RUMO: Mi krivi? Radi slabih uspehov na srednji šoli smo mi krivi. Tovariši, kaj pravite k temu? Smo li mi krivi? ... Na različne odnošaje in deistva smo se sklicevali ob te.i krivični obtožbi. Prirojeno je že, da se liudfe fzgovarjajo na druge in obdolžujejo dejan.i, ki niso upravičena. Tako pravi.io. da smo mi krivi^ker trpi naraščai na pomanfkanju znanja ob vstopu v srednio šolo. Potemtakem pa res ne vemo. čemu so spreiemni izpiti. Tu naj se bo mogoče strožji; plevel v stran, zrna v mlin, pa bo dobro. Ne pa oneea cincanja in usmiiienosti, ki iu vidimo pri izpitih. Sicer bereio iz obraza šolarju duševne njegove zmožnost. a na to ni mogoče se zanesti. Kdor zna. ostane: kdor ne zna, naj pojde! To jc vzrok? Ne. tega nočem trditi. Predbacivan.iu. blateniu, kriv^črosti se je ljano za hrabrost pred sovražnikom, s francoskim in češkim vojnim križcem in albansko spominsko kolajno. Bil je pisatelj in je kot tak sodeloval kot gledališki kritik na kulturnem polju. Leta 1911 je bil igran njegov dramski prvenec »Erazem Predjamski« na ljubljanskem odru. Bil je zanimiv feljtonist, lansko leto so igrali v Mariboru tri njegove enodejanke, posvečene trpljenju in smrti Srbije in vstajenje Jugoslavije. V kratkem pa izide v založbi Učiteljske tiskarne njegov opis doživljajev iz Albanskih gora in trpljenja srbske vojske 1. 1914—1918. — Danes je podlegel kot žrtev svojega idealnega trpljenja in globokega jugoslovanskega prepričanja, podlegel je od oslabelosti in notranje izmučenosti, ki so mu jih prizadejali prestani napori. Slava junaku! Težko prizadetemu očetu, našemu sivolasemu vrlemu predsedniku in njegovim pa naše najgloblje sožalje. — Ostre besede na račun državnih uradnikov. Na protestnem zborovaniu slovenskih trgovcev in obrtnikov v Ljubljani. ki se ie vršilo pretekle dni, so padle hesede. na katere menda državno uradništvo ne bo molčalo, če ,ie njega vodstvo zdravo in se zaveda svoje dolžnosti. Eden od glavnih govornikov se ie ostro izrekel proti subvencijam zadrugam, kar ie po niegovem mnenju koruptno in se ie oritoževal tudi nad gospodarstvom vlade, ki izdaie denar za vsentogoče, za uradniške plače itd. — Dlačati mora Da trgovec in obrtnik. — To so nazori kapitalistične buržuazije o naših upravičenih zahtevah! Nikakor ni naš namen razpaliti strasti stanu proti stanu v narodu. ker pripisuiemo nezdravo naziranje še vedno nezdravim .posameznikom tudi v trgovskem in obrtnem stanu, a iavno izgovorien udarec teh poedincev zasluži krepek odmev naših vrst tudi iz vzroka, ker ne odgovarja resnici. Proletarijat, med katerega spada danes tudi državno uradništvo. nosi vse breme davkov. ker trgovec ne plačuje davkov od tega, ker po- trebui.e za svojo eksisjenco, ampak zvali davke vedno na odjemalce. ki so v veliki večini tudi uradniki. Če da;e država uradništvu. ie primorana dajati ravno zaradi neupravičenih in pretiranih cen v trgovjni. ki jih danes diktirajo brezvestni špekulanti.. vojni in povoini dobičkarii, verižniki, ki so v svoji popolni notranii moralni propalosti padli v globoki osebni materiializeni. da ne čutijo več soodgovornosti napram družbi. To ie rana našega naroda in tudi rana naše države. ki io uničuje in io bo uničevala. dokler ne bodo iztrebljeni in onemogočeni v javnem življenju ti družabni izrodki, ki kvajrno vplivajo na ves naš gospodarski režim. Državno uradništvo se bori. kadar se bari. kakor drus: proletarijat. za zadnji scrižliai. za svoio kožo. za eksistenco, ki mu io nničuie družabni red — torej upravičena borba. kadar se upira visokim cenam: in to naj bi bilo razsipanje denaria s stranj vjade, če da uradništvu. da ne pogine v bedi!? Iz zadruse! Naše so malo prizadete. ker niso še pozabljene vsote, ki so bile za uradniške zadruge odtrgane na naš račun. Ideja zadrug ie zdrava in bi morda bila sposobna rešiti in ustaliti sedanii neznosni gospodarski položaj. da se ni tudi vanie zanesel nezdrav korupten duh iz krosrov, ki so okužeoLod istih nezdravih krotrpv. katere smo Djej otncnjali in ki diktirajo današnje cene trgu. Z_ato nas ne preseneča tudi klic proti zadrugam, ker vidjino od Kje prihaja! Zal le. da so tudi v trgovskem in obrtnem stanu dobili vodilno vlosio oni posamezm.ki, ki jim jc osebni materijalizem Klavni nagon vsega stremljenja, kar nam je iz-pričal zadnii sliod. Meščansko časopisje ¦molči, niina dobre bescde v obrambo za- tiranih in izkoriščanih, zaka.i rnolči —• vesamo! — Slabi vspehi v srednjih šolah. »lz srednješolskih krogov se je oglasil v »Sloveneu« nekdo, na uašo obrambo v 13. št. Konštatira dejstvo, ki smo ga kon-štatirali v zadnji številki mi, da viš. š. nadzornik VVester ni iz lastne inicijative zvračal vzrok slabih vspehov na ljudsko šolo. Drugače se giblje vse poročilo v onem tonu, da se pravo mnenje pričenja šele pri miienju »akademika«, drugemu se pa odreka sodbo«; doseže svoj višek v »boju za enotno srednjo šolo«, pri katerem — po mnenju pisca — v višjem šolskem svetu nebi smeji soodločevati zastopniki učiteljstva. (Drugi, nešolniki pa — ia!) V tem sta se našla »Naprej« in »SIoyenčev« poročevalec »iz srednješolskih krogov« prav dobro. Govori humanist! Zato tudi ono nesrečno iahanje ua slovmškem sprejemnem izpitu. Ne splošna nadarjenost in ne splošno znanje, ampak slovniški »mehanizem« ima odloeati o vsprejemu dijaka za nadaljno izobrazbo v srednji šoli. Ueiteljstvp ljudske šple naj na škodo znanja druge_dece iz- gublja dragoccn čas z mehaniziranjem slovniške teorije, naj na ljubo manjšini zanemari ojjroinno večino in naj poučuje slovnico, da bo z njo izhajala v vsei srednii šoli; srednja šola naj pa živi od slovniškega znanja. ki si ga je na podlagi metodiškega oouka pridobil učenec v liudski šoli. Za starokopitni slovniški sprejemni izpit naj pripravlja ljudska šola učence. To smo Vam hoteli povedati, irospodje, in iz tega našega prepričanja izvira tudi naše globoko uverenje do potrebe enotne sredtije šole, take šals, ki ii ne bo začetek in konec kriterija slovnica; take šole. ki nam ne bo ubijala z enostranostio talentov — o čemur nam bodete že dovolili, da bodo smelj izraziti svoje mnenie tudi naši zastopniki v višjem šolskem svetu.« »Snov. ki se zahteva za sredjijo šplo« — poznamo ie in smo jo poznali še pred Tominškom; predpiše se io lahko, a kako io izvajati, da se ne ubiia s tem poleta ljudske šole in ne napravlja greha na splošnem znanju širokih ljudskih mas? In tu je ona točka, kjer jc treba stika in sporazuma med učiteljstvom, med srednjo in ljudsko šolo! Ali nai slovniško pripravo prevzame ljudska ali srednja šola; ali se ljudski šoli pridene.io prinravljalni razredi za srednjo šolo, ali Drevz.ame pripravo srednia šola v tei obliki. D-osedai se ie prakticiralo tako. da se ie zaduie četrtletje zanemarilo vse ostale Dredmete in 95:/4 učencev ki niso šli v srednjo šolo. in se je vse četrtletje pripravljalo onih 5% učencev posebno v slovnjci za srednjo šolo. Ali nebi bilo bolj oravično. če bi prevzela srednja šola v nrvetn razredu to slovniško pripravo na svoje breme, ker ima že ves materiial enoten v enem razredu; ali nebi bilo to bolj praktično!? Seveda pride tu zopet vprašanje metode pri pouku v poštev, potrpljenje in čas, kar pa Slovenčev pisec negira, ker pravi: »Sicer pa je nanien pouka znanie, nc pa metoda.« Vprašajte nadzornike iz vaših vrst. ki so vidfili uspelie metodičiiega pouka v meščanski in ljudski šoli in ki poznajo tudi razmere v srednji šoli. naj Dovedo oni, koliko bi se dalo še doseči v nižjih razredih srednjih šol več z dobrim jnetodičnim poukom. beveda, najbolj komodno je decembra lneseca ooslati učenca nazai v liudsko šolo, »da "ga bolje pripravL za srednjo šolo«, četudi se j_e dal s sprejemnim izpitom že nekak »absolutorij« ljudski šoli. Nič ne de ta nekonsekvenca! Vprašal bi še: do katerega razreda srednie šolc pa se«:a ta kvarljiv vpliv ljudske š^le? Ali je slabih uspehpv v višjih razredih .tudi ljudska šola kriva ?!! Slovenčev dooisiiik uvaja voz v tem vprašanju že na politiško stran. Ne bomo mu sledili, kŁr nam je preveč pri srcu bodočnost naše mladine in našega naroda, zato ne bomo razpravljali strasti. Očitki in negacija krivde nas ne bodo navajali k ^boljšanju dejstva — ubrati nam je druga pota, h katerim je bilo učiteljstvo pripravljeno vsikdar. — Odloki višjega šolskega sveta za dobrodelne zbirke v šoli. Kdor opazuje gibanje zborovanj naših okrajnih učiteljskih društev, ta opazi, da se društva soglasno izrekajo drugo za drugim proti zbirkam; kdor ie pa posetil sam ta zbo<rovanja, ta čuje. da je ta sklep učiteljstva tudi dobro utemeljeih Višji šolski svet ie sicer baje že izdal odlok proti zbiranju denaria v šoli v kakršnekoli namene, a ko se piše o tem odloku v dnevnem časopisiu. da je izdan.. nam Doročajo o drugem odloku, ki že zopet odreja novo zbirko. Če bi ime_li te zbirke samo občenaroden namen in bi bile omejene samo na gotova stremljenja n. pr. Jugoslovansko Matico, bi jim pripisovali vzgojen pomen: da se že v mladino vlije čut in dolžnost do tega stremlien.ja, ki naj preide narodu v kri in meso. To bi bjl višji. vzgoini smoter in namen teh zbirk potom šolske mladine; toda iddo se ie z zlorabo vsemogočimi zbirkami profaniralo, da je postala odijozna in ubija celo dober na- men in smoter, ki ga je imela, n. pr. za Jugoslovansko Matlco. Zato se je pričelo učiteljstvo izrekati proti zbirkam in še iz drugih, utemeljnih. tudi pedagoških razlosov. Zbirke za vsemogoče namene so vzele idealni namen zbirkam in so jih postavile na rnateriialistiško ppdlago, hkrati pa s preprostostjo rodile v otro.cih velike s.kušniave in pregrehe vzgojnega pomena. Zbirke naj bodo torej res sveto vzgoino sredstvo za res plemenite vzgojne namene, namenjene skupnim. višjim smotrom vsega naroda. Te naj se goji potom šole in potom otrok, v drugib. zadevah Da-nai se obrača direktno do staršev in nestaršev. ki na.i pridejo tudi v poštev. — Na naslov kmetijske družbe v Ljubljani. Pod tem naslovom ste priobčili dopis, v katerem se trdi, da je bil na glavnem občnem zboru trboveljske kme- tijske podružnice prečitan dopis glavnega vodstva v Ljubljani, v katerem se zabranjuje pravica aktivne volilne pravice vsem učiteljem, ki ne plačujejo zemljiškega davka dočim se jim pasivna volilna pravica dovoljuje. Dopisnik sklepa iz te- ga, da večina učiteljev ne more biti pravi član kmet. družbe, in da je bolje, da pred takimi pogoji izvajamo konsekvence. Glavni odbor je poslal Učit. Tovarišu pojasnilo, da navedbe tega dopisa ne odgovarjajo popolnoma določilom pravil Kmet. druž. za Slovenijo. Glavni odbor navaja § 4. glede sprejema udov. Po tem § more postati pravi član vsaka neomadeževana samolastna oseba, ki je lastnik* ali kot užitnik posestev, od katerih je v Sloveniji predpisana zemljarina. Nadalje so pravj udje kmet. druž. tudi načeliiLki in odborniki podružnic, potein načelniki, oziroma predsedniki gospodarskih in kmetijskih zadrug in društev (tu so mišljeni vsi kaplani raznih kler. konsumov) ne glede na to, ali so lastniki ali užitniki kakega zemljišča ali ne. Glavni odbor trdi, da je ta § družbenih pravil že v veljavi od leta 1912., a da se proti temu določilu še ni pritožil kak učitelj, ker je vsak učitelj, ki ima šolski vrt, s tem že opravičen postati pravi član kmet. družbe. Ta trditev pa ne odgovarja resnici! Pokojni Lampe je skoval ta pravila edinole, da je s tem oškodoval učiteljstvo na ugledu pri kmetih in jih kolikor možno prikrajšal na pravicah. Proti temu je svojčas učiteljstvo najodločneje protestiralo, a zaman. Splošno se razlaga, da učitelje ni smatrati kot užitnika šolskega vrta, ampak je užitnik krajni šolski svet, ker tudi on plačuje davek. Drugače je ž župnikom, ki od župnega posestva plačuje sam davek. Da je bil naduč. Črnagoj lahko voljen v glavni odbor, tudi naše trditve prav nič ne ovrže, ker je imel on pravico kot davkoplavčevalec svojega posestva, a ne kot užitnik šolskega vrta. Nezmisel ie gotovo. da ima kdo samo pasivno volilno pravico brez aktivne. Pač se prigodi, da ima po pravilih kak član samo aktivno, a ne tudi pasivno vol. pravice. Samo pri kmet. družbi je pokojni Lampe napravil ravno narobe. Pa zakaj? Edino Ie iz sovraštva do učiteljstva. Ker so nekatere podružnice nujno potrebovale učitelja za tajnika, zato je bilo milostno dovoljeno, da si ga smejo izvoliti ako ga res potrebujejo, a učitelj sam pri volitvi nima nič govoriti in odločevati. To so poniževalne in nevzdržne razmere! Ako glavni odbor res želi, da bo učiteljstvo z veseljem sodelovalo pri kmetijski družbi, potem je prvi pogoj, da ima vse učiteljstvo, ki se kakorsibodi peča s kmetijstvom v šoli, ali na šolskem vrtii pravico biti pravi član družbe. Da bi imel učitelj pravico samo do dela, a bi ne imel enakih pravic z drugimi, to se mora vendar za vselej nehati — Ne norčuite se! Z novimi »dokladami« so nas pošteno udarili. Naj govori moj slučaj: Sem poročena učiteljica s 14 službenimi leti. Pri sebi imam svojo mater. Poles tega. da dobivam kot poročena učiteljica le polovjco doklad (za dve polovici dela. seveda!), moram skrbeti še za nio, ki t.udi ne živi od zraka .ter ima, kakor vsak drus:. pravico živeti do smrti. Do »regulacije« doklad sem za njo dobivala dnevno a 3 Din. rodbinske doklade, iaz pa svoje osebne doklade dnevno a 7.50 Din. (kot poročena, torej manj vredna delavka!). skupaj 315 Din. Po »regulaciji« na glasom člena 31. za mater žene državne uslužbenke ne pripada nobena rodbinska doklada. Zato na je z »regulacijo« moia oscbna draginjska doklada zvišana na 11 Din. dnevno. t. j. 330 Din. rnesečno. Povišanih draginjskih doklad. ki iih moj mož dobi za me. ne šte.iem, ker bi iih za ženo-neučiteljioo ravnotako dobil. »Sijajni« povišek mojih draginiskih doklad znaša notemtakem celih 15 Din.. ali 60 K mesečno. ali eno žemlio na dan! Vprašala bi samo ... finančnega ministra za skrivnost. kako naj s tema 2 K kri.iem draginjo. ki smo io na račun teh »povišic« začutili že pred pol letom! Odgovora zastoni pričakuiem, ker ga nihče ne rnore dati! Še vselej smo bili razočarani ob novih dokladah. ob teh-le zadnjih pa naibolj. Gospoda tam zgoraj! To ravnanie z državnimi namešceo ci. ie očitno norčevanie! S temi dokladami nam niste pomaeali iz zadrege. temveč le našo potrpežljivost postavili na odločilno tehtnico. Vi elejte, kam bo potegnila! — V šoli pa naj eovoritno otrokom o pravičnosti. kot nailepši čednosti! Poročena učiteljica. — Kako se fabricirajo ovadbe za disciplinarno postopanje. »Učit. Tov.« je opravičeno izrazil začudenje, da ie bilo 19 disciplinarnih slučajev na dnevnem redu seje Viš. šol. sveta. Kako lahko se do tega pride, evo dokaza: Vladala ie v kraju devet let najlepša sloga med županstvom, krajnim šol. svetom in šolskim vodstvom. Bili so v teh odborih večinoma ljudje klerikalnega mišljenja, a brez klerikalne zlobnosti, ter poštenjaki. Prišel ie pa kaplan, ki je iskal »kakor r.ioveč lev« prilike in človeka, da udejstvi svoja pristno klerikalna načela. Našel ie oboje. ko so se lani bližale občinske volltve. Tu je mal posestnik. brezprimerno častilakomen in vsled tega brezprimerno brezobziren in nespravljiv. Ta oosestnik si je sestavil s kaplanovo pomočio kandidatno listo iz nizkih in najnižjih: sebe ie postavil prvega. Agitirala sta dan fri noč: kaplan niti ni utegnil v šolo. Kandidat si ie pa izbral za agitačno geslo:. znižanje davkov ter razglagal, da bo tako dolgo delal, da se trirazredna šola_ v občini izpremeni v enorazredno, »da ne bo občina Lmela toliko stroškov.« Stranka »malih« ie zmagala z dvema odbornikoma večine. Zgoraj navedeni posestnik je Dostal župan in začeli so delova>ti« brezobzirno. Kaplan je bil na jesen zaradi raznih deliktov kazenskim potom premeščen, a njegov zli duh živi v občinskem odboru »malih« naprej. Posebno župan in trije njemu po duhu najsorodneiši. so prevzeli nalogo. izvrševati kaplanov »testament«. Sezimo nekoliko nazaj! Novi župan je bil že prei občinski odbornik. L. 1916. si je hotel na neopravičen način pridobtti amerikansko nodporo. kakor so icr v vojnetn času dobivali cni, ki so imeli svojce v Ameriki. Nadučiteli kot občinski tajnik. ga ni hotel v tem oodpirati: zato ni nič dobil. Prva zamera! Pozneie ie hotel ta človek nepostavnim potom pridobiti svoji sestri gostilniško koncesijo. Nadučitelj se ni mogel Dostaviti proti zakonom in ni hotel pritisniti občinskega pečata na dotično neDravilno sestavlieno prošnio.. Druga zamera! Ko ie ta člpvek sedaj postal župan, ie sam kupil smodnika ter si dal na čast '— po svoiem in nekem drugem fantu — v mraku, na tujem zemljišču. s topiči streIjati. Temu ie sledila ovadba in — tretja zamera. Nadučiteli se ie ob izvolitvi novega župana odpovedal tajništvu: nova zamera. Prvi korak novega župana je bil, |da ie preišn.ies:a župana in nadučtelia — ¦¦tainiika zatožil ori palitični oblasti. da sta , »nalašč skrila ali pa uničila« neke akte »da bi napravila novemu županu sitnosti.« Ceravno je odstopivši tajn.ik izročil nekaj ^ni prej spričo odbora »malih« novemu žitpanu na podlagi natančnega inventarskea:a seznama tudi »Dotrrešane« akte in se^e župan drijgi dan po ovadbi sarn pretBričal. da ie storil obema krivico, vendar ^ii bjl toliko previden — menda vsled .svo'e ošabnosti — da bi bil ovadbo umakJiil. Zato ie bil zatožen pri sodišču in Kaznovan! Od sedaj pa njegova maščeValnost ne pozna več me.je. Zbral je oko« sebe tri naizvesteise pristaše odbornike '?r najhujše nasprotnike šole in učiteljstva in ie dose2:el. da so bili vsi štirje in *e Peti. tem podoben, izvoljeni od »malih.« za_člane krajnega š.olskega sveta. Tako si ie župan zasisural tudi stolec načelstva v krajnem šo.l. svetu. Sedaj _a.o se ^Dravili nad nadučitelja. Poizvedovali so Jfi šolarjih in bivših učencih po nadučitelievih grehih. Kar je bilo dobro, so iz"remenili v; slabo kar ravno, so pa skri^ili in napisali ovadbo ter io poslali višie^ šolskemu svetu. Brez dvoma je, da ,°do pogoreli na celi črti in pri tem iz^knili §e posebno razočaranie. Odprto a sto.fi vprašanje. ka.i bo storil višji šol- l^i^svet s takim krainim šolskim svetom, .' že pred svoiim nastopom gazi vse za^.ito mu naložene dolžnosti do. šole. Pri- »Načrtu šol. zakona« od VI. Radojeviča v členu 191. določeno, da je župan polit. občine predsednik krajnega šolskega sveta. Saj ie vendar znano. da so ravno župani večinoma najbolj prononsirane politične osebe. Tako bo špla stala vedno sredi najhujšega političnega meteža. ker striinke se meniavajo. Največ bo pri tem trpela šola in učiteljstvo. ki ne bo hotelo izpreminjati svojega prepričanja po političnem barpmetru. Spomnimo se vendar izreka pokoines.a ravnatelja Schreinerja: »Dajte šoli mir in ona vain da moč!« — Počitniška potovania učiteljstva — ugodnosti glede vožnie in prenočišč. Opozarjamo na današnji članek »Ferijalni Savez in učiteljstvo« in priporočamo vsem okrainim učiteljskim društvom, naj bi stavila to temo na dnevni red enega prihodnjih zborovanj, ker bi ory.anizaci.ia počitniškega potovanja prinesla mnoso koristi nosebno lnlaišemu učiteljstvu in bi tudi v stanovskem pogledu pripomogla mnogo k zbližaniu. — Ob priliki debate o slabih uspehih v sredniih šolah se spominjamo F. Finžgarjeve knfigre »Študent nai bo«, ki je še danes uv_aževanja vredna. — Učiteljski mecen. V Novem Sadu ie umrl te dni bivši tov. Aleksander Konjovič, učiteli. ki ie zapustil vse svoje posestvo Učiteljskemu Domu v Novem Sadu. Posestvo obsega 64 iutrov in je vredno nad osem milijonov kron. — Pirhi za Velikonoč. Dekliška šola v Konjicah ie nabrala 95.25 Din. za »Jueroslovensko Matico«. —¦ Za Dirhe je poslala šolska mladina osnovne šole v Cerknici Jucroslovenski Matici 430 Din. — Osemrazredna mestna osnovna šola v Radovljici ie nabrala 305 Din. za piruhe »Jugoslovenski Matici«. — Na§a šol. mladina v Babnempolju ie nabrala 50 Din za pirhe in pokupila zate in svoice 100 srečk K. J. S., zelo so radovedni naši malčki ali bo ktera babnopoliska srečka tudi resnično — srečka. Sedai se pripravliaio na zbirko za gladuioče ruske otroke. kteri se jim zelo smilijo; že lani so iim podarili 25 Din letos se nadejamo da bo več. dasiravno ie tukajšnji šol._okoliš zelo inaihen. — Šola v Grahovera je nabrala doslej za Jugoslov. Matico nad 2000 znamk ter za letošnje pirlie 120 Din. — Na zadnji seji OZ v Ljubljani dne 15. p. m. je bil izvoljen odsek za službeno pragmatiko, ki je izredne nujnosti. Člani so: vlad. svet. dr. Rutar, poštni nadkom. Matjašič. rač. ravn. v p. Svetek, pis. ravn. Zorko, rač. rev. Dolžan, nadp. fin. kontrole Česnik, jetn. nadp. Tumpeli, sod. ofic. Primožič, viš. davč. upr. Bekš (eno mesto ostane rezervirano za zastopstvo Udruženja Jugoslov. učiteljstva.| ' Na nasiov ravnateljstva drž. železnic. Kakor znano je na božični dan prišel učiteljstvu nalog, da predloži do 31. decembra svoje slike ravnateljstvu drž. žel., da se izdajo uradniške železniške izkaznice, ki dovoljujejo polovično vožnjo. Marsikateri ni imel na razpolago slike in je vsled tega moral iti prej k fotografu. Tako so vložili potem slike 3. in 4. januarja. In zgodilo se je, da nekaj tacih ni prejelo železniških legitimacij. Dotični se tedaj ne morejo okoristi ugodnor.ti, ki sicer veljajo za vse, ter se morajo sedaj o Veliki noči voziti s celimi vozovnicami ali pa !epo doma ostati. Mi ne moremo trpeti, da se ta krivica godi nekaterim našim tovarišem po krivdi drugih, zato zahtevatno, da se tudi tem takoj izdajo železniške izkaznice za državne uradnike. primerno odgovorilo. a zdi se mi jako nenajtančno. Kot vzroke so naštevali negoienje stikov s Drofesorji. prostost študentov, pomanikljivost metode in drugo. Bodisi, da ie res. ali ne, vendar nai navedem dozdevaioči se mi vzjok, ki ie vsem znan. a se ga nihče ne upa navesti naravnost. Poslušajte! Sem v gledališču. Zatopljen v svoie misli. nisem opazil, da stoje,. pred manodiiakinie, ob in.za menoi pa dijaki. Zastor se dvigne, igranje se prične. Verno doslušam, a naenkrat čutim, da mi ob boku lazi neka roka. Tat. si mislim. Pustim ga. nai mi seže v žep. a nato ga bom pa mel! Eh zdaj bo čas! Halo. poeledam. Tatinske roke ni bilo, bil ie pa zanimiv slučaj. Ubogi, nedolžen študent je vil svoii roki okolo pasu pcgdstoječe dijaklnje in prsti so grabežljivo držali nje nežne prsLGnječa ie bila, a on io ie držal s skrčenimi rokami. njegovo telo ie prav drgetalo v tako mamečem položaju. Pomladanska njegova kri je kiDevala, kaiti vzdihi y neenakomernih presledkih so kazali razburienosti. Sai ni čuda. na.slanjala se ie na niega. Krčevito ie držal za njene prsi. misleč. da ga nihče ne opazuje v taki gnieči. Tembolj ie bil uverjen o tem, ker je ona zakrivala njegovi roki s peliso. »Nesramnež,« si-knem skozi zobe, da ie samo on slišal. Roki sta x>magali. opustili... Pogledam ga v obraz. a niegovi pogledi so škilil' v tla. Torei študert! !n ta nai se vsede, kadar hoče, ob mizo in študira. Je li to mogoče?... Ko pride domov, se hj?če najbrže učiti. Sede. Misli mu roje po glavi. vzbuja si čuvstva. ki iih je imel.tedai, vidi nieno sliko in se vtopi v svoje sanie. Vmisli se v sladkasti skupne« samotne hoje in pogovarjanja. raiskih čuvstev ob promeru misli, ugodnosti ob morebitnem pfiljubu. Hajdi, in knjiga zleti v kot. Naslednjega iutra pa se že odlikuje med lenuhi... In ona? ... To s^m mislil, ko sem opazil omenjeni slučaj. Drug.ič sem bil v mestnem vrtu. čitaioč Cankarja. Na nasprotni klopi pa ie sedela iata študentov. Nisem mogel čitati. ker so se pogovarjali nreglasno. In kai mislite, o čem so se pogovarjali? Mislite si gotovo: o literaturi ali.čem sličnem. O ne. nikakor ne! Samo o spolnem uživanju. Anekdote jn povesti spolnih odnošacev. A po teh mogoče nedolžnih smešnicah so sledile lastne zgodbice in izkušnie. In o tem sem raje tiho. Samo toliko povem: Sram me ie bilo. da je to naša bodočnost. Tudi spolna bolezen se je omeniala. Tore.i sedai veste. kod hodiio.^. In kniige se prašijo doma... In vprašaite zaupno študenia. kai se poKovar.ia.io med seboi? Samo o ženskah in o onih čuvstvih, ki vzbuja spolno uživanje. In kako se bahajo, če so okusili ta sladki greh! Kdor ostane nedolžen tekom študiia in ni falot. tega pomiluieio in zasmehu.ieio. Torej ni čuda. da opušgajo knjige. ko se raje ukvarjajo z dekleti. In. nadalie. Zopet sem v dedališču. Sedai pa sedim. Ob navzi po Drvem dejanju grem na zrak, da sj zapalim cigareto. Sprehaiam se okolo gledališča in dospeiiri do vosala bližnje. nerazsvetliene ulice. V kotu nekih vrat opazim ljubimca z ljubico. Kaj metii mar? Obrnem in grem, a za menoj kmatu začujem stopinje. Pogledam, ravno je smuknila nje roka izpod niegove pazduhe in mimo odhitita — študent in študentka. Glasova, ki sta ga izuščevala, sta bila tista iz onesra vežnega kota. Kai sta iskala tam. ni težko uganiti... Uboge knjige, kako ste zaničevane, če seže v vaš posel ženska!... Ubogi srednješolci, kakšno ie trplienje ob velikem vašem učenju ... Zgodi se božja volja. tako .pravijo in se smejejo... Dalje: Nisem črnogled.. pač pa se mi ie reklo, da sem čudak. ki iščem strahu, kier ga ni. A mislim, da me bodete i nadalje ooslušali. Torej! Slučajno stopam mimo neke zloglasne kavarne. Dolg sem in le trenutno za-škilim čez zaveso mimoidoč skozi okno. In kaj opazim? Bil je znan študent v objemu lahkožive lahkokrilke ... Zdrknil sem mimo. Jeznoglednost do dijakov mi ie otemnela. Če hodi diiak z vlačugami, se pa vse neha. Ne samo učenje, ampak tudi olika in dostojnost... 0 tem bi vam vedeli povedati oni sami razne »Kunststiickelce«... Znano je. da dijaki radi korakaio v »Gemsemarschu«, uganjajoč burke, se- veda vedno ponoči. Neke noči sem srečaj tak red, ki ie srnuknil po par ovinkih naravnost v hišo propalosti in greha ... Bilo iih ie precei. med njimi celo. frkolinčki... In nehote me ie obšla misel. Knjiga? Moi narod ... Nočem dalje omeniati novih zanimivosti! Tako ie torej! Sedai vidite, da smo mi, učitelji. krivi, ka.i ne? Ženske. ženske, te lete in begaio gflavo vsakega diiaka bolj nego mučne in temns črke kake knjige. Oh, če bi vam obrazložil vse, čisto vse, čutil bi se še bolj olaišanega iz temnih slutenj. 0 oficirjih. o kontrabandstvu diiakov. o čudnih slučajih, o ponočnih izprehodih s katerosibodi žensko. o lovu vlačug, o mestnih gajih in o škripanju... Kriv?'Mi nismo. a tudi ne profesorjiKdo Da? Razlagajte si in sodite. sami! Razen tega so tudi drugi vzroki: bahatost. plesi, prireditve. akademiie. Ošabnost. češ. bplje po.itnuiem to kot profesor. ni zadnia lastnosf. V.neki italijanski narodni pesmi pra' vi neko dekle. izbirajoč si ljubimce, da ne mara študenta. ker prodaia ob vseh vogalih svoio liubezen. In iaz pravim. da ie to resnica! Z dekleti srednjih šol ie isto; oP^" zuite samo promenado! H koncu nai dodam še. da te pregrehe veljajo deci na« 16. letom. Vzgoja, vzgoja. vzgoja!