List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/H - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. $wčn& hova teta želita uredništvo in uprava UDELA“ ^OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 274 TRST - PETEK, 1. JANUARJA 1954 CENA 20 UR LOŠČILA Vittorio Vidali Tako se končuje leto 1953. Kto polno mednarodnih in ^ajevnih dogodkov, pri kadrih smo bili aktivno pririni. Bilo je to leto velikega žalovanja zaradi smrti tovariša Stalina: bilo je leto [• junija v Italiji, prenehala sovražnosti v Koreji, leto Zloglasne dvostranske noto v Trstu. Čeprav je mednarodno obrije temno, lahko z večjim Zaupanjem gledamo v bodočnost, ker se je nevarnost U>Ve vojne občutno zmanjka. V vseh delih sveta zalivajo narodi trajen in pralen mir. Atlantsko zavezništvo je v krizi. «Evropska “tambna skupnost» ne preučuje preveč niti svojih astnih zagovornikov na Za-l0du. Protislovja med imperialisti se vedno bolj zao-sto\jjejc posebno na gospodarskem polju. Legenda o Sllvjetski napadalnosti se razenja in narodi vsak dan spoznavajo možnost, po-trebo, nujnost mirnega so-2ilja dveh socialnih sistemov ‘a trgovskih izmenjav med diima. I ^očim se v Združenih držalih pojavljajo prvi znaki te- gospodarske krize, dočim p stresajo kapitalistični svet B<1litične krize, ogromne bi-med kapitalom in delom, kolonialnimi državami Z1 kolonijami, med močnimi 11 slabotnimi deželami, med 2tllagovaIci in premaganci, ,°raka socialistični svet na Ce'U s Sovjetsko zvezo zma-§°vito naprej, združen, k no-Vlrn zmagam. Toda priznati moramo, da novo leto našlo nas Iračane v kaj žalostni situagli. Živimo pod moro dvoranske note in še kaj huj-Fega. Danes se resno raz-. avVs razkosanju .jppna Rim je zapustil cono B n Beograd se je odrekel me-Trstu. Obe vladi, pod-Brti od svojih gospodarjev, Opravljata o mejah, ki jih treba določiti v coni A. edtem se izseljevanje iz co-j B nadaljuje. Trst nadalje , ra v gospodarski zmešnja-brez perspektiv. Demora-'toacija, preplah, obup in v^asih tudi nezavesten cini-2erh se lotevajo določenih r*°jev našega prebivalstva II tudi nekaterih vodstev Slrank, ki bi si morale prav v teh K bo trenutkih prevzeti ja-in točno odgovornost. Ostaja izhod iz te situa-C'le: z enotno akcijo delo-V®ti za uresničenje resolucij, °dobrenih v miljskem in trpkem občinskem svetu, deti in zahtevati, naj se Oštuje volja prebivalstva, družiti vse okrog obram-6 našega Ozemlja, proti vsa-6thu razkosanju, za svobo-ed in demokratičen plebi-^*t| ki naj omogoči naše-11111 prebivalstvu, da izrazi sV0jo voljo o bodoči uredili teh krajev. Združiti vre, Slovence in Italijane, v bor-* Proti fašizmu in proti ti-:tr|vstvu, ob strani sosednih Narodov, ki hočejo miroljubno » bo rešitev tržaškega vpra-^anja; združiti vse okrog ^°nkretnih vprašanj, kot btašanja stanovanj, brezpo-1 . nih, obrambe demokrati- čnih svoboščin in narodnih rnvic, v obrambo naše in-bstrije in obrtništva, naših dietovalcev in v drugih po- trebah, ki mučijo naše prebivalstvo mesta in podeželja. Ta enotnost, ta borbena volja, ta soglasnost namenov na političnem, gospodarskem, socialnem in narodnem polju lahko reši nas in naše Ozemlje. Drugače bo leto 1954. leto razkosanja in do lončnega propada Trsta. V resnici je žal človeku, da mora ob -priliki, kot je ta, govoriti tako trdo in o tako žalostnih stvareh. Toda, če ne bi tega storili, bi zagrešili težko in neodpustljivo napako. Mogoče je to najprimernejši trenutek, da govorimo tako tovarišem, prijateljem. nasprotnikom, vsem državljanom. Razdvojeni, bomo še nadalje ostali pasivni blok v rokah močnejših, bližnjih in daljnih; še nadalje bomo živeli v bojazni, da nas bodo zamenjali kot blago, v ponižanju, da se ne bomo znali braniti. Združeni, bomo lahko stopih na pot, ki ji sledijo vsi narodi na ta predvečer Novega leta, na pot, na kateri ti narodi z vsakim dnem bolj razumejo, da je rešitev njihovih problemov in miru v njihovih rokah. Mi obljubljamo, da bomo delovali za to enotnost, posebno za enotnost delavskega razreda in med Slovenci in Italijani. Zato naj bo voščilo vsej Partiji, vsem tovarišem to. da bi z večjim navdušenjem, s potrpljenjem in vztrajnostjo delali za to enotnost in da bi okrepili našo Partijo in vse demokratično gibanje. Da, goreče voščilo je naslednje: zgradimo veliko, močno Partijo delovnega ljudstva. Komunistično partijo, okrog katere naj se združi ves delavski razred Trsta in ki naj. uživa zaupanje našega prebivalstva. In še drugo, še bolj goreče voščilo: v kratkem se bodo sestali v Berlinu zunanji ministri velesil, da bi govorili o miru: upajmo, da bo sestanek pomenil v resnici prvi korak k reševanju vseh spornih vprašanj in da bo med njimi tudi vprašanje Trsta, ki bi se dalo z lahkoto rešiti z uveljavitvijo mirovne pogodbe in ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja. VITTORIO VIDALI SOVJETSKA ZVEZA PREDLAGALA DATUM 25. JANUARJA 1954 DOBRE PERSPEKTIVE Zl «MIJE Ugodni odmevi sovjetskega odgovora v Londonu in Parizu - Visoki komisarji v Berlinu bodo določili sedež konference - O čem sta govorila Churchill in Malik? Na Stefanovo je sovjetsko zu- ferenca štirih smisel kot ko- nanje ministrstvo izročilo poslanikom treh zahodnih velesil v Moskvi odgovor na predlog o sklicanju konference štirih zunanjih ministrov. Kot je znano, so 8. decembra trije zahodniki z Bermudov naslovili Sovjetski zvezi noto, s katero so sprejeli sovjetski predlog o sestanku štirih in so predlagali, naj bi se sestanek vršil 4. januarja v Berlinu na bivšem sedežu zavezniške kontrolne komisije. V svojem odgovoru sovjetska vlada pravi, da je vzela na znanje predlog o konferenci štirih v Berlinu in da potrjuje svoje že prej izneseno stališče o takem sestanku. Sovjetska vlada meni. da ima kon- rak dalje k zmanjšanju napetosti v svetu, kot jamstvo za evropsko varnost in proti obnovitvi nemškega militarizma. Sovjetska zveza je vzela na znanje tudi dejstvo, da so zahodniki pripravljeni diskutirati vprašanje konference petih z udeležbo LR Kitajske, ker konferenca petih zunanjih ministrov lahko najkonkretneje prispeva k rešitvi mednarodnih vprašanj. Ker smatra, da je treba konferenco dobro pripraviti, in ker bi hotela zajamčiti udeležbo vseh interesiranih dežel, meni sovjetska vlada, da bi bilo umestno sklicati konferenco za 25. januarja ali pozneje. Kar se pa tiče kraja sestanka, Mao Ce Dun šestdesetletnih Tov. Mao Ce Dun, vodja kitajskega ljudstva je 26. decembra dopolnil šestdeseto leto starosti. Rodil se je od kmečkih staršev v vasi Saošan v pokrajini Hunan. Bil je ustanovi-leh KP Kitajske in kitajske ljudske armade. Danes vodi ogromno deželo 500 milijonov ljudi v lepše in boljše življenje. Tudi naša partija mu je poslala ob tem dnevu tovariške čestitke. Tov. Mao Ce Dunu kličemo skupno z vsemi demokrati na svetu: Na mnoga letal bi bilo najboljše, da se o tem zmenijo visoki komisarji štirih velesil v Berlinu. Ze takoj po objavi sovjetskega odgovora je prišlo do prvih komentarjev v prestolnicah zahodnih dežel. S francoske strani se je podčrtalo dejstvo, da je Sovjetska zveza sprejela zahodni protipredlog. Kar se pa tiče datuma, se pravi, da francoska vlada ne more imeti nič proti odložitvi od 4. ha 25. januar. Odložitev je za Francoze dobrodošla, ker se bo Francija v prvih dneh januarja znašla brez vlade, ker je navada, da vlada poda ostavko po predsedniških volitvah. V francoskih političnih krogih pa se zelo dvomi, da bi se mogla francoska vlada sestaviti do 25. januarja. Zato je zelo verjetno, da bo Francija pritiskala na Anglijo in ZDA zato, da se konferenca vrši po 25. januarju, kot dopušča sovjetska nota. V nedeljo je glasnik angleškega zunanjega ministrstva izjavil, da odložitev konference na 25. januar ne predstavlja za angleško vlado nobene velike ovire. Politični komentatorji so mnenja, da je angleško zunanje ministrstvo hotelo s to svojo izjavo preprečiti kakršen koli manever Amerikancev, ki ne kažejo nobenega navdušenja za perspektivo štiristranske konference. Z ameriške strani se opažajo zelo hladni komentarji. Predvsem je bilo v uradnih ameriških krogih poudarjeno, da se ZDA ne bodo udeUvle konference, če bi Sovjetska zveza prelagala, naj bi se vršila v demokratičnem sektorju Berlina. Oni še vedno vztrajajo na svojem prvotnem predlogu, naj bi se konferenca vršila v stavbi bivšega sedeža štiristranske kontrolne komisije. Toda tudi vladni krogi ZDA so pristali na misel, naj bi zavezniški visoki komisarji v Berlinu določili sedež konference. Ameriški zunanji minister Dulles je v članku, ki ga je objavil v listu «Nations Business», napisal, da so ZDA pripravljene diskutirati vsakršno sporno vprašanje z ZSSR. a da bodo vso svojo politiko vedno vodile brez nobenega popuščanja. Glede Koreje pa je Dulles napisal, da bodo ZDA zastopale stvar Rija in da bi se nov spopad v Koreji v kratkem razširil na druga področja. Dejansko se torej Amerikan-ci z vsemi razpoložljivimi sredstvi upirajo misli o sporazumu s Sovjetsko zvezo, kar pa prav gotovo ne more roditi zaželenega uspeha. Pred božičnimi prazniki je “bilo veliko ugibanja glede Churchillovega vabila sovjetskemu veleposlaniku v Londonu. 23. decembra je Churchill povabil Malika v svoj privatni dvorec. Malik je kosil s Churchillom in se je z njim zadržal skoraj tri ure. Sestanku je prisostvovala le Churchillova družina in neki intimni prijatelj ministrskega predsednika. Za tem obiskom je Malik odpotoval v Moskvo. Tisk je komentiral ta obisk kot novo 'Churchillovo potezo v smislu svojega majskega go vora, v katerem je predlagal sestanek velikih. Na vsak način je zelo značilno, da se je to zgodilo. Lahko rečemo, da se leto 1953. končuje v dobrem ozračju. TEHERAN — V soboto se bo začel proces za revizijo obsodbe proti Mosadeku. Kot je znano, je bil Mosadek obsojen na tri leta zapora in je takoj po obsodbi vložil priziv. SMRTNA OBSODBA BERNE IN SOKRIVCEV 23, decembra je Vrhovno sodišče ZSSR izdalo poročilo, v katerem se pravi, da je posebna komisija Vrhovnega sodišča ZSSR pod vodstvom maršala Konjeva preučila od 18. do 23. decembra na tajnem zasedanju kot določa zakon o postopku proti osebam, ki so zagrešile zarotniška dejanja v službi tujih držav, od 1. decembra 1934, zadevo Berije in njegovih sokrivcev. Obravnava je popolnoma potrdila zaključke preiskave in obtožbo, ki jo je vsebovala obtožnica. Sodišče je ugotovilo, da je Berija izdal domovino, delal v interesu tujih kapitalistov, organiziral skupino sovjetski državi sovražnih zarotnikov, kateri so ne prav kmalu pridružili tisti, ki so bili Berijevi sokrivci v drugih zločinskih dejanjih. To skupino so sestavljali Merkulov, Dekano-zov, Kobulov, Goglidže, Mešik * n Vlodžimirski. L. 1920 se je Berija izdajalsko vedel in vzpostavil stike s policijo georgijske menjševiške vlade, kt je bila podružnica angleških vohunskih služb. Dolgo so Berija in njegovi sokrivci skrivali svoje sovražno delovanje. V trenutku, ko se je povečalo delovanje imperialističnih reakcionarnih sil ZATIŠJE, KI NE OBETA NIČ DOBREGA Pred novim razpletom vprašanja Tržaškega ozemlja? Titovsko zunanje ministrstvo opozarja, da ne postavlja kot pogoj za udeležbo na konferenci izročitev uprave cone A razen Trsta Jugoslaviji V sumljivem zatišji u, ki je tem zadnjem času zavladalo v zvezi s tržaškim vprašanjem, se je pojavila mala razpoka, ki lahko predstavlja predhodnico večjih in hrupnejših korakov zahodnikov. Rima in Beograda. Nekateri zahodni listi so te dni napisali, da se v diplomatskih krogih ZDA in Anglije preučuje možnost izvedbe o-smooktoberskega sklepa kot odgovor na jugoslovansko nepopustljivost do petčlanske kon-. ference. V ponedeljek pa je titovsko zunanje ministrstvo razširilo komentar k tem vestem, v katerem se pravi, da je beograjska vlada zaskrbljena. Dalje se trdi, da je prišlo v teh zadnjih dneh do znatnega zastoja v diplomatskih razgovorih glede Trsta in da tega zastoja ni zakrivi! Beograd. Prte«vo Vietnamska osvobodilna vojska zadaja težke udarce Francozom RIM — Uradno je bilo sporočeno, da bo Fella prve dni januarja preosnoval svojo vlado. Začeli so se razgovori med Fello in predstavniki liberalcev, republikancev, socialdemokratov in monarhistov. Socialdemokrati so odločno odbili vsako možnost vstopa v vlado. V teh dneh se je tudi zaostri! spor med Fello in De Gasperijem. De Gasperi je zaradi tega odpotoval na Sicilijo, kjer skupno s Scelbo kritizira na shodih Pellovo vlado. ŽeleiDia nesreča v ČS8 PRAGA — V noči 24. decembra je vlak «Balkanski ekspress» na progi Brno-Brati-slava silovito trčil ob drugi vlak. Pri nesreči je izgubilo življenje 105 ljudi. Preiskava je ugotovila vzroke strašne nesreče v malomarnosti nekaterih železničarskih uslužbencev, Osvoboditev Taheka - Indokina je prerezana na dvoje - Edini izhod za Francijo: sprejeti predlog o mirovnih pogajanjih Radio Vietnamske ljudske republike je sporočil, da so oddelki ljudske vojske Laosa v noči 25. decembra osvobodili s pomočjo vieinamskih čet mesto Tanek na reki Mekong, ki meji s Tailandi-jo. Vietnamski radio je tudi oddajal poročilo vrhovnega poveljstva, ki pravi, da so vietnamske in laoitske ljudske čete uničile še pred osvoboditvijo Taheka tri francoske bataljone, t. j. skupno 2200 mož. Ljudske čete so zaplenile opremo bataljonov, veliko število topništva in motornih vozil. Po vesteh, ki jih razširjajo Francozi, zgleda, da so vietnamske in laoitske ljudske čete začele prodirati proti mestu Savane-tek, ki leži 80 km južno od Ta- KROKODILOVE SOLZE j. Primorski» od 29. decembra se i^zburja, ker se z zahodne strani Vhiiguje, da bo prišlo do uresn:-osmooktobrskega sklepa, če je bo jugoslovanska vlada prisid-(,una konferenco petih. To raz-dq r{erLič je prišlo že tako daleč, uredniku, ki je napisal ko-dq,ntar k tem vestem, ušel pri-r, “bik «podel» ne morda na nas -^Cun. kot smo vajeni, marveč hlhsleJ čudo! — na račun «zahod-i zaveznikov». : °d*° 'n Ponislavo ravnaje Zc- se _—» pravi «Primorski». In mi tem sprašujemo, ali so te ,e ki so jih za t0 priliko do. češ da imata že dovolj doka- j brQ ; ui Tile so me za. zov o mojem protititovskem čgU u in 3Q gi prizadevali. razpoloženju. j da bi izgubn čim več krvi. In res nekaj dni zatem me Udarjali so povsod tam. kjer je policija prišla aretirat na 1 so najbolj delikatni deli člo- I dom. To se je zgodilo 6. de- J veškega telesa in obraza. V do- nieaovem tT "“Ti^z'me^j iz^til^V 1 dfs^mi Sub v'sem £ njegovem mnenju 70 odst.). zaporu me niso držali niti- en | ni Se pocedila kri iz nosa. Zada bi me izpraševali Trdil je, da je ta zahteva nesprejemljiva in škodljiva za Slovence in da bi se ji morali upreti predvsem slovenski komunisti in nastopiti proti vodstvu KP STO. Tu je prišel do «konkretnih predlogov»: Jaz bi moral zbrali okrog sebe «zdrave elemente» naše Partije, predvsem Slovence in tudi delovne ljudi italijanske narodnosti, ki niso pod vplivom italijanskega nacionalizma. Ta skupina bi morala najprej delovati v notran-’ tosti Partije in pridobivati ve j dan. Ne 1 in ne da bi mi sporočili kazen, na katero sem bil «obsojen» (niso se brigali niti za moj podpis pod «obsodbo», kot se je prvič zgodilo), so me odpeljali v Bakar in me skupno z drugimi tovariši vkrcali na ladjo «Punat», ki je bila namenjena prevažanju jetnikov na Goli otok in v druga taborišča, ki so bila razmeščena po otokih dalmatinske obale. to so začeli s pestmi udarjati po nosu, dokler ga niso spre menili v kepo živega mesa, iz katere je neprenehoma curja-!a kri. V trenutku, ko sem stopil skupno z ostalimi «novinci» na tla, se je večja skupina ti-tovcev postavila v «stroj» in nas prisilila, da tečemo pred njo. Mene so prvega začeli ob- Ker sem vedel, da se z njimi ne da diskutirati, sem se z veliko težavo zvle ei do barake, kjer so me nastanili. Cim sem prispel v barako, je druga skupina titovcev planila name in me ponovno pretepla. Ve; izmučen sem se zleknil na ležišče in obležal do jutra, ko sem moral skupno z drugimi vstati in se podati na delo. Kot prvo «delo» so mi naložili na hrbet vrečo, ki je tehtala kakih SO kilogramov. V njej je bil krompir. Morda bi jo bil lahko nesel, saj sem sam rekel, da ne smem kloniti pred njimi. A dihati nisem mogel več, ker me je strašno bole’o v prsnem košu. Ko so videli, da ne bom mogel nesti vreče, so me biriči začeli ponovno pretepati, dok1 er nisem padel na tla in omedlel. Da bi me spravili k sebi, so mi začeli potiskati v odprto rano, ki sem jo imel na glavi, konec šibe. Kljub siloviti bolečini, me niso mogli spraviti po konci. Z-ato so me morali odnesti v bolnico, kjer so mi še isti dan ugotovili, da sem imel V podpalubju nas je bilo ze-.... lo malo. Zato so se me milic- j udaril po (Nadaljevanje na 4. strana I dno več. e plasti partijcev, po- ! niki in udbovci lotili, ker so kot mrtev zgrudil na tla. delovati. Ko sem prispel sko- i polomljena štiri rebra in vra-raj do konca «stroja» me je fn vrp(pnr,p nekdo s palico tako silovito vratu, da sem se 1 V taboriščni bolnici je bilo (Nadaljuje se na 4. strani) digrali v svetu, kateri so imeli svoj vpliv in posledice v ravnovesju dveh svetovnih taborov, tabora miru in tabora vojne. Na eni strani velika Sovjetska zveza, ki je zvesta svoji miroljubni politiki v tem letu še pojačala svoja prizadevanja, da odvrne od človeštva naraščajočo nevarnost novega prelivanja krvi, novih ruševin in pokoljev. Na drugi strani pa najdemo Združene države A-merike, ki so s prihodom novega predsednika skušale z vsemi sredstvi ustrahovati tabor miru pod vodstvom Sovjetske Zveze in trmoglavo odklanjale vsako miroljubno ponudbo. Toda spodlete’e so vse večje in manjše provokacve, vojni pu-tolovci so bili prisiljeni tudi zaradi svetovnega javnega mnenja odnehati od svoje nepopustljivosti in danes se po zaslugi Sovjetske zveze in njene dosledne politike miru ustvarja v svetu novo ozračje, ki daje človeštvu večje upanje, kot je bilo pred 'etom dni, da se vsi spori in nasprotja lahko rešijo za zeleno mizo in ne na bojnih poljanah. Poglejmo sedaj poglavitne dogodke, ki so se odigrali v posameznih me-ecih tega leta: JANUAR — Novo leto je potekalo za italijansko delovno ljudstvo v znamenju trdih borb proti sleparskemu volilnemu zakonu. Vsa dežela je bila v tem mesecu dejansko mobilizirana v velikih manifestacijah in zborovanjih, stavkah in množičnih protestih, ki so prišli do vrhunca v italijanski zbornici in senatu, kjer se je ljudska opozicija z vsemi silami zoperstavljala ilegalnemu glasovanju. FEBRUAR —- Prve dni meseca je preživelo prebivalstvo severozahodne Evrope tragične dneve. V tem delu Evrope je razsajalo več dni strahovito neurje, ki je povzročilo neprecenljivo materialno škodo ter veliko število človekih žrtev. Najbolj prizadete so bile Holandska, Belgija, v manjši meri Anglija, Francija in Zahodna Nemčija. — Komunistična partija Avstrre je na parlamentarnih volitvah, ki so bile 22. februarja pridobila 15 tisoč glasov v primeri s prejšnjimi volitvami. MAREC — Ta mesec je bil za delovno ljudstvo mesec neprecenljivih izgub in velike bolesti. V noči med 1. in 2. marcem je težko obolel Josip APRIL — Mesec vidnih u spehov tabora miru. V Koreji so se po daljši prekinitvi zopet začela pogajanja za izmenjavo bolnih vojnih ujetnikov, ki so se zaključila 11. aprila s podpisom zadevnega sporazuma. Pogajanja za premirje pa so se zopet vzpostavila pred koncem meseca. — Pomemben je tudi govor pred-ednika vlade Velike Britanije Churchilla, ki ga je imel v spodnji zbornici, kjer je odkrito podprl pobudo za konferenco med velesilami. MAJ — Ves mesec je pote .tal v znamenju pospešenih prizadevanj po vsem svetu za re šitev zakoncev Rosenberg, do-čim je Vrhovno sodišče odbilo lahtevo po reviziji procesa in določilo datum zločinske usmrtitve. borca za mir. Dva nedolžni otroka sta postala siroti, ZDI j na s n s tem krvsvìm ■zinzinni) •* pa so s tem krvavim zločinoil še krepkeje stopile po poti fi šizma. JULIJ — V prvi polovici m* seca je sovjetski tisk objavi vest o izdajstvu Lavrentija B< rije, ministra za notranji zadeve ZSSR, ki je bil izkljv Tl čen iz partije, razrešen vse) funkcij in postavljen pred s božične praznike osvobojen^ mesto Thakek, važno stratešk« oporišče. —■ Izdajalec in impe' rialistični agent Lavrentij Be' rija je prejel za svoje dolg0' letno zločinsko delovanje pr0-ti KP in vladi ZSSR zasluženo kazen. Vrhovno sodišče gč je skupno s 6 soobtoženci ob' sodilo na smrt z ustrelitvijo. I »j. NESREČA BABICA je umrla in mali viri' ček se silno žalosti. Oče ga skuša potolažiti in rti-11 pravi: «Babica je sedaj v neb6 s ih in od tam zgoraj gleda nate-1' «Saj me ne more videti!» zk stoče v obupu mali vnuček. «Zakaj pa ne?» «Saj je pozabila tu doli svoJ naočnike!» SLABO RAZUMEL : «MOJA teta živi popolno01 ' b.ez mesa!» «Tudi moja. Sestavljena je v samih kosti in kože!» MUDI SE MU MALI Janezek bi rad i01* bratca, da bi se z njim igral. „ «Ali ne bi mogla, biti tudi strica?» ga vpraša marna. ^ Janezek nekoliko -pomisli L «Kaj pa gre hitreje, 0,8 pravi: mica?» u nedolžni Srečno Novo leto želi Ih. zločin« Foderami "°“ ' A. PBRTOT 3vici m< : objau ntija B< notrani 1 izkljv TRST - ul. Ginnastica 22 pred sfl telefon 95-998 novegl an Mu’ 5 podpj no pr(_______________________ polov Potresna zadruga delavcev in nameščencev Sv. Marka želi vsem članom srečno Novo leto in simpatizerjem Člani gradbene zadruge Opčine želijo uspeha polno leto 1954 OPČINE - Alpinska ulica 97 - Tel. 21-097 Občinski komite Komunistične partije STO v Miljah pošilja ob Novem letu vsem tovarišem, simpatizerjem, demokratom in njihovim družinam najtoplejša in bratska voščila; največje voščilo naj bo, da bi Novo leto prineslo objasnitev in pogum vsem, da se reši problem, ki nas toliko zaskrbljuje na način, ki bi prinesel nam vsem mir, vedrost in delo. 5 Tr nsk^ef( tovarniški odbor (E. S.)5 žtio^a v ladjedelnici Sv. Roka adink i. v M‘LJAH Moskv zeh vsemu delavskemu raz-zaseds re^u srečnejše Novo leto ’ov. Mi ivoru Z vod ranu državi 'ečil št . Mos< po v s« , šahe terorj šisti s svt ’elli pi a pred rržašk svetov osprč . ki -bra n v pred alizaci gi stra 1 plebi alu po ibil nf-Rint C Ijati ni la pr« Tovarniški odbor (E. S.) v Tržaškem arzenalu želi srečno Novo leto Prosvetno društvo «ZVEZDA» v Podlonjerju želi svojim članom in prijateljem društva , srečno Novo leto Ih. MLEKARNA Gulič Olga Opčine - Proseška 45 želi srečno in uspeha polno Novo leto k Center za širjenje tiska TRST trg duca degli Abruzzi 3 želi vsem raznašalcem srečno Novo leto Srečno Novo leto želi Združenje za kulturne stike TRST - MADŽARSKA ulica S. Nicolò, št. 11, I. ih. Sekcija KP STO 1 Sv. Jakob v Trstu želi srečno Novo leto k Srečno Novo leto vsem z željo, da bi v svetu zmagala metoda pogajanj TRŽAŠKI ODBOR MIRU Prosvetno društvo želi svojim članom vse najboljše za leto 1954 ■k Stek Ob Novem letu želijo tri Pristaniške družbe . vsem silam dela, da bi se uveljavile z borbo za mir, za prijateljstvo med narodi in za socialne svoboščine Srečno Novo leto želi Gostilna Cargnali Trst - Strada del Friuli 19 . okto nust u DA i lita c lačasn' je po n pro a skh i OZN ovanji Srečno Novo leto vošči Prosvetno društvo «Z. PISONI» k. KS. PROSVETNO DRUŠTVO « D U G O L I N » želi Novo leto miru, svobode in dela at. KS. Čepar Peter Pavel Manufakturna trgovina Trst, ul. Udine 36, tel 28-296 želi srečno Novo leto Srečno Novo leto želi " Casalinga Triestina d. z. o. z edino zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS» TRST - ulica Ginnastica 24 KS m isl Strokovna zveza ES pekovskih delavcev želi srečno Novo leto ■V KS. MLEKARNA na OPČINAH Narodna ulica št. 48 želi s,ečno Novo leto Ih. KINO OB MORJU 1 T RIS T trg Duca degli Abbruzzi želi srečno Novo leto ■■a Celica v Tovarni strojev Sv. ANDREJA ; ei vsem demokratom srečnejše Novo leto Demokratični delavci in nameščenci DELAVSKIH ZADRUG v TRSTU želijo srečno Novo leto SEKCIJA K P STO na Opčinah želi srečno Novo leto ž. rln. Tovarniški odbor o 'a w ki L ’> A » anjert: Skedenj pri Trstu dejal» žeZi vsem delavcem US n‘l srečno Novo leto do šjf----------------------------- umikijj'' -vntn1 Nameščenci tvrdke h». «GAS COMPRESSI» KISIK ACETILEN včlanjeni v ES želijo srečno Novo leto DELAVCI (člani ES) v tovarni S ÀIIM želijo srečno Novo leto hs. :votne )5taviij ida ' oe. -j ; dr Ji m logu« iv dc ki st i kro-ce. jf 6 c ? biK Društvena gostilna OPČINE želi vsem svojim obiskovalcem srečno Novo leto tis. Srečno Novo leto želi BUFFET PINO TRST - ULICA GHEGA 3 hs. Di Sciaselo Angelo ■ sadje, zelenjava, jestvine OPČINE 45 - tel. 21-101 želi vsem odjemalcem srečno Novo leto MANUFAKTURE in DROBNO BLAGO Ulica Oriani št. 7 (med trgom Garibaldi in Largo Barriera Vecchia) - Tel. 94.457 Srečno Novo leto želi Nabavna in prodajna zadruga z. z o. j OPČINE - Alpinska ul. 93 KS. želi srečno Novo leto MLEKARNA V UL. COMMERCIALE 83 žeii svojim odjemalcem srečno Novo leto hs. SiiB. KKKS. Srečno novo leto 1954 i Športni krožek Tržaškega arzenala . vošči srečno Novo leto Srečno Novo leto želi I krojačnica Košuta Stanislav TRST - ulica Raffineria 5, I. trgovina s kuhinjskimi potrebščinami TRST - trg. S. Giovanni, 1 KROJAČNICA KRAMAR JOSIP OPČINE, Narodna ulica 61 želi srečno Novo leto vsem svojim klientom Srečno Novo leto želi Škabar Josip trgovina jestvin Opčine - Narodna ulica 42 S. KS PROSVETNO DRUŠTVO S "Haas" na ŠkoJjetu želi vsem svojim članom in simipatizenjem srečno Novo leto Zveza partizanovSTO inZveza bivših političnih preganjancev STO želita vsem srečno Novo leto FOTO STUDIO EDI* TRST - ul. Oriani 2, r. nad. (Barriera Vecchia) vošči srečno Novo leto ter se priporoča Urarna in zlatarna Mikolj Ust - Campo S. Giacomo, 3 -rS želi srečno Novo leto aškč’ nek» I '-------—-----------—j dne? ENRICO GUERRA * Ogo\ MESNICA tarje Trst - Campo S. Giacomo, 2 hs. G. DOLCI - dediči s-tovarna kislega zelja TRST - ulica Maiolica št. 13 želi srečno Novo leto Zveza društev za telesno vzgojo TRST - ulica Canova 25 želi srečno Novo leto hs. pold' la ni -A, V tek» d za’ Zna’ 1 spre D Šti’ i trdil' gala , i. ja-iiaH‘ -kor» idile1 .aos11 n telo z> ijenc .ešk« mpe-Be' Dlgd' pr o1 luž«" e %i . ob’ jo. želi srečno Novo leto POTROSNA ZADRUGA NAMEŠČENCEV TOVARNE STROJEV SV. ANDREJA že i vsem članom in Srečnejše Novo leto zadrugarjem Srečno Novo leto želi 1 Moderna, pekarna E. Pieri TRST - ulica S. Clltno 113 hs. Enotni sindikat občinskih delavcev in uradnikov vošči vsem delavcem, da bi v letu 1954. zmagoslavno dosegli svoje gospodarske, politične In socialne zahteve Srečno Novo leto želi Zadruga za predelavo klavnih odpadkov z. z o. z. TRST-SKEiDENiJ, ul. Vigneti 22 - Tel. 93-271 hs. Celica KP STO občinskih nameščencev «ODORiCO VISINTINI» Borimo se enotno za Svobodno tržaško ozemlje kot edino rešitev, ki bo lahko prinesla slovenskemu in italijanskemu prebivalstvu blaginjo in mir. SREČNO NOVO LETO ZELI Kmetijska nabavljalna io prodajna zadruga v TRSTU Centrala: ul. U. Foscolo 1 - telef. 94-386 Prodajalna: ul. Merendante 4 - tel 88-19 Podružnica v MILJAH - ul. Roma 1 PRODAJA VINA IN LIKERJEV: ul. U. Foscolo, 1 - tel. 94-386 h*. hs. Gostilna „ex Slavko" TRST ULICA MEDIA št. 14 vošči srečno Novo leto Člani ES tovarniškega odbora Esso Standard Italiana čistilnica pri Sv. Soboti voščijo srečno Novo leto KS. hs. Zadruga delavcev in nameščencev v Tržaškem arzenalu V OSCI VSEM ZADRUGARJEM IN ZADRUGAM SREČNO NOVO LETO Srečno Novo leto želi Ih. Ivan Kerže nasi. Srečno Novo leto želi $ Manufakturna trgovina GIOVANNINl MARCELLO Trst - ulica Paduina 2 Sekcija KP STO 8 Stare mitnice «M. COSSUTTA» želi srečno Novo leto 1954 vsem simpatizerjem in demokratom okraja n KS. Sekcija KP STO Sv. Ivana želi demokratičnemu prefoi-/alstvu okraja srečno Novo leto hs. RIBARNICA ss~ DANEU Opčine - Alpinska ul. št. 47 želi srečno Novo leto I SK. KS. Kino na Opčinah želi vsem obiskovalcem srečno Novo leto !__________ Zadruga pristaniških menz izraža članom in odjemalcem iskrena voščila Demokratična hs. solidarnost za Trst in Ozemlje želi vsem svojim prijateljem in podpornikom s ečno Novo leto KONFEKCIJE A C C O TRST Korzo Garibaldi 11, tel 96636 želi srečno Novo leto hs. Sekcija KP STO PONČANA v TRSTU želi Novo leto miru in dela hs. hs. Celica KP * «G. TOMASI» v tovarni Dreher želi Novo leto miru in blagostanja Urarna in zlatarna Malalan OPČINE - Alpinska 83/1 želi srečno Novo leto Ih. Tržaški planinski klub ^ C. A. T. želi članom in s Impali- i ze. jem srečno Novo leto Komunisti v ladjedelnici Sv. Marka ze’ijo ob Novem letu vsem delavcem, da bi izbojevali zmage na polju miru in prijateljstva med narodi, enotnosti vsega prebivalstva STO v borbi za spoštovanje mirovne pogodbe, proti vsakemu razkosanju, za blaginjo tu-živečih narodov. PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE želi srečno Novo leto PROSVETNO DRUŠTVO "LUIGI FR AUSI N" v MILJAH želi svojim članom srečno Novo leto KS. Sekcija KP STO na Kolonkovett želi vsem tovarišem in demokratom okraja Srečno 'Novo leto hs. TOVARNIŠKI ODBOR ES v TOVARNI STROJEV Sv. ANDREJA V TRSTU vošči vsšm delavcem Novo leto miru in dela Ih. Zveza demokratičnih žena STO želi srečno in 'uspeha polno Novo leto 1954 Eh. Avtonomna skupina klavcev v tržaški mestni klavnici želi srečno Novo leto Sekcija KP STO S “EUGENIO CURIEL“ center mesta in pristanišče želi članom in prebivalstvu dela in miru Srečno Novo leto želi ZADRUGA DELAVCEV OKRAJA ŠKOLJET hs. Sekcija KP STO Sv. Ana v Trstu vošči vsemu demokratičnemu prebivalstvu srečno Novo leto in ga poziva v borbo za mir, svobodo in blagostanje hs. Potrošna zadruga železničarjev TRST: ul. Flavio Gioia 5 - tel. 68-41 (notr. št, 398) Podružnica: ulica Barbariga 5 (Rojan) že’i svojim številnim in cenjenim odjemalcem srečno Novo leto, mir, delo in blagostanje Tovarniški odbor ES v ladjedelnici Sv. Marka pošilja ob Novem letu voščila vsem delavcem z željo, da bi se dosegla enotnost delovnega ljudstva v borbi za boljše življenjske pogoje, povišanje mezd in plač ter da se priznajo demokratične svoboščine v tovarnah in izven delovišč, z zaupanjem v enotnost vsega prebi valstva za obrambo lad;e„"e niške industrije, ki je podlaga mestnega gospodarstva. Sekcija KP STO ŠKOLJET v TRSTU vošči Novo leto miru In dela PROSVETNO DRUŠTVO “M. KRALJIČ« želi članom in pristaniškim delavcem blagostanja in miru Ih. Športni krožek v Tovarni strojev Sv. Andreja pošilja ob Novemu letu članom in simpatizerjem najlepša voščila PEKARNA JAZBEC (TASSI) V Nabrežini zeli svojim odjemalcem srečno Novo leto in se jim zahvaljuje. vnti' i m11 iebe' ate-” i z»' iVO)1 1 Ota1 e K 1« m*' Eh. Srečno Novo leto želi V I S I N T I N I VA N gostilna Nabrežina 95 K Sekcija KP STO v Skednju želi srečno Novo leto ZADRUGA PROSVETNEGA DOMA v Nabrežini predvaja na dan Novega leta ob 16. in 20. uri zanimivi film «Samotna zvezda», Tem potom žeti uprava Svojim obiskovalcem srečno in uspeha polno Novo teto. TOVARNA SODAVICE IN ZALOGA PIVE FR ANKO VIČ NABREŽINA, 73 želi srečno Novo leto Eh. Celica KP STO «KARLO SIGUR» ČISTILNICA NAFTE «AQUILA» v Zavijali vošči tovarišem, da bi v letu 1954 dosegli zaželeni mir in bratstvo Eh. Strokovna zveza Enotnih sindikatov nameščencev ACEGAT skupno s tovarniškim odborom, pi dodbori delavnice v Broletu, potujočega os >bja in z zaupniki posameznih oddelkov žel’ vsem delavcem srečno Novo leto, z željo vecmo večje uveljavitve enotnosti za dosego socialne blaginje, miru in svobode. Srečno Nova leto želi DONDA TRGOVINA S ČEVLJI TRST Largo Barriera Vecchia 5 KONSUMNA ZADRUGA DELAVCEV ŠKEDENJSKI1I PLAVŽEV . TRST želi srečno Novo leto vsem članom in zadružnikom th. Zadruga članov Zveze enotnih sindikatov STO TRST z. z o. z. trg Ponterosso 2-1, tel. 68-60 želi srečno Novo leto NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA PROTEST NASE SKUPINE zaradi diktata proti DZ Intervencija tov. Pogassija o novem ukazu VU - Kdo je bil pobornik, da je prišlo do novega stanja - Župan je zadovoljen z ukazom - Socialdemokrati se strinjajo z našim protestom V torek prejšnjega tedna se vnem o problemu Delavskih ga sveta razpravljalo v glavnem o problemu Delavskim zadrug, s posebnim ozirom na zadnji protidemokratični ukaz VU o ustanovitvi upravnega odbora. Vprašanje je sprožil vodja naše skupine tov. Pogassi, ki je v svoji intervenciji prikazal težke posledice in pomen gor njega diktata. Navedeni ukaz predstavlja v resnici korak nazaj celo v razmerju s stanjem, ki ga je v tej delavski ustanovi ustvaril fašizem. Prvotno je VU vzpostavila stari zadružni statut iz leta 1922., danes pa prihaja na dan z u-krepom. ki je povsem protidemokratičen in zadružnikom se ne daje možnost, da bi si izvolili svoje upravne organe. Značilno je, da so se titovci izjavili proti ureditvi članskih deležev in zgleda skoro, da prihaja sedanji ukaz prav v korist titovcem. Iz izjav odbora starih zadružnih članov izhaja, da je občinski odbor baje interveniral pri conskem predsedstvu in se zoperstavil volitvam upravnega odbora. Tov. Pogassi je vprašal nato župana, naj bi mu dal v tem smislu zadevna pojasnila. V zaključku je izrazil v imenu naše skupine oster protest proti vsiljenemu ukazu VU, ki zveni kot pravi diktat. Župan je v odgovoru izjavil, da smatra ukrep kot začasen. dokler ne pride do normalizacije in volitev v tej u-stanovi. Na podlagi novega u-krepa pa bosta zastopani v odboru tudi občina in provinca. Po županovem mnenju bi bila to tudi njihova pravica, ker sta leta 1935. finansirali zadruge s poldrugim milijonom lir. Tov. Pogassi je nato izjavil, da županove izjave povsem potrjujejo dejstvo, da je občinski odbor interveniral v zaskrbljenosti za svoj položaj, ki naj bi si ga ustvarila občina. in provinca z navedenim finansiranjem, do katerega pa jih je v resnici prisilil fašizem. Naš svetovalec je še podčrtal, da občinskih koristi nikdo ne ogroža in zadeva bi se lahko rešila na drug način. Vse to pa še ne opravičuje županovega zadovoljstva nad ukazom, ki izključuje člane od uprave lastne ustanove in postavlja na njihovo mesto občino. Svojo intervencijo je tov Pogassi nato spremenil v interpelacijo. Vodja komunistične skupine se je v nadaljevanju seje zavzel tudi za raztegnitev na naše ozemlje zakona o amnestiji, ki je bil te dni odobren v Italijanski republiki. Zupan je na vprašanje našega svetovalca povedal, da so bili v tem smislu že storjeni potrebni koraki, vendar zadeva ni še rešena. Protestu tov. Pogassija glede nedemokratičnega ukaza o Delavskih zadrugah se je pridružila tudi socialdemokratka Gruber-Bencova, ki je obenem postavila še dve drugi vprašanji in sicer glede otvoritve obmejnih blokov in razmestitve beguncev. z dr. Agnelettom, ker on ni «politični idealist» in se ne bori za interese Slovencev, temveč samo za svoje osebne in poklicne koristi. V Partiji bi morala ta skupina pridobivati vedno več vpliva med tovarni-' škimi delavci in drugimi tržaškimi elementi, ki so protiitalijansko usmerjeni. Ko bi bila skupina dovolj močna, bi morala spremeniti smer pro-italijanske politike, ki jo je doslej vodilo vodstvo KP STO, onemogočiti italijanske nacionalistične elemente v Partiji in jih izključiti iz vodstva. Naravno — je pozneje dodal in večkrat ponovil — bi to «gibanje za obrambo STO» u-živalo vso podporo vseh Slovencev, ker bi v njem videli mogočen jez proti italijanskemu imperializmu. O simpatijah, ki bi jih imela uradna Jugoslavija do tega gibanja — ni se izrazil dobesedno tako, vendar je bilo iz njegovega govora lahko razumeti — bi ga titovski krogi z veseljem pozdravili in bi ga bili pripravljeni materialno podpreti. Ponovno je pribil, da bi imel tudi jaz osebno «zajamčeno neodvisnost», s čimer je hotel reči, da bi imel zajamčeno materialno stanje. Ponovil je tudi, da bi moral «ostali še nadalje dober komunist» in delovati v okviru Partije in njenih organizacij. Ce bi na primer prekinil odnose s Partijo in odkrito prestopil v titovski tabor, ne bi bil «nikakor koristen stvari» in «bi izgubil ves svoj ugled tudi v njegovih očeh». Na koncu razgovora, ki je trajal približno tri ure, je dejal, naj dobro premislim vso stvar in naj se posvetujem z meni najbolj vdanimi tovariši. Odgovor bi mu moral dati ob njegovem bodočem obisku. OTROŠKA BOŽIČNICA v občinah in mestu Kljub poslabšanim gospodarskim razmeram so se tudi letos naše demokratične organizacije, razne ustanove ter podeželske občinske uprave potrudile in si prizadevale ,da bi nudile malčkom čim lepše in vedrejše božične praznike. Tudi letos je tradicionalno božično obdarovanje otrok po šolah, otroških vrtcih, tovarnah in deloviščih razveselilo precejšnje število otrok in seveda tudi starejših. Na podeželju niso bili pozabljeni niti onemogli starčki. V nabrežinski občini je občinska podporna ustanova razdelila božični zavoj otrokom osnovnih šol in vrtcev že v sredo pred božičem. Za to priliko so bile v šolah v Devinu, Sesljanu, Mavhinjah in Nabrežini prisrčne otroške prireditve, ki so jim prisostvovali občinski odborniki, zastopnik conskega predsedstva ter predsednik občinske podporne u-stanove g. Oto Kralj. V šolah in vrtcih, ki jih posečajo tudi italijanski otroci so bile pri reditve dvojezične. Za lep u-speh nastopa malčkov gre priznanje tudi učiteljstvu, ki se je v resnici potrudilo v pripravah. Otrokom je bilo razdeljenih približno tisoč zavojev, revnejšim družinam v občini URESNIČITEV NAČRTA BI UBLAŽILA BREZPOSELNOST Zakaj se ne gradi tovarna papirja v bližini Devina ? Se meseca avgusta smo pisali, da nameravajo graditi v bližini Devina tovarno papirja. V zadnjem času pa smo zvedeli, da se neka banka iz Ženeve še vedno zanima za finansiranje omenjene gradnje. Zastopnik in posredovalec o-menjenega bančnega zavoda nadaljuje s prizadevanji, da bi premostil razne ovire. Kakor zgleda, obstaja težkoča predvsem glede nakupa okrog sto-tisoč kv m potrebnega zemljišča, ki je last devinskih ju-sarjev. Govori se, da VU vztraja na stališču, naj bi se tovarna gradila v industrijski coni v Trstu. Titovski ,argumenti" (Nadaljevanje z 2. strani) renskimi političnimi skupina-ni za obrambo STO in narod-lih pravic Slovencev. Prepri-ian je, da bi s tem dobili pri-itanek SDZ, SKSZ, neodvisnih Slovencev in tudi titovskih terenskih elementov, ki ne bi bi-i nasprotni ustanovitvi STO. i se boje Italije. Omenil je. la ne bi bilo s tem v zvezi panelno iskati neposredne stike Mnenja smo, da je treba to pobudo vsestransko podpreti in bi se ne smele z nobene strani postavljati ovire. Kamnoseška industrija vedno bolj hira, brezposelnost je vedno večja. Že zaradi teh golih dejstev je treba vsako tako pobudo sprejeti kot pozitivno stvar in pripomoči zainteresiranemu zavodu, da premosti vse ovire in prične čimprej z nameravano gradnjo. Po izjavah zastopnika banke dr. Ferrera vsa zadeva nima nikake-ga političnega ozadja, tako vsaj izgleda. Pravilno bi bilo torej, da bi jusarji odstopili seveda po primerni ceni potrebno zemljišče. Tudi občinska uprava bi morala posredovati pri oblasteh v primeru, da bi se skušala ovirati uresničitev pobude. Z gradnjo tovarne bi se v precejšnji meri ublažila stalno naraščajoča brezposelnost v nabrežinski občini. Predvideva se. da bi gradnja trajala približno 2 leti, pri delih bi bilo skozi vso to dobo lahko stalno zaposlenih kakih dvesto delavcev, ki bi morali biti seveda domači brezposelni. Vprašanje nove tovarne zanima širše plasti občanov, predvsem delavce, nadalje kmete in trgovce. Pričakovati je torej, da bo javno mnenje podprlo pobudo, ki bi bila v splošno korist občini in občanom. Ljudski koledar (Nadaljevanje z 2. strani) najnovejši izsledki sovjetskih znanstvenikov o nastanku planetnega sistema. Skoda, da uredniški odbor ni poskrbel vsaj še KAMPANJA ZA REKRUTACIJO Katere sekcije so do sedaj najboljše Danes se uradno zaključi kampanja za obnovitev partijskih izkaznic za leto 1954. Ker nismo še v posesti podatkov iz vseh sekcij, ni mogoče še povleči dokončnih zaključkov. Na vsak način pa lahko že ugotovimo na podlagi podatkov prejetih do 24. decembra, da je bilo do tega dne obnovljenih povprečno 95 odst. izkaznic. K temu je treba še prišteti nekatere sekcije, ki niso poslale podatkov, vemo pa, da so opravile že dobršen del svojega dela. Na podlagi dosedanjih podatkov spadajo med najboljše sekcije Barriera. Sv. Ivan, Trebče, Sv. Križ, Padriče, Cunei, Milje, Campore, Tovarna strojev, ladjedelnica Felszegy, Dolina, Magdalena, ladjedelnica Sv. Marka, Tržaški arzenal itd. Navedene sekcije so se v tej kampanji dobro obnesle in ne morda, ker so imele ugoden teren. Uspeh njihovega dela obstaja v dobri pripravi načrta, politični zasnovi vsega dela, mobilizaciji vseh tovarišev iz celic in sekcijskega komiteja, razlikovani akciji na terenu, objektivni preučitvi posameznih primerov in to brez vsakega sektaštva. To je bila torej podlaga, ki jim je omogočila uspehe bodisi pri obnavljanju izkaznic kakor v pridobivanju novih članov. Kampanja za obnavljanje izkaznic se danes uradno zaključi, ne smemo pa pozabiti, da se delo za rekrutacijo nadaljuje. Ne počivajmo torej na doseženih rezultatih. Stopajmo v novo leto pod geslom: pridobivajmo vedno nove sile za našo partijo, učvrstimo njene vrste za bodoče važne borbe. za nekaj člankov te vrste, ki bi seznanili naše ljudstvo o velikanskih uspehih, doseženih v zadnjih desetletjih na vseh področjih znanosti. Vsekakor naj o tem vodi računa za prihodnje leto. Tudi v kulturnih vprašanjih 6i bilo koristno imeti več člankov, posebno še o stanju kulture v Jugoslaviji, o delu umetnikov in drugih kulturnih tvorcev Slovencev v zamejstvu itd. Vsekakor pa so z animivi in zelo poučni letos priobčeni članki, kot so S. Bidovca o velikem kulturnem razmahu v Sovjetski zvezi, iz katerega si je mogoče ustvariti precej jasno sliko o velikih uspehih sovjetskih narodov na tem področju, dalje članek Soče Ko-šutove o gledališču v Bolgarij', Justa Košute «O nalogah ljudske prosvete», ter krajši članek o naprednem kiparju Murerju. Literarni del je letos bogatejši od lanskega. Objavljena je črtica prerano preminulega našega pisatelja Prežihovega Voranca «Srečanje», Ivana Cankarja «Brez doma», dve izvirni črtici, Jadranke «V senci Spomenika svobode» ter Cesarjeve «Vljudno vam sporočamo», dalje več lepih pesmi. Srečku Kosovelu je Zora Košutova napisala članek ob priliki 50-letnice njegovega roj-, stva. K vsej tej bogati in pestri vsebini je treba dodati še tri «kotičke». Posebno pester in zabaven je letos otroški kotiček, v katerem bodo naši najmlajši našli poleg, treh pravljic (Grahov stroček, Medved, Po vodo) tudi Tolstojevo povestico «Filipek», Kettejevo basen «Krt modrijan», kako pesem, križanke, uganke in druge, našim otrokom prijetne in poučne stvari. Zenski kotiček je poleg lepega, ženam namenjenega članka poln praktičnih nasvetov, ki jih dnevno potrebujejo naše žene bodisi glede kuhe, čiščenja pohištva in drugih predmetov, nege lepote itd. V rubriki «Naše zdravje» je poleg dveh l strokovnih člankov o nevarnostih srčnih bolezni ter o raku in novotvorbah, več nasvetov o higieni matere in otroka. Za nameček je letos dodanih mnogo zgodovinskih anekdot in smešnic. ki bodo dobrodošle vsakomur. pa kakih 200 zavojev s hrano in oblačili. Demokratična uprava dolinske občine jé tudi letos poskrbela za božično obdarovanje vseh šolskih otrok in najmlaj-ših v otroških vrtcih. Božični zavoji so bili razdeljeni upoštevajoč gmotne razmere družine tako, da so potrebnejši prejeli izdatnejša darila, drugi pa skromnejša. Na vsak način ni občinska podporna ustanova pozabila na nobenega otroka, kot ni pozabila na revnejše družine. Tudi v dolinski občini so se vrstile lepe otroške prireditve, ki so potekale v ozračju veselega in razigranega razpoloženja malčkov in zadovoljstva staršev, učiteljev in vseh, ki so si prizadevali za dober uspeh letošnje božičnice. Prireditvam so prisostvovali razen učiteljstva in staršev tudi občinski odborniki. V Miljah je občinska podporna ustanova skupno z miljskim odborom «Natale Triestino» razdelila dan pred božičem revnejšim otrokom od 3 do 14 let kakih 300 zavojev, onemoglim in revnim starčkom pa denarne podpore v znesku 2 in pol milijona lir. V šolah so razdelili 2300 zavojev. Otroški prireditvi, ki je bila združena s to razdelitvijo, so prisostvovali župan tov. Pacco, naši odborniki ter svetovalci vseh političnih skupin. Prisotni so bili tudi prof. Schiffrer, dr. De Ferra in drugi predstavniki civilnih oblasti. Omembe vredno je priznanje, ki ga je dal prof. Schiffrer za stalne dokaze dejanskega bratstva, ki se je ustvarilo v miljski občini, ki je — kot je dejal — občina res v pravem pomenu besede. V mestu so se za božične praznike vrstile številne mične prireditve najmlajših, organizirane pod pokroviteljstvom tovarniških odborov. Razdelje no je bilo znatno število božičnih zavojev. Obdarovani so bili otroci delavcev Tovarne strojev. Sv. Marka, live, «Esso Standard», konopljarne itd. Na božič so ime'i otroci občinskih nameščencev v Kinu ob morju dobro obiskano prireditev z razdelitvijo zavojev. Prisostvovali so naši svetovalci, socialisti, tržaški župan ter drugi predstavniki civilnih oblasti. Razdeljenih je bilo 330 zavojev. V isti dvorani je bila tudi božičnica za otroke pristaniških delavcev. ,LUCANJE“ v Boljuncu Lepo vreme in prijaznost vasice sta na Stefanovo privabili v Boljunec res veliko število pristašev in gledalcev «lučanja». Ze pred 14. uro si lahko videl na vaškem trgu številne gruče ljudi, ki so prihiteli iz raznih krajev Brega, Padrič, Bazovice, Treoč itd. ter mnogo Tržačanov. Najboljše je bila seveda zastopana vas, posebno kar se tiče Jantov in deklet, ki so bila do zadnjega trenutka poskrita. Med preko dva tisoč gledalci je vladalo od vsega začetka nestrpno pričakovanje, dočim so se za hišnimi vogali razvijale «voi 'e priprave». Okrog 15. ure se je začela prava «bitka», pomaranče in jabolka so frčala kot za stavo in marsikateri fant je postal «žrtev» vaških deklet, kar je vzbudilo veliko smeha in zabave, posebno med otro-čadijo, ki je prišla še najbolj na svoj račun. Po «lučanju» je bila v prosvetni dvorani dobro obiskana kulturna prireditev, o ka-teii poročamo v naši prosvetni rubriki. Organizatorji «lučanja», ki so tudi letos na lep način oživeli to starodavno tradicijo so brez dvoma lahko zadovoljni z uspehom, ki je še presegel lanskega. Za proseško postajo V nabrežinski občini nova napeljava Ukaz ZVU št. 151, ki bo veljaven z dnem objave v Uradnem listu, proglaša v občini Devin-Nabrežina za nujno in neodložljivo napeljavo stranskega voda, ki bo napeljan iz 130 kw električnega voda, last železniške uprave. Zavezniška vojaška uprava je s svojim ukazom št. 150 odredila, da so dela za podaljšanje IV. tira na proseški železniški postaji za 100 metrov v smeri proti openski železniški postaji nujna in neodložljiva. Ukaz št. 150, ki je bil podpisan 19. decembra 1953, velja od dneva objave v Uradnem listu. Nove telefonske številke V noči od 29. na 30. t. m. so bile spremenjene telefonske številke serij 5000, 6000, 7000 in 8000 na način, da je treba odslej pred številke navedenih serij postaviti številko 3. Taboriščne grozote (Nadaljevanje z 2. strani) veliko število jetnikov s polomljenimi udi. Več je bilo takih, ki so jim titovci polomili noge, ko so jih metali v podpalubje ladje «Punat». Med njimi je bil tudi Vicko Jelaška, član KPJ od njene ustanovitve in bivši komunistični poslanec za časa monarhofašistične Jugoslavije. Imel je 64 let. Bil je vedno zelo pogumen, veder, vesel in je s svojim vzgledom zelo dobro vplival na vse druge jetnike. Življenje v bolnici ni bilo nič boljše kot v barakah. Vsak drugi ali tretji dan je prihajal v bolnico vojaški zdravnik, ki je z bolniki in ranjenci zelo surovo ravnal. (Nadaljevanje sledi) B. T. L W st PROSVETNO DRUŠTVO» pi Marij Matjašič - Milan ul Barkovlje j, želi vsem članom in prija- j D teljem srečno Novo leto r< ----------------- Zi Za teden --- dni — JANUAR 1954 Petek, 1. - Novo leto Sobota, 2. - Makarij Nedelja, 3. - Genovefa Ponedeljek, 4. - Benedikta Torek, 5. - Telesfor (mlaj) Sreda, 6. - Sv. trije kralji Četrtek, 7. - Valentin (Zdravko) Petek, 8. - Severin. ZGODOVINSKI DNEVI: 3. 1942 so padli v Begunjah na Gorenjskem prvi slovenski talci. 6. 1943 je umrl Nikola Tesla, utemeljitelj sodobne elektrotehnike. Rojen je bil 10. julija 1856 v Liki. 8. 1902 se je rodil Georgij M. Ma-lenikov, predsednik vlade ZS SlR. VREMENSKI PREGOVOR: Prosinca je bolje videti volka v hlevu kakor pa moža na polju brez suknje. TRST II. PETEK: 9. Slovenski motivi -13. Reklamna voščila trgovskih podjetij - nato Voščila dijakov slovenskih nižjih srednjih šol - nato Glasba po željah - 17. Slovenski zbori - 21. Tržaški kulturni razgledi - 21.30 Dramatizirana zgodba - Kierson: EOLA, VEČNI NAVDIH. SOBOTA: 13. Glasba po željah 16. Oddaja za najmlajše - 16.30 Slovenski motivi - 18. Koncert tenorista Dušana Pertota - 19. Pogovor z ženo - 20.5 Koncert zbora Slovenske filharmonije - 21. Malo za šalo - malo zares - 22.30 Ravel: Valček, koreografska pesnitev. NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 12. Od melodije do: melodije - 13. Glasba ipo željah - 17. Koncert moškega zbora Valentin Vodnik - 21. Gounod: FAUST, 1. in 2. dej. PONEDELJEK: 14. Lahke melodije igra pianist Franco Russo 19. Mamica pripoveduje - 20.15 Slovenski motivi - 21.15 Gounod: Trgovina jestvin DANEU PROSEK št. 124 želi cenjenim odjemalcem srečno Novo leto BAR NUOVO Strada vecchia dell’Istria 280 želi srečno Novo leto Trgovina električnih L^ potrebščin KRALJ (Carli) Bogomil PROSEK 212 želi vsem cenj. odjemalcem srečno Novo leto SHPZ lahko samo čestitamo na tej novi lični in pestri izdaji, ki dela čast slovenski knjigi. bis. Silvestrovanje v Ricmanjih. Za dostojen zaključek starega in dober začetek novega leta bomo imeli v Ricmanjih :udi letos običajno silvestrovanje z bogatim kulturnim sporedom. Ponovila se bo zabavna igra v štirih dejanjih s petjem : sj U. S. SERVOLANA 1 vošči srečno Novo leto 5. članom, simpatizerjem in «a « S' FAUST, 3. in 4. dej. TOREK: 13. Glasba po željah -18.40 Koncert baritonista Marjana Kosa - 19. Slovenščina za Slovence - 21. Radijski oder - Mirko Javornik: TRIJE BOŽICI. SREDA: 9. Slovenski motivi -11.30 Dramatizirana zgodba: Calvino: ZVEZDA JE OBSTALA -16. Radijski oder - Bekeffi: NEOPRAVIČENA URA - 21.15 Chopin: Koncert za klavir št. 2. - 22.15 Večerne melodije. ČETRTEK: 13. Pevski duet in harmonika - 19. Mamičina pravljica - 21. Dramatizirana zgodba - nato Priljubljene melodije. PETEK: 13. Glasba po željah -20.05 Slovenski motivi - 21. Tržaški kulturni razgledi - 21.15 Šostakovič: Simfonija št. 6. - 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran. mesnica PUNTAR DANILO PROSEK vošči vsem odjemalcem veselo in srečno Novo leto 1954. želi srečno Novo leto Kedan delavcem in vsem klientom hj n„ -------------------------------Keštv hes 1 MESNICA z; ŽERJAL BRANIMIR BOLJUNEC nos naše želi srečno Novo leto l Za„. 1 hja, t Svc TRGOVINA JESTVIN **9 laži H DRUŠTVENA GOSTILNA RIiCMANJE 6 želi srečno Novo leto SANCIN >vensl BOLJUNEC 62 'levai <-‘§a b orož —'Pravi ''avsk želi srečno Novo leto Trgovina jestvin, sadja IfcDravi in zelenjave bacio ŽERJAL DRAGO vest, BOLJUNEC 159 < želi cenj. odjemalcem Vens srečno Novo leto 'o slo, 111 bo GOSTILNA GUŠTIN JOŽKO ZGONIK ŠL želi srečno Novo leto bajt Noja Srečno Novo leto želi GOSTILNA SANCIN BOLJUNEC 62 |^erlnos 'vobo. 1 s te neo •ni in ROJC VIKTOR GOSTILNA SVARA RIiCMANJE 111 !L želi cenj. gostom srečno Novo leto GOSTILNA ANTONIJA STRANJ DOLINA 40 «Dele ^tioki [V z sak s< 1'tiov želi srečno Novo leto PROSVETNO DRUŠTVO' “ALDO CERULEO pri Magdaleni v Trstu želi vsem svojim članom in prijateljem, srečno Novo leto v miru in blagostanju :L KAVARNA TERČON v NABREŽINI želi srečno Novo leto Sekcija KP STO v NABREŽINI želi svojim članom in delovnemu, ljudstvu srečno Novo leto. 'Ato __'21aga ktav! ». snjur »naša fskei N, k< nnalr itev ( fjih i _ Pst s p i pela !šitev nto $ __Ja z 6vajo SLAŠČIČARNA DRAGICA KRALJ TREBČE želi svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno Novo leto Gostilna in tratika MICE KRALJ TREBČE 17 vošči svojim cenj gostom srečno Novo leto LpUz Srečno novo leto želi Sekcija KP STO ZGONISKE OBČINE vsem svojim članom in simpatizerjem eto- 5htev Nni £>am °bèr slave 'm L elovr No r»rišč ,fani 6 kul enski aruži Slovenski trgovini manufakture in mode tvrdke F. UDOVIČ Lr-mi ■k: TRG P0HTEROSSO 5 TEL- 29-686 - ULICA MAZZINI 44 TEL. 94-550 želita srečno Novo leto vsem cenjenim odjemalcem, znancem in tovarišem, naši (juie; ‘a in kci hbr0 -ioraj z3lec MELJSKA LJUDSIČA ZADRUGA COOPERATIVA POPOLARE MUGGESANA želi srečno Novo leto ŠL PROSVETNO DRUŠTVO IVAN VOJKO PROSEK - KONTOVEL -, -, ■L1 p rat». Vsa hvei ih st ___-IMn , ° zd Baroli J eli vsemu prebivalstvu obilo sreče in zadovoljstva v letu 1954. S Ne, *1 dc Nov Slovensko - krvatska prosvetna zveza «D( _ aio, ,a ri La d, ^lr)§o; lenje lih i :iuds žeZi vsem prosvetnim društvom, njihovim članom in vsem naprednim prosvetnim delavcem obilo uspeha v Novem letu 1954. GOSTILNA KRALJIČ PRI POSTI VINO, JEDILA, LIKERJI, KAVA BOLJUNEC 159 želi vsem gostom srečno Novo leto Te; " < ,$eh Qntn, —— :Ua ŠLHk beh kri [Prot; ikžt —'ho r MESNICA B PUNTAR Rudolf KONTOVEL želi vsem svojim odjemalcem srečno Novo leto GOSTILNA DELORENZI Sv. KI IZ MESNICA SEGINA ERNEST PROSEK želi srečno Novo leto vsem svojim odjemalcem želi srečno Novo leto DRUŠTVENA GOSTILNA na PROSEKU "kB5 iNd: bot; t>0 Sl 'ko jSVot i N beš; želi vsem svojim gostom srečno in veselo Novo leto 1954 N iŽ'V<