »Otočestveni front* poudarja, da je ameriški zunanji minister podčrtal, da bolgarski problem ni bdi rečem, ker je opozicija odklonila sodelovanje v sedanji vladi, V zvezi s tem piše list: »Iz tega je razvidno, da nosi odgovornost za neuspeh moskovskih sklepov, ki naj bi bili izvedeni v Bolgariji, edinole opozicija, ki ni hotela teh predlogov sprejeti, Na ta način je vprašanje odgovornosti razčiščeno. Opozicija je dala dokaz svoje nelojalnosti proti velikim demokratičnim silam ta njihovim priporočilom.* »Otočestvea Ifront* nadaljuje: »Iz te izjave je razvidno, da so trije zunanji ministri v Moskvi priznali, da ima bolgarska vlada reprezentativen značaj, ker je izšla iz volitev, katerih se je udeležila ogromna večina ljudstva, kljub bojkotu opozicije. »Reprezentativni značaj bolgarske vlade Je torej nedvomen to zaradi tega je potrebno smatrati sedanjo vlado kot izraz osnovnih sil bolgarskega ljudstva,* Na koncu poudarja list, da uživa opozicijski tisk v Bolgariji popolno svobodo kritike, kar prav tako dokazuje demokratično strpnost, ki je bila doslej v bolgarski zgodovini neznana. Resnica o volitvah 1921 V predvčera^nji številki J« na lažeh Specializirana «La Voce libera* podkrepitev svoje vseskozi šovinistične to imperialistične kampanje objavila nekaj, kar naj bi služilo kot eargumet* za priključitev Julijske krajine k Italiji. Pod naslovom: Kako Je odgovorilo ljudstvo Julijske krajine, ko Je bilo vpraSano v popolni svobodi 1 opisuje omenjeni list potek ta Izid volitev 15. maja 1921. Postavimo, da se objavljene številke ujemajo s številum takrat oddanih volivnih glasov italijanskih in slovenskih volivcev. Da pa bo onim, ki tega ne vedo (slovanskemu življu in resnično demokratični Italijanom, je to predobro znano) laže razumljivo, kako Je prišlo do takih številk, moramo podati sliko okoliščin, v katerih so volitve potekale ta ki jim »La Voce libera* pravi to »plena liberta*. Tako »popolno svobodo* opisuje takratni slovenski list »Edinost* v svoji 115. številki od dne 17. maja 1921 takole. Razpravljanje o umika zavezniških sil iz Sirije in Libanona LondOD, 15. VZN. — Na današnji seji Varnostnega »veta Združenih narodov je libanonski zunanji minister Hamid Bey Frangle vzbra- , , , , , jal na trditvi, da prisotnost angle- mevanju svoboda Sovjetska dele- , , J ... , . ! čk.h in francoskih sil ustvarja ne- gacija vztraja pri svojih dodatkih • to spremembah, ki jih je predla- ROP ~ T“ išk .»oissMOia ftevlfca * dothk "M...... JI Krmita !-«« . T..u n t» v («« - ta » ' . - «<-!<»* M«**# )• p* S. (-v *#»! ~ a* n te j* »**■ *»•*>. »*<.»- «> -I .»a «a».*'.«alvš»a. - T&l* •"•!*<*"taar... n* iiiii':^|'ii\fiii^n^iriiiir l if-1- ......aa,.»aai.».-»A.............’ • < ' , V ' ' ,♦ ' '+ i _____■ i... ' II«! SMtsSugfct ■' E«*' ■■ ' m-mi« tsfcb&slJ.«: ym,Jh * i' uy"”+ ' y *ySKsVf ^ v^- " Mlmifck T Mačkovljah zažgane štiri biš8 Več mrtvih in ranjenih Volitve v Marezigah, Pobegih, pri Sv. Antonu, Ospu in Klancu so bile zaradi protispravnih na-silstev preprečene. Javni organi so pomagali zločincem. Sv. Ivan iotjhriii ui i ll«d®n» oHnIk,] lil« W,»il-™w« » TOMI*. gala.* Zopet silovit teror v Grčiji Atene, 14. - Tass — Rojalistične organizacije so po navodilih svojih voditeljev med razpravljanjem o gr&kem vprašanju v Varnostnem svetu nekoliko zavrle teroristično delovanje. Sedaj so spet pričele terorizirati s prejšnjo silovitostjo. Dopisnik liberalnega lista »Vlma* poroča lz Colosa, da Je v noči 9. II. več Xltosov razdejalo prostore meetega odbora Komunistične partije to nato preteplo skupino me ččanov, ki so se hoteli upirati temu razbojni&kemu napadu. V protest so vološki delavci to nameščenci proglasili aplo&no stavko, ki so se Ji pridružili vsi trgovci ^ _ Tass _ Kak0r Drugi listi poročajo da so Xltoai ^ sterd0lxj, ^ priie. v Volosu umorili delavca Lulasa. ' da so v Etoliconu Xitosi razgnali občinski »vet, ki Jim ni bil po godu, Bo novinarji vprašali ministrskega predsednika Sophuilsa, kakšne ukrepe namerava izvesti. Sophuli3 je odgovoril: »Kdo bi mogel izvesti te ukrepe?* Ministrski predsednik je s tem ponovno poudaril, da vlada ne kontrolira državnega aparata. Isto-časmo pa je Sophulis izjavil, da ne namerava izvest! čiččenja državnega aparata ali ar m are, ker bi to pomenilo »njuno likvidacijo*. Ze v soboto pod večer je prišlo na tovornem avtomobilu k Sv. Ivanu skupina fašistov in se podala na stanovanje nekaterih slovenskih družin. GroziK so, da bodo zažgali tem ljudem hiSe, ako siljetiad načelom neodvisnosti dveh j bodo volili ali sploh zapustili v članic Združenih narodov ter trajno grožnjo za red in varnost. Prisotnost sil vedno predstavlja nevarnost za vmešavanje v notranje državne zadeve. Anglo-francoskl sporazum je prepustil umik sil s pogojem! ki se ne skladajo z duhom in načelnostjo listine Združenih narodov. Britanske oblasti so vedno izjavljale, da Imajo namen izvesti umik svojih čet, ko bomo mi to zahtevali. Zdaj zahtevamo hkrati umik vseh sil. Zahtevamo, da Varnostni svet brez pridržkov podpre načela, ki jih vsebuje listina in zapove popoln ter neposreden umik vseh zavezniških sil, ki so nameščene na našem ozemlju. Glad v Indiji Njegov pogreb je postal prava protestna manifestacija proti rojalističnemu terorju. Demonstracije »e je udeležilo na tisoče ljudi. List «R'sospastis» poroča o razdejanju tiskarne levičarskega Uata »Demo-kratla* v mestu Trikkala to o napadu na EA-ove prostore v mestu Messolongi. V neki bližnji vasi so rojalisti vrgli granato v kavarno, kjer so imeli demokrati zborovanje, pri čemer je bil eden mrtev, trije pa težko ran jeni. Po poročilu iz Teb so 9. II. v vasi Togolia Xltoel umorili demokrata Kondojanlsa- Listi poročajo, da so rojalisti ugrabili štiri može, ki so zbirali podpise volivcev za posebno vollvno komisijo. Pretepli so jih z železnimi palicami tako močno, da »o dva izmed njih prepeljali v bolnico. Vse to Je samo del dogodkov, o katerih pl&e tisk samo dne 12. H. V zvezi s pobegom 13 razbojnikov Iz Le vadije, ki so ga pripravili Xltosl, ta v zvezi z dejstvom. lo prebivalstvo osrednje Indije gla-dovati. P oveeteh Indijskega časopisja blodi po Indijskih mestih na tisoče starih žensk in sestradanih otrok. \ Britanija priznala romunsko vlado London, 15. - Ass. Press. — Britanska vlada je objavila, da Je priznala romunsko vlado. Egiptovska vlada podala ostavko Kairo, 16. VZN. vlada je pod vodstvom Nokrashya Pasha podala ostavko, KRATKE VESTI i Poljska zahteva demobilizacijo goljskih vojakov Izven domov ne London, 15. - Ass. Press. — Poljska vlada je predlo! 11 a britanski vladi noto, ki zahteva demobilizacijo ln repatriacijo 107.000 poljskih vojakov, ki so trenutno pod britanskim poveljstvom v Britaniji. VARŠAVA. Uradni list je objavil odlok o priznanju zakonitega obstoja poljske narodne katoliške cerkve. Ta cerkev je sekta rimskega obreda, ki pa ne priznava papeške oblasti. Odlok je bil sprejet na temelju načela svobode veroizpovedi. LONDON. Britanski minister za delo Isaacs je Izjavil, da bo do konca Junija demobiliziranih iz britanske vojske skoraj 2 milijona mož to žena. Tako se bo celotno število demobillzlrancev povedalo od junija 1945 na 3,400.000. LONDON. Tednik »Komunist* objavlja članek iz Bombo ja, da so Indijci razburjeni ob zahtevi gene-, rala Mac Arthurja, da se lzbolj-1 »aJo živilski obroki za Japonsko, kajti mnenja so, če mora kdo v Aziji stradati, naj strada Japonska. Izbruh lakote bi ob sedanjem položaju Indije moglo imeti težke politične posledice. LONDON. Poročilo britanskega zunanjega ministrstva pravi, de je vlada dne 12. februarja vzela v pretres spomenico vlade Združenih držav o nacističnem delovanju v Argentinijl ter jo proučuje * največjo pozornostjo. nedeljo stanovanje. Na dan volitev so z zvijačo veliko Število na-lih mož ogoljufali za votivno pravico. Komisija je namenoma zavlekla otvoritev volitev, tako, da so stali pred volilčem ob S. uri zvečer ljudje, ki so prišli že ob 7. uri zjutraj na voliSče. Nekaj sto Lonjsrcev je moralo domov, ne da bi mogli glasovati, Rojan - okoli 7. in pol zvečer je priSla čdla mladih neznanih ljudi k vhodu, kjer so stali volivci. Kričali so «/ora i s’ciavih in groziti volivcem e policami. Barkovlje S. čitanjem imenika so začeli Sele ob pol desetih. Pokazal se je očiten namen zavlačevanja. V takem počasnem tempu je Ilo skoraj do Jeste ure popoldne. Medtem so na tovornih avtomobilih prihajali mladi ljudje, ki so volivoe, ki so bili že na vhodnih stopnicah, s silo podili. Nekega volivca so parkrat udarili po glavi. PriSlo je do spopada. Tedaj je nastopil predsednik policije, Wi je dal zapreti vrata in ki je ukazal: eSedaj se ne voli večfs W Opčine Komaj se je glasovanje začelo, le je pridrvelo v vas nad sto Jalte tov, ki so streljali, pretepali, grozoti ter odganjali ljudi od volitev. Vdrli so v votivne prostore in razgnali votivno komisijo. Nekateri člani so morali zbežati skozi okna. Sv. Knz pri Trstu Gruči, ki Je stala pred voliiiem, je eden izmed skupine Jaiistov grozil, da bodo pobili vse one, ki ne bodo glasovali za faSiste. Ko so se začele volitve, je pridrvelo v vas približno BO faltetov, oboroženih s palicami, pasjimi biči in samokresi. Vodja JaSistov je nagovoril volivce: »Možje, čuZ sem, da niste naklonjeni bloku in da ima marsikdo med vami tri votivne izkaznice». Tedaj je potegnil iz žepa samokres in ga nastavil bližnjemu volivcu na prsa. Medtem so se vsuK JaHsti med ljudstvo, nastavljali volivcem samokrese na prsa, jih tolkli po glavah in jim pri tem ropali izkaznice. Med ljudstvom je nastala zmešnjava. Začelo je begati na vse strani, fašisti pa so nad njimi kričali: eUbijte jihl Dajte jim! Bombe na Slovence 1» Ni bilo volivca, ki ni ne bil tepen ali ranjen. Med tepenimi je tudi kriški župnik. Fašisti to pokradli nad sto izkaznic. Na poti Prossk-Opčine so raztrgali 50 volivcem legitimacije in jih pretepli. Tukajšnje zločine in zločine v Križu so zastopniki ob-lastev mirno trpeli. Prijazno so gVedali in prepuščali nesrečne žrtev njihovi usodi. Trebče Fašisti so na dan volitev po cestah ustavljali ljudi bi jim grozili z revolverjem, če ‘niso takoj izročili legitimacije. G ropa da Ko so zjutraj prihajali volivci na volišče, so jih napadali obo-ženi fašisti ter odvzemali votivne izkaznice bi glasovnice. Ta zločin se je v teku dneva ponovil trikrat. Kdor se je upiral, je bil tepen. Fašisti so težko pretepli celo 76 letnega starca. Klanec Na predvečer volitev Ij. t. m. so fašisti odpeljati iz Klanca zaupnika jugoslovenske narodne stranke. Ob lt in tričetrt se je razpočila za farovškim zidom, kakih deset metrov od volišča, bomba. Ko so se ljudje po prvem strahu zopet zbrali, je sin civilne komisarja V Vizija pričel izzivati volivoe bi jim uničevani glasovnice. Ker se mu je ljudstvo upiralo, jih je U-rizio začel klofutati. Ljudje so se spustili v beg fašisti pa so odvzeli vojakom puške in streljali za bežečimi. Dekan/ Ob 7. dopoldne se je zbralo na volišču približno ISO volivcev. Ko se je pričelo glasovanje, je pridrvel na volišče tovorni avtomobil s fašisti. Ti so začeli groziti navzočim, da bodo zažgali vso vas, ako ne bodo glasovali za itaHjam-sko stranko. Postojna v vas tovorni avtomobil poln fašistov, ki so vse hiše požgali. Po požigu v Herakih, so isti fašteti požgali bližnjo vas Taljane. Nesrečno ljudstvo se je razbežalo in poskrilo po gozdovih. Enaka nasilja se gode tudi drugod Po-Poreščini. Posameznim kmetom požigajo hiše in spuščajo vino iz sodov. Poreški zapori so polni naših ljudi. Take so bile torej volitve 15. maja 1921., ki jih »Voce libera* naziva »in piena liberta*. Upati si glasovati v takem strahovitem terorju in to glasovati proti italijanskim kandidatom, je mogel EAM-pravi predstavnik grškega Ifudstva fašistične Italije, ki s« j« odločno dvignilo v obrambo svoje iTj;*1 28. oktobra 1940, Je našel j svobode to neovisnst! Grčko ljud- popolnoma nepripravljeno. | stvo Je sledilo klicu Zahariarisa, ki olast Je bila takrat v rokah dlk-! Je medtem prižel lz Ječe ta ljudstvo Met*xaaa, ki »e Je bil po-j. *1,J1*- oblast leta 193«. s pomoč-tl ^rfkGčnih vojaških krogov pro-lJud®*! bgromn* večine grškega Začela se je doba terorja Dj^taS^hjanja vseh demokratov ln - domoljubov. Joče zo bile tt® ®ntlfaSlstov. Metaxns in nje-•o « klika so se Iznebili vseh, ki Vj. ®*nlčn° ljubili narod ln domo- ČetvL taxas j* vodil od vsega po- ---- klo«^. Bv<>j8 diktature politiko, na- j no boril za »voj obstoj. Za casa vhjcno osnim silam. ltall.iansko-nemžke okupacije Je v -"taolint ki Je podcenjeval moč Grčiji vladala najvteja beda ln po-bj-, taa ljudstva to ki se je osla- manjkanje. Lludstvo Je umiralo od > v,*)* peto kolono, ki je obstajala gladu, fašistični okupatorji pa so V V1,- krogih državne uprave ln izvajali množične aretacije to podel o » v°la*klh krogih, je napa- boje med ljudstvoma. Or«.. *«*> v upanju lahke zmage. 1 Tedaj se je grško ljudstvo zbralo tstiKV’tako postala druga žrtev• okoli tistih, ki bo s svojo borbo Vi... ^nega napada na Balkanu, proti reakcionarni kliki kralja in O11"! J« upal, da bo v kratkem Metnza.a ter proti Italijanskim fa-kih«, podtarmli vso Grčijo, kaj Jlstom v letu 1941. vedno pokazal! ko ir*** * “videl, da se je brld- da branijo interese ljudstva. Gr- Sko ljudstvo Je vodilo svojo borbo Vi antifašističnih organi- pod zastavo enotne fronte demo- grške konmnlstlč. krafčnta antlfežleH-Vlh sl! p« »-je bil ta- »tavo EAM-a. EAM Je rezultat ve-ljudstvo itjrth žrtev. Ustanovili »o ga nepo- pozival na borbo: »Spremenite sleherno naselbino, sleherno h’šo, vse kar morate, v trdnjavo za borbo proti fašističnim zavojevalcem*. Kakor v Jugoslaviji, tako je bile tudi v Grčiji, monarhija center reakcije. Kralj Je zapustil ljudstvo in zbežal v Kairo. CV-škI narod, ki je ostal sam, prepuščen na milost ta nemilost okupatorju ter notranjih izdajalcev, ni klonil In se Je odloč- sredno po okupaciji v juniju in Juliju 1941. na pobudo najbolj borbenih patriotičnih sil Grčije ln z namenom, da združi vse politične sile, stranke ta organizacije dtžele, ne glede na Ideološko orientacijo. EAM je izraz borbene volje in demokratičnih teženj grškega ljudstva, Osvobodilno fronto EAM tvorijo poleg komunistične partije Se sledeče stranke in organizacije: kmečlca stranka, socialistična in ljudska demokratična stranka, splošna zveza dela, splošna zveza državnih uradn’kov, organizacija narodne sloge, številni predstavniki političnega, kulturnega. znanstvenega in socialnega življenja v Grčiji 1« p.^,,tataika grške kom, fcijL. Zahariarisa, ki Je V '**** N je grško M enaki borbi nadmočnemu sovražniku, osvobodili svojo zemljo vseh fašističnih zavojevalcev, kateri so se umaknili v Makedonijo in Albanijo. Grška vlada Je ves čas svojega bivanja v inozemstvu skušala z raznimi političnimi spletkami zavirati delovanje grških rodoljubov proti akupatorjem. Ko se je ta vlada s tujo pomočjo vrnila v Grčijo, se Je takoj na neznatno manjšino grških monarhistov. Izvedla ni nobenega demokratičnega ukrepa, nasprotno, oprla se je na Izdajalske bataljone generala Zervasa. Ko je nezadovoljstvo grškega Pozneje se je pridružila skupina 11- ljudstva doseglo višek. Je vlada s bereta e stranko. Pod zastavo EA- J «.«-*.*— ,5^« M-a »e je združilo v borbi proti italijanskim ta nemškim okupatorjem vse grško ljudstvo in vodilo borbo za svobodo ta demokracijo. Partizansko gibanje, ki Je poosebljeno v vojaški organizaciji ELAS, oziroma v politični organizaciji EAM, se Je predvsem razvilo na Pindu ln se je pozneje razširilo na druge predele. Kakor hitro je bilo mogoče, je jugoslovanska vrhovna komanda navezala z grškim partizanskim gibanjem ozke stike. Ko Je 30. septembra 1944. Rdeča armada preko- podporo monarhistične manjšine napadla ljudstvo z orožjem. Prišlo je do hudih borb. Demokratične sile vsega sveta so z olJčudovanjem sledile tej borbi grškega ljudstva, ki se je borilo za obrambo najosnovnejših pravic proti nadmoč-nim silam notranje ln zunanje reakcije, ki je s orožjem branila grške monarho-fašlste. Grško ljudstvo je v tej borbi pokazalo Izredno junaštvo, kljub temu pa ni moglo vzdržat! Ta Intervencija angleških sil v državi, ki je bila ena prvih žrtev fašističnega napade ta Je toliko žrtvovala za skupno vezniško zmago, je Imela neprijeten odmev v demokratičnem svetu, nje. Ko se je glasovanje zaključilo, Je moralo odSfi nad tOO volivcev, ki niso oddali svojih gla- Volivna komisija je preračuna- Sedanjl reakcionarni režim v Gr-1 no in po načrtu na nezaslišan na- čljl spominja na najbolj temno do-1 čin zavlačevala vollvno postopa- bo Pangaloeove ln Metaxasove dlk- — tature. Grška reakcija »e je znašla na Isti liniji z mednarodno reakcijo, ki skuša ohraniti svoje pozicije I J(W_ vsaj v eni balkanski državi. Da j doseže svoje namene je poklicala j celo zunanje sile, ki naj kontroli-! rajo volitve. Sovjetska zveza je odbila podoben predlog. Katerakoli taka kontrola pomeni vmešavanje v notranje zadeve kake države. V Grčiji »o danes svobodne volitve nemogoče, ker številne mo-narho-fašistične tolpe, ki so do pred kratkim služile fašističnemu osvajalcu, strahujejo napredno ljudstvo. Grško ljudstvo, združeno v osvobodilni fronti EAM, se danes odločno bori proti monarhističnim spletkam in terorju ter zahteva no-ve svobodne volitve, isvedbo £iro-ke amnestije ta sestavo resnične predstavniške vlade. Poleg tega zahteva grško ljudstvo umaknitev tujih čet lz grkega ozemlja. Samo tako se bo Grčija lahko razvijala kot demokratična država ln se bo osvobodila fašističnega suženjstva ter finančne odvisnosti od Inozemstva. EAM, okrog katerega se danes zbirajo vse zdrave napredne sile Grčije, uživa zaradi svoje dosledne borbe proti fašizmu podporo vseh račila Donavo, je bilo grško osvo- ----------------- bodilno gibanje v polnem razmahu, ki jc ostro protestiral proti vrne- j balkanskih demoki 'ičnih množic, Koncem oktobra so grški partlza-1 šavanju v notranje zadeve prija- j ln simpatije vseh naprednih sil | n! k} »o dv« teti kljubovali m na-1 teljske držav«; 1 sveta; Tolmin Tolminski fašisti so streljali na volivce. V sled tega je prišlo med njimi lin Slovenci do spopada. FaSistl požgali dve vasi na Poreščinl V petek zjutraj je prišlo v Vršam do hudega spopada med domačim prebivalstvom in fašisti, ki so aretirali več kmetov. Istega dne je prišel stotnik Valle, orožniški poveljnik, M je posredoval pri predpoldanskem spopadu v Vršaru, e kamionom orožnikov v Herake, in se napotil v hišo kan-Mdata jugoslovanske stranke He-aka. Med tem je pred hišo prišlo do majhne praske med oroi-'iki in kmeti, toda Heraku se je posrečilo pomiriti razjarjeno ljudstvo. Stotnik Vane je po tem zapustil vas. Ob 11 zvečer je prihrumita v vas deta orožnikov in vojakov lz Poreča, pod poveljstvom omenjenega stotnika, ki je dal aretirati | M oseb. Zjutraj je nato privozil samo narod, ki Je politično ln nacionalno toliko zrel, toliko zaveden, kot je naše ljudstvo v Slov. Primorju in Istri. Tako so sc torej izpolnjevale hinavske besede, ki so bile zapisane leta 1919. v brošuri »Novi podaniki Italije*: »Sedaj vam smemo iskreno In Jasno povedati, da bo za vas Italija kot sončni žarek, najboljša pokroviteljica, vzor prave svobode ta vroče ljubezni*. To »o bili sončni žarki demokratične Italije, lz katere se je razvil fašizem, k{ so sijali na naše trpeče ljudstvo. črni dan u Cerovem Tudi noseči ženi žrtvi podivjanih naolfašistov 10 pomorjenih žrtev v G. Cerovem v Brdih. GOR. CEROVO: 7. aprila 1941 leta je italijanska kvestura aretirala ln odvedla v goriike zapore učiteljico Olgo Makučevo. Dne 7. decembra so ital. kvesturlni aretirali Romual-da Makuca — in mu istočasno zaplenili tudi radio. Isti je bil pozneje če trikrat aretiran. V goričkem zaporu je bil 6 mesecev. Pomladi 1942 leta so italijanske oblasti odvedle več fantov in mož v kazenske bataljone. V tržaške zapore je bilo odvedenih 18 oseb, od teh nekaj v goriške zapore, kjer so bili pretepa« ni do krvi, med njimi Miljana in Lingarda Prinčič ter Karol Prinčič, čevljar. 2. avgusta 1942 je več fašistov, kvesturinov in karabinjerjev s puškami in strojnicami, obkolilo Makučevo hišo, in ko so v njej vse razmetali, so družino odvedli v zapor in to z dvema otrokoma, starim 'poldrugo ln tri leta. V letih 1942 in 1943 so italijanski vojaki in karabinjerji s pretvezo, da iščejo partizane, preiskali več hiš ter v znamenju rimske fašistične kulture kradli in odnašali vse, kar jim je prišlo prav. Takoj po 8, septembru 1943. se Je v Soli nastanila L briška partizanska postojanka, pri kateri so se zbirali interniranci, vračajoči se iz Gonarsa in drugih koncentracijskih taborišč. Odtod so jih na lastno željo uvrstili v partizanske čete. 21. septembra pa so pridrveli v vas nemški tanki s cca «0 vojaki, to v ondotni šoli našli sledove partizanov. Solo so zažgali, mimo tega p®, še druga štiri poslopja in sicer: učiteljevo stanovanje, Fortijev škedenj to hlev, Kumarjevo hišo to hlev ter Coljevo hišo s hlevom. Isti dan so streljali s tankov na vas in razdejali hišo Leopolda Koršiča na Križnem. 27. septembra Je nemška patrulja zajela Vlil Simčiča, ki se je kot polit, komisar vračal k svoji edinici — drugi dan so ga poleg petih drugih partizanov v Stevcrjanu ustrelil! To so bil« prve briške žrtve — partizani umorjeni od nemške drhali. Taki zločini so se vrstili skoro v»ak dan do maja 1945.: nemili vojaki so kradli to ropali po vasi ter zahtevali od ljudi vse, kar se jim Je zahotelo. Prišli so v vas s kamioni in sami gospodarili po kleteh Itd. Iz vasi so odpeljali več glav goveje živine, mnogo prašičev, ovac, gosi to kokoši. Kljub temu, da jih je udarna partizanska četa večkrat napadla, niso mogli v vasi izslediti partizanov, zato so iz besa požgali več poslopij, kakor: hleve Karola Prinčiča, Olge Bregantlč in Tronkar Margerite ter hiše Prinčič Jožefa, Koršiča Antona, Bregantlč Ladislava In Koršič Leopolda. V Internacijo v Nemčijo so odvedli 14 oseb, izmed katerih se Jih « ni vrnilo ln sicer: Prinčič Ivan, Kumer Jožef to Enmlnlj, Martinčič Romuald, Colja Rudolf to Tronkar Jožef. 22. maja 1944. so Nemci pridrvel! v vas liki stekli psi — ker Je bil ranjen en nemški vojak udarne čete — sklicali vaščane na prostor pred cerkvijo to odbrali 10 oseb, katere so na Fortijevem dvorišču ti krvoloki izmaličili to nato postrelili. To so bite naslednje nedolžne žrtve: Leopolda Fortl, mati petih otrok In noseča 4 mesece, Rozina Kraševec, mati 7 letne deklice to 7 mesecev noseča, Viktorija Prinčič, Jožefa Stekar, Jakin Jožefa, Colja Miha, OkrogHč Karol, Prinčič Alojz, Kumar Anton, Fortl Severina. — Vse gornje zverinsko početje Je moral gledati 5 letni Fortijev sinček, ki so (ta zaprli v kur-nlk, odkoder je videl, kao so mu hijene usmrtile mater in očeta. Po končanem peklenskem delu, so odpeljali s kamionom več premičnin, ostalo so pa s hišo vred zažgal! 18. avgusta 1944. so ob napadu na edinlco Obveščevalnega centra blizu vasi, nečloveško mučili in ubili 24 letnega terenca Ivota Trkuč, V borbi je padel isti dan tudi šef obveščevalnega centra partizan NIkita lz Makučeve družine. Poleg vseh teh grozot je dala ta vas še drugih 13 padlih borcev, ln čaka sedaj na odrešitev s tem, da se priključi k Titovi Jugoslaviji, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 16. februarja 194& 0 našem šolstvo Anahronizem Končno smo dobili program* in navodila za slovenske ljudske šole, ki jih je izdala šolska oblast v Julijski krajini. V uvodu beremo, da so nastali iz žive potrebe, da se narodna ljudska Sola uredi dim primerneje, de hočemo, da bo pomagala preurediti narodno Ovijanje. V novi, narodni ljudski šoli mora prevladovati živo čustvo človeškega bratstva iznad ozkih meja nacionalizmov, in čvrsta volja, delati za domovino. Bojevati se mora ljudska Sola proti državljanski nezrelosti, nepripravljenosti na politično življenje in proti brezčutnosti do socialnih vprašanj sploh. Vzgojitelj mora imeti čut družbene odgovornosti, zaradi katerega je v Soli in zunaj nje pravi učitelj življenja in ob vsaki priliki zgled poštenosti. La tako bo razumel, kar ti načrti pričakujejo od njega: pojmovati poučevanje kot poslanstvo človeškega napredka. Priznajmo: lep« besede I Toda če pogledamo praktični, uporabni del teh programov in navodil, moramo ugotoviti kričeče nasprotje z vsemi navedenimi načeli. Cernu potem vzvišenih besed, ki so samo prazne, varljiva fraze t Cernu govoriti o živem čustvu Človeškega bratstva, če se slovenski mladini že od tretjega leta dalje predpisuje italijanščinat Ko j* Italija stopila l. 1918. na slovenska zemljo, je uvedla komaj v središčih nekaj ur italijanskega pouka. In tako stanje je trajalo do nastopa fašizma kot državne oblasti l. 1983. Zdaj, ko je fašizem izgubil vojno, st uvaja v 4. in S, šolsko leto polog 6 ur slovenščine nič manj kot t ur italijanščina1 Kakšno čustvo človeškega bratstva je- to, če se narodu vsiljuje tuj jezik, ko še svojega ni proučil in se mu ne prizna enakopravnosti šolet Kateri pedagog more zagovarjati tako stališč«, Če Je trohica nepristranosti v njemt S kakšnimi razlogi hoče opravičevati vsiljevanje tujega jezika nekomu, hi se ga bo uall, če bo sam čutil potrebo njemt Tako pravijo programi in navodila dalje: a uprizarjamo to igro, zaradi tistega B. Bhanna, M ga poznamo kot nenadkriljivega satirika, kot brez-prlmernega zasmehovalca, pred vsem pa — in to je mogoče najteht-nejli vzrok — kot človek#, ki na vprav nevsakdanji, neprizanesljiv način biča ono takoimenovano gospodo, katere verna podoba so figure, ki nastopajo v Igri sKalco zabogaHI*. In takih figur v mnogih deželah kar mrgoli. Takih človečkov ne najde) samo v angleškem Londonu, kjer se igra dogaja, najdef jih povsod, u večjih, pa tudi v manjlih mestih. Bo to ljudje tself-mademanl*, M so lz nič postali »nekaj*. Ljudje, ki so bili mogoče ali najbrž prej zapostavljeni, izkori-Ičanl, zaradi njih mogoče oelo zaničevani, pa so se čez noč prelevili v egentlemene* zgoh po naključju, mogoče zaradi zvijače, mnogokrat pa tudi zapadi obtya jso, spet močno upogljiv pred Mer* Roditeljski sestanek sa srednje iolce v Trstu V nedeljo 17. h m. bo od devetih zjutraj v prostorih Vioolo del-1’Ospedale Militare št. 2 sestanek roditeljskega sveta za srednješolce v Trstu. Zaradi važnega dnevnega reda naj se vsi starši dijakov udeleže tega sestanka. Roditelji prizadetih dijakov. Idrija Senat višjega ljudskega sodišča lz Postojne je obsodil dne 9. t m. v Idriji Likar Ivana, trgovca in gostilničarja iz Spodnje Idrije, na 8 let prisilnega dela, na konfiska-uijo polovice premoženja in vsega skritega blaga, na 6 let izgube državljanskih pravic to na trajno prepoved izvrševanja Javne službe ali obrti. Likar Ivan je prižel pred sodišče zaradi tega, ker je pred ljudsko oblastjo skril oziroma ni naznanil precejanje količine blaga, kakor tekstilno blago, različno svilo, vrvi, rajzio železnfino, Latero je nameraval prodajati po črni borzi Na dan razprave je bila dvorana hotela Didlc polna do zadnjega kotička. Ljudstvo je »prejelo obeodbo z vzkliki »Živelo ljudBko sodišče, živela naša ljudska o-blast!* Pri obsodbi je sodišče upoštevalo, da ima obtoženec enega otroka ln mu je zaradi tega kon-fisclralo samo polovico premoženja. Lože pri Vipavi V kratkem bodo ustanovili mladinski traktorski tečaj, v katerem bodo poučevali nove mladinske kadre, ki bodo lahko pravilno voditi in ravnali s traktorji ter bodo v veliko pomoč pri poljedeljskem delu. Mladina se dobro zaveda pomena in važnoeti teh tečajev ta je zaradi tega sprejela ta sklep z velikim navdušenjem in veseljem. Postojna, Tolmin, Idrija Prihodnji teden bode ustanovili sredne dolske organizacijsko politične točaje ca voditelje ljudske šolske mladine. Tl tečaji, ki bodo trajali mesec dni, bodo skrbeli za vzgojo novih, ravno sedaj tako po- nad svojo lastno revžčino. Vendar jim revi čina vkljub egentleman-stvu* ostane. Ostane Jim za to, ker v trenutku pozabijo na svoj prejl-nji položaj in postanejo prav to, kar so bili njihovi prsjinji delodajalci, t. j. izkoriščevalci ht neusmiljeni zdUraloi revnih slojev; to se pravi, prav tistih ljudi, kakršni so bili oni sami le včeraj. To vrsto ljudi »4 je B. Shaw v svoji igri — včasih legOvi, včasih Ironični /reo — nam j* izklesal figure, ki ves čas živijo pred nami. Pri teh značajih spoznamo v Bha-wu velikega poznavalca človeka In prav tako velikega gledališkega praktika. Mislim, da je to prvi Bhaui, ki bo uprte >rjen v slovenskem gledališču o Trstu. Bprcjmtmo ga takšnega, kakršen je: Jede K eafar- co, mu je dal nadškof Sedej na svoji gimnaziji mesto profesorja. Bil Je v najlepšem razvoju, ko ga je 1930. leta italijanska drhal na Travniku pobila z gorjačami na tla. Aretirali so ga 1932. leta to po nekaj mesecih težke ječe izpusti 11. Ob priliki ponovne aretacije Je rimska justica razsodila, da ni dovolj pogojev za njegovo obsodbo. Po smrti matere Je pričelo najhuj-de. Na sveti večer 1936. leta so ga skupno z drugimi pevci zopet aretirali. Na fašističnem sedežu jo moral za Simonitijem, Kodermacem, Klančičem in drugimi popiti bencin pomešan z oljem. Strup je začel delovati že po nekaj dnevih. Po groznih mukah Je 16. februarja ob 6. zvečer izdihnil. Fašisti so hoteli skriti tudi truplo. Vojaštvo Je odganjalo velike množice, ki so prihajale po slovo k mrtvemu borcu. Skriti po njivah so ljudje gledali, kako rablji spuščajo krsto v zemljo. Toda še isti večer je na svežem grobu ležal trnev venec in rdeči nagelj. Stražnike so postavili k grobu, a ponoči »o zopet vacvele trnjeve rože na sveži prsti to cvetele vse do danes, ko se primorsko ljudstvo bori za svoje pravice, za priključitev k Titovi Jugoslaviji. kljiv, resen, a v svoji resnosti po svoje zabaven. Zasedba pri na* je naslednja: Bartorlusa igra tov. Rado Nakerst, njegovo hčer Blanko tovarišica Angela Bancinova, Dr, Ilarrgja Tren-cha tov. Jože Tiran, njegovega prijatelja Cokanea tov. Stane Raztresen, lAokchee.sea tov. Modest Sancin. Dalje le tovarišica Bora Jugova ter 'tov. Polde Dežman in tov Fišer. Igro je zrežiral tov. Modest Bancin. Soenograf tov. Jože Cesar. M. S. „ Divji lovec" na Kontovelju ProseSko-kontoveljsko prosvetno društvo elvan-VoJko* je v nedeljo 10. t. m, v drugič priredilo na Kontovelju Finžgarjevo dramo »Divji lovec*. Dvorana je bila polna. U-metniško izvajanje drame Je občinstvo nagradilo z burnim odobravanjem. Bosnografi,ja in kostumi ga *»■ odobrili vsi vaščani ln ga tudi lz. vršili s 1.552 delovnimi urami. Dn« 3. februarja so z izvolitvijo nekaj novih elanov izpopolnili krajevni narodno osvobodilni odbor. Izvoljeni odbor bo laže premagoval težave in bo kos neštetim potrebam, ki se vsak dan pojavljajo. Ze na prvi seji je sklenil, da bo pripravil drva ta dal tako možnost zaslužka brezposelnim. Drva bodo prodali za nakup cementa, ki ga bodo rabili za gradnjo novega mostu. Odbor je ugotovil tudi potrebo, da se zgradi 200 m nove poti, za kar bo potrebnih ca 7.000 delovnih ur. S tem bodo vaščani zopjt imeli priložnost, da ponovno pokažejo svojo udarnost pri obnovitvenem delu. Šentmaver V prvi svetovni vojni so granate iz sovražnih topov razdejale del vasi in poškodovale pokopališč*. V zadnjih 25 letih so morali vaščani pokopavati svoj« mrtve na pevinske m pokopališču. Kljub vsemu i prizadevanju Jim ni bilo dano, da ; bi si zgradili svoje pokopališče. Ta želja Sentmavercev se je izpolnila i šele sedaj. Prve dni februarja t L Je 40 udarnikov dobrovoljcev, delavcev in delavk pristopilo k čiščenju zapuščenega pokopališča. Za to delo se je prijavil vsaj eden od vsake družina Nekatere družine so poslale na delo celo tri člane. Pri delu sodelujejo tudi najmlajši, naii pionirji. Delo traja že več kot štiri dni. V kratkem ga bodo dovršili. Tako bodo vaščani imeli zopet svoje pokopališče, na katerem bodo postavili kapelico. Miren Vaščani Mirna ta Rupe se posebno odlikujejo pri uničevanju gnezd borovega prelca Zavedajo se važnosti In velike koristi tega dela, zato se že mesec dni trudijo v borovih gozdovih Vsaka družina je poslala na delu vsaj po onega člana Poleg starejših mož to žena dela udarniško tudi mladina. Poseben uspeh je doseglo 6 mladincev in mladink, ki so v enem samem dnevu uničili 2000 gnezd borovega prelca. Lokavec ,Na »boru volivcev v Lokavcu so razpravljali o popravilu ceste, ki vodi skozi vas. Sklenili so, da bodo v ta namen vse družine prispevale e prostovoljnim delom, z vprežno živino In vozovi. Istočasno so določili, da bodo morali kmet]?, ki nočejo prostovoljno prispevati k obnovitvi ceste, plačati določen znesek. Na zboru volivcev so tudi sklenili, da bodo v najkrajšem času razkrinkali tiste gospodarje, ki nočejo plačevati davkov. S posebnim odobravanjem so sprejeli sklep okrožne skupščine v Postojni, s katerim se napoveduje boj špekulaciji in črni borzi. stresali namenu. Ne bomo se spuščali v kritiko posameznih igralcev, ker zaslužijo vsi pohvalo. Pomisliti moramo, da so to delavoi, kmetje in ribiči, ki so se po vsakdanjem trdem delu skozi štiri mesece učili svoje vloge. Kulturno prosvetno življenje v teh dveh vaseh ima svojo zgodovino. Drama in petje je bilo močno razvito že pred petdesetimi leti. Prva leta po Italijanski okupaciji se je ljudski oder ponovno razvil. Fašizem je v kratkih letih vsa prosvetna in kulturna društva razpustil. NI pa uničil slovenskega duha In ljubezni teh obmorskih Bloven-oev do njihovega jezika, do slovenske gledališke umetnosti, do vsega, j kar je materinskega — slovenskega. Po trdi, krvavi, petindvajsetletni borbi za narodni obstoj, so M ljudje ponovno oživeli. Danes koraka to ljudstvo, mejnik slovenstva na Jadranski obaU, skupno s vsemi svobodoljubnimi narodi sveta v nov svet, v svet srečnejše prihodnosti In svobodnega napredka. Protestno pismo antifašistk tržaškega okrožja Antifašistke tržaškega okrožja so s svoje predkongresne konference, ki se je vršila dne 14. t. m. v Trstu, poslale Zavezniški vojaški upravi v Trstu naslednje protestno pismo: Zene antifašistke tržaškega okrožja, zbrane na predkongresni konferenci dne 14. 2. 1946., ogorčene protestiramo proti stališča, ki ga je zavzela ZVU s tem, da ni dovolila, da bi se vršil kongres antifašističnih žena Julijske krajine v Trstu. Zdi se nam skoro nemogoče, da bi mogla biti to resnica, posebno, ker vemo, da se je vršila pred kratkim, z dovoljenjem ZVU, v gledališču Rossetti velika konferenca gibanja za avtonomno državico Julijsko krajino. Ali niso na tej konferenci obravnali političnih vprašanj? To nam je ponoven dokaz, da ZVU ne simpatizira z demokratičnimi organizacijami in da pozablja našo skupno borbo za uničenje nacifašizma. A kljub vsem zaprekam in oviram pri našem dehi, me žene antifašistke izjavljamo: ne bomo popustile, ampak se dosledno borile, dokler ne bodo pripoznali vse naše pravice, za katere se nismo ustrašile darovati vse svoje Imetje in posebno, kar je materi najdražje — svoje sinove. Smrt fašizmu — svoboda narodu! ZENE ANTIFAŠISTKE TRŽAŠKEGA OKROŽJA. Sovodnje ob Soči Dne 9. t. m. Je antifašistična mladina poslala partizanski bolnici v Gradiško v dar 449 kg krompirja, ki ga je zbrala med dobrosrčnimi vadčani. Bolni partizani so ae za darilo toplo zahvalili. Mladinci so jim dejali, da se čutijo dolžni pomagati onim, ki so darovali svojo kri za svobodo. »To ni nič v primeri z onim, kar so žrtvovali partizani* so zaključili mladinci. To je lop primer bratstva, ki se je rodilo v krvavi borbi med slovenskim ta italijanskim ljudstvom. Dornberg Tudi domberSka mladina j« v »Partizanskega tedna* im?la svečano kulturno prireditev. Ljudstvo Je prav rado prispevalo v prid tej akciji. Nabrali so vsega Skupaj 6 tisoč Ur. GORICA Razdelitev brozge sladkorne pese Statistično gospodarski poljedelski urad za go riško področje Javlja: Okrožni kmetijski odbor je stavil vsem živinorejcem goveje živine na razpolago brozgo sladkorne pesa. Vsi upravičenci, ki nameravajo kupiti omenjeno brozgo, se morajo obrniti na občinske podružnice statističnega gospodarsko poljedelskega urada in predložiti letošnjo kmetijsko glasovnico, na podlagi katere bodo dobili nakazi- lo. Živinorejci goriške občine ze morajo zglasiti v tem uradu, Corso Roosevelt št 5, II. Ostali živinorejci, kateri Mvajo po okrajih, naj se Javijo na okrajnih uradih. Vsi upravičenci naj prinesejo s seboj posodo. RADIO NEDELJA 17. FEBRUARJA 7 glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.65 pestra ju-ararija glasba; 9.30 kmetijska ura; 10 sveta maJa 1* sv, Justa; 11 nedeljski glasbeni spored; 12.16 slovenska pridiga; 12.30 kmetijsko predavanje; 12.45 poročila v slovenščini in napoved časa; 15.20 slavonska otroška ura; 16.45 ples pri čaju; 18.10 orkester Nlcelll; 19 komorni zbor; 19.20 slovanska simfonična glasba; 19.50 predavanje o slovstvu; 20 napoved časa - poročila v slovenščini; 20.30 poje Paul Robeeon; 20.45 športna poročila; 21 veliki skladatelji; 21.45 igra; 22.80 večerna glasba; 23.15 zadnje vesti v slovenščini; 23.25 nočno zabavišče. TRST Enotni sindikati Sindikat kovinarske stroke, V®* člane upravnega sveta vabimo * nedeljo 17. t m. ob U uri v ulic® Imbriani 5, I. zaradi diskusije 0 važnem dnevnem redu. Prehrana Ukinitev dodelitve moke. PotroŠ' nikem obveščamo, da so peka*®1 Gustinclch Alojzu iz Sv. Križa odvzeli dodeljevanje krušne moke ** 12 dni, prfčenši z nedeljo 17. t zaredi 17. t m., zaradi nerednč^J Potrošniki bodo dobili pripadaj®® kri h r prodajalnah Delavske druge. Vabilo pekom. Peke vabimo sestanek, ki ga priredi strokov*® združenje v soboto ob 17.30 na deta trgovske in industrijske zbo*' nice v ulici Borsa št. 2. Peka kruha. Od nedelje 17. t & delje bodo pekli kruh iz bel« a®*®” rikanske moke, mešan* s 15% ta®' ke »atta* (vrsta indijanske pš«**- I ee). Začetek pouka na učiteljišč* v Tolminu Vsi kandidati, ki so se prij*^ za učiteljišče v Tolmin bodisi *** reden pouk ali za obiskovanje čaja, naj se zglase dne 18. t. pri ravnateljstvu učiteljišča v T° mtau. S seboj naj prinesejo po»t®J ljnlno ta Jtdllnl pribor kakor t*®1 najnujnejše šolske potrebščin* Pouk se bo pričel 19. t. m. Odg. urednik DU8AN HRE9CŠ* -r Poizvedbe ADMA BOHINC - BOCCBjJ rojena 27. 12. 1912 v Trstu, izg1®1" ob priliki zračnega napada 1. 1944. na cesti pri Lovcu. Imel* J rdečeslvo škotsko kri/lo, rdeč P°j_ ver. rjavo rdeč karlran pla'*e, 1 seno obuvalo. Majhne posta'' svetlomodre oči, rjave kodra** lase. Poizveduje mati Olga Bohlnjt Boocini, Trst, Vlale XX Sottem®*’ št 86. MALI OGLASI NOVO KOLO, znamke »Legn*®^ z novimi plašči ln zračnicami, namo-svetllko, lesenimi obroči, menjam za dober foto-aporat. glejta si ga v upravi »Primorski dnevnika*. _________________ ŠTEDILNIK, omaro, dve prodam, oziroma zamenjam za vež. Suša, 8cala 8. Luigi 7. ČEVLJE, zaradi konca sezone, Pj ugodnih cenah razprodaja čevVr na ul. Vasari 10. Naznanjamo, da naa je za vedno zapuBtil naš ljubljeni mo? in brat KANAVEC FRANC Žalujoča žena: MARA sestri: ROZA por. BUTUL ta MARIJA por. MAROOLA v Moselle (Francij*) ln ostali sorodniki. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je neumorni delavec za boljšo prihodnost narod*, predsednik krajevnega NOO, KANAVEO PRANO dne 10. 2. 1948 za vedno zapustil ln se preselil V boljšo domovino. Staro selo, 12. 2. 1940. Krajevni NOO ln A.S.I-Z- PROSVETNO DRUŠTVO „SLOVANM v Padrlčah priredi v nedelja 17. t. m. ob 15 url veselico v Pester spored la dobra kapljica. »=■=£=3 VABLJENI VSII5S=====3 "U gl«*’**