Štev. Z55. O LJubljani, v sredo, dnž J. nogembra 1906. Leto mio. Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26' za pol leta „ P' za Četrt leta za en mesec 13-650 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— »a četrt leta „ „ 51— ta en mesec „ „ 1"70 la poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC fnserati: Encstop. petitvrsta (72 nun): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za ,>tč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6 url popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Jez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. UrtdniSkega telefona Sle v. 74. Političen list za slouenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, Inseratein reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Vrhunec politične in n orodne propolosti. Politična in narodna propalost naše liberalne stranke v državnem zboru prikipela je do vrhunca dosegljivosti, ali bolje rečeno, do nižine, ki se ne dd več prekositi. Zadnje cunje političnega sramu, ki so se te »stranke slovenskega razumništva« še držale, .ic vrgla te dni proč in v vsej svoji odurni nagoti je razpostavljena celi slovenski javnosti. V osodepolnem trenotju. ko obmejni Slovenci pričakujejo rešitev od »Slovanske zveze«. — so se slovenski liberalci združili z naj-nizkotnejo družbo v parlamentu, s Schoncrer-ievo druhaljo, da še enkrat izbljujejo svoj strupeni žolč na načelnika »Slovanske zveze« tir. Šušteršiča. Torkova ataka Steina, Malika iu podobnih nečednih elementov zbornice na dr. Šušteršiča, je bila aranžirana od slovenskih liberalcev, in sicer ie bil disciplinirani notar Plantan, ki je kot »postillon d'amour« tekal k Schonererju samemu in razvijal za časa naskoka Stein-Malikove druhali več kot čudno delavnost na klopeh vsenemških kri-čačev. Dr. Šusteršič je z zaničujočim smehljajem preziral vsenemške psovke. Za njegovo osebo se nc gre - kajti če bi bile liberalne in vsenemške psovke v stanu omajati njegov ugled, potem bi se bilo to že zdavna zgodilo. Toda nastopilo je baš nasprotje onega, kar so pričakovali nasprotniki od svojih psovk: čim bolj so ga psovali, s tem večjo ljubeznijo in zvestobo se ga ie oklenilo slovensko ljudstvo in nikdar politični ugled tega moža mej našim narodom ni bil tako velik, nego je sedaj, po šestnajstletnem psovanju. In čim bolj in čim dalje ga bodo nasprotniki našega naroda -tn našega ljudstva psovali, tem bolj bode rastel njegov ugled in njegov vpliv. Nihče ni dr. Šusteršiču bolj pomagal do ugleda in vpliva med našim narodom, nego — njegovi nasprotniki z neumno in podlo politiko njihovega psova-nja. Po pravici povedano, sc nam upira vedno in vedno pisati o dr. Šusteršiču, ker nečemo, da bi kdo smel le sumili, da je naša politika osebna. Toda nasprotno časopisje se neprestano zaganja ravno v načelnika naše stranke. Z ozirom na stranko, ki jo zastopamo, moramo vsled tega vedno in vedno povdarjati, da »S. L. S.« zaupa svojemu načelniku, da ga ljubi tem bolj. čim boli je napadan, in da sovraštvo nasprotnikov le potrjuje naše prepričanje, da ie dr. Šusteršič najboljši mož na svojem mestu. Toda v državnem zboru se danes nc gre za osebo dr. Šušteršiča, temveč, gre se za to, da »Slovanska zveza« zastavi ves svoj ugled in vpliv v prilog obmejnim Slovencem, osobito da se popravi kričeča krivica na Koroškem. In moment, v katerem je vse odvisno od ugleda in vpliva »Slovanske zveze« v parlamentu, je smatrala stranka slovenskih izdajalcev kot umesten, da se zlije od vsenemških zaveznikov najnižjega kalibra ploha psovk na načelnika Slovanske zveze« in mu tako že v naprej oteži, če ne onemogoči uspešno delo v prilog tužnemu Korotanu! Cc uspeh ne bode odgovarjal naporu in željam, bodo zopet vse puščice, baš iz liberalnega tabora, letele proti dr. Šusteršiču, češ, on je mož vpliva in on bi bil moral in moral doseči koroško popravo. Kljub temu pa se ravno s tc strani dela z najuniazanejšimi sredstvi samo v ta namen, da sc že naprej zapreči vsaka možnost kakega uspeha. Vprašamo: Kakšen ugled zamorejo slovenski poslanci imeti v parlamentu, ako se vedno in vedno najdejo slovenski poslanci, ki iščejo pomoči pri najbolj zagrizenih sovražnikih slovenskega ljudstva, pri protestantov-sko-prusijaških vsenemcili proti svojim lastnim sorojakom samo v ta namen, da izpod-kopljejo, kolikor mogoče, njihovo osebno veljavo s sirovimi in podlimi psovkami, z laž-njivimi iu smešnimi obdolžitvami. Vse psovke, ki so bile kedaj čitati v »Slov. Narodu« proti dr. Šusteršiču, sta v torek v nemškem jeziku prinašala - Franko Stein in Vinko Ma-lik pod patronanco dolgobradatega discipliniranega notarja Ivana Plantana, ki se sam ne upa, žc ve zakaj! Kako hočemo označiti tako početje »slovenskih« poslancev v trenotju, ki je eno naj- usodnejših v zgodovini slovenskega ljudstva? Slovenski jezik nima besede, ki bi zadosti ostro označil to nesramno, izdajalsko, podlo in sirovo početje. Označiti zamoremo le posledico tega početja: neizmeren gnjus in gnjev vesoljnega slovenskega ljudstva napram stranki, ki jc zmožna takega postopanja v takem času. Iu če bi volilna reforma ne imela nobenega drugega uspeha, nego da izgine ta smrdljiva stranka s površja našega javnega življenja, je že vredna, da postane zakon. Seve, nc dvomimo, naši liberalci bodo krčevito tajili, da so kaj deležni vsenemških sirovosti v torkovi seji. Toda tajenje jim ne bo nič pomagalo. Ni prvikrat, da so bili v tej družbi, pa tesne iu občcznanc so njihove zveze s Steinoin in Malikom, preočividno je med torkovo sejo Plantan razvijal »delovanje« pri vsenemških klopeh. In včerajšnji »Narod« piše z neprikritim veseljem: V današnji seji je bil sodni dan za izdajalca dr. Šušteršiča. Jasno je kot beli dan, da »izdajalca Slovencev« ne morejo soditi vscnemci s svojega stališča; zato srno hvaležni »Narodu« za to izjavo, ki nam izpričuje, po čegavem naročilu jc delala Steinova drulial. Ta madež ostane našim liberalcem neizbrisno na njihovem brezsramiiem čelu in pri b( dočih volitvah ne bode nobenega volilnega shoda, kjer bi se to liberalni stranki ne povedalo v brk. Kaj pa poreko sedaj tisti obmejni Slo-vcnci, ki vedno zahtevajo vse od dr. Šušteršiča in ga najostreje kritiku jejo, 7 a naše dične liberalce pa imajo toliko nežnih ozirov? Ne vemo, kaj poreko, kaj osobito poreče občutna tržaška devica, ki čujc na ime »Edinost«. Toliko pa vemo: kdor jasno in odločno nc obsoja tacega herostratskega početja, je hinavec, čc trdi. da mu jc inari za blagor slovenstva. Ta zasleduje v resnici druge, kalne namene, namene, ki niso daleč od smrdliivih smotrov kranjske liberalne stranke. In to velja tudi za žurnalista, če tudi niše svoj iist izven Kranjske. To smo morali jasno in glasno povedati. Iz sebično strankarskega ozira nam je početje naših liberalcev prav: Saj nam daic jamstvo popolne zmage pri prihodnjih volitvah. Ni nam pa to postopanje prav iz splošno narodnega ozira, ker škoduje ugledu našega naroda in zavfra njegov napredek — v pred-Icžečem slučaju pa osobito zavira uspeh pri podrobni razpravi volilne reforme. Iz sebično strankarskega stališča bi zaklicali našim liberalcem: Le tako naprej, v vaš popoln pogin! Iz narodnega stališča pa obžalujemo iz dr.a srca. da so poleg Schonererjeve bande le še slovenski poslanci, ki so pali tako globoko. da so sposobni za tako početje Toda nikjer ne najdete stranke, ki bi bila sposobna za tako podla početja. Ta žalostni »laureat« pripada brez prik rajska le slovenski liberalni stranki. Obračun slovenskega naroda s to stranko bode temeljit. Volilno preosnovo. O u n a j, 6. novembra. Drugo branje. Politični duh je poln elektrike. Iskre švigajo ter vžigajo nervozne ljudi. Tudi to mora biti. Mlinska kamna, ki krešeta iskre, meljeta dobro moko. Sedaj rijejo na dan oni življi, ki sc jim z jezika cedi sama svobodomiselnost in naprednost, pa poskušajo ustaviti naravni razvoj političnega, socialnega in narodnega napredka. Neprijatclji so socialni pravičnosti, ki si klesti preseko ter dela gaz. Ugovarjajo pa: /Mi smo za volilno preosnovo, a ne za to! Ljudje božji, absolutno enaka pravica je bila in je povsod le v načelu, v praksi je ni. V imenu enakosti in bratoljubja so že glave snemali z vratov. Danes pa z »izdajalci« pitajo one, ki hočejo volilno preosnovo in ž njo politični napredek ter vsaj relativno večjo soc. pravičnost. Ali morda vprašanje ni nujno? Ali ne čakajo pisarniški pomočniki na boljše plače, ali ni na dnevnem redu zakon proti pijancem? Tako so včeraj razobešali svoje »popularne težnje« na javni plot. Da, prvo je potrebno, drugo koristno. Oboje pa more priti šc na vrsto in šc drugo povrhu, ko ic sedanji parlament napravil svoj testament. In vol. preosnova je politični testament parlamenta s privilegiji. Previden gospodar pa nc dela testamenta v zadnjem hipu, ko mu omahne roka in odpove očrneli jezik. Zato jc nujnost razprave o vol. preosnovi utemeljena in opravičena. Ko par- LIK6K. Kako so nekateri pisatelji izvirni. Za dolgočasno Aškerčevo »Egiptovsko arabesko — Amcnhotep IV.« v novemberski številki »Ljubljanskega Zvona« sem se razveselil, ko sem preobrnil list in zagledal spis: Jens Peter Jakobsen. Spisal Vladimir Levstek. Vesel sem pozdravil v slovenskem leposlovnem listu študijo o pisatelju, čigar spisi so mi pripravili že toliko lepili ur. S tem pisateljem je hotel seznaniti slovenski literarni svet pesnik Vladimir Levstek. Z zanimanjem sem začel prebirati spis. toda že uvod sam se mi je zdel tako znan, ko pa sem preobrnil prvi list. sem naletel na sestavke in besede, ki so se mi zdele sumljivo sorodne pri biografiji o Jakob-senu, katero sem čital pred njegovim romanom Nicls Lylme. Poiskal sem Rcklaniovo univerzalno biblioteko št. 2551, 2552, v kateri se nahaja avtorizovana prestava J. P. Jakobsc-novega romana »Niels Lyluie«. Pred romanom v istem zvezku pa je natisnjen Tli. Wolf-fov biografičen uvod. Ako primerjamo in to ni potrebno posebno natančno — ta uvod z Vladimir Levstikovim spisom »Jens Peter Jakobsen« v novemberski številki »Ljubljanskega Zvona«, potem se lahko prepričamo kako žalostno izvirni so nekateri slovenski pisatelji. Prosim samo nekaj primer: Str. 4 v Rekla-movi biblioteki piše Teodor VVolff: »Jakobscns Leben floss stili und einfach, keine grossen Erregungen, keinc starken Lci-densehaften, nichts Ausserordentliches, nichts OcNvaltsamcs. Er selbst schreibt auf die Frage nach Ereignissen aus seinem Leben am 25. November 1880 aus Thistcdt an Georg Bran-des: »Was Begebenheitcn angelu, so \veiss ich uahrlich keine zu nenncn, die Interesse haben und gennant \verdcn konnen«. (Tils-kueren 1877).« Stran 659 »Ljubljanskega Zvona« pa piše Vladimir Levstek: »Jacobsen ni postal velik umetnik ob velikih dogodkih zunanjega življenja. Brez viharjev. brez mogočnih strasti, brez čudnih posebnosti in silovitih preobratovt so tekli njegovi dnevi in pretekli. »Ko jc želel Juri Brandcs izvedeti kaj o njegovih doživljajih, mu jc dne 25. novembra 1880. leta odpisal iz Thistcdta: »Kar se tiče dogodkov, res ne vem takih, ki bi utegnili biti zanimivi in vredni, da jih omenim.« Na isti strani piše dalje T. Wolff : »Ani 7. April 1847 \vard er in Thistcdt, einem Stadtchcn mit viertausend Eitnvohncrn, nordvvcstlich voni Ljim Fjord, geboren. Scin Vatcr \var ein vvohlhabender kleiner Provinz Kaufmann ohne die geringste Bildung und auch spiitcr ohne irgend eine Ahnung von der Bc-deutung scines Sohncs, dabci gcizig und cng-herzig itd. Na isti Zvonovi strani kot zgoraj pa piše Vladimir Levstik: »Rodil se jc dne 7. aprila 1847. leta v This- stedtu, mestecu z blizu 4000 prebivalci, ki leži severozapadno od Ljimskcga fiorda. Njegov oče, imovit trgovec tiste vrste, kakršni so vobče trgovci po deželi, ni bil prav nič izobražen in tudi kasneje v dnevih sinove slave ni ume! in poznal njegovega pomena; živel jc le svoji trgovini iu je bil da mimogrede omenim (!!) — skopega iu tesnosrčnega značaja. itd.« Tako gre naprej lepo po vrsti po Wolffo-vem spisu, po katerem ni g. pisatelj samo morda sestavil, temveč prestavil in p r c-pisal svoj spis, o čemur se prepriča lahko vsakdo, kdor hoče primerjati Levstikov spis z Wolffovo uvodno biografijo. O. Levstiku se je tu pa tam v Wolffovem spisu zdelo kaj predolgo in jc isto izpustil. WoIff je n. pr. v svoji biografiji navedel celo .lakobsenovo pesem »Arabeska«. O. Levstik vzame samo nekaj vrstic. V prvih jc kar po svoje nekaj pre-naredil. T. VVolff ima v »Arabeski« sledeče vrstice: Ilire Wortc ficlen (Jleich Apfelblutenblattcrn Auf thaufeuchtes (iras; (i. Levstik pa pravi: »Njene besede so padale liki listki jablanovega cveta v moje naročje. T. Wolf piše v svoji biografiji o Jakob-senovi noveli »Mogcns« sledeče: »Eitiige Zeit spiitcr schricb Jacobsen die Novcllc »Mogcns«. »Mogcns \virktc \vie eine Offenbarung aus einem schonen Lande, von dem man nicht vuste, \vo es lag,« schreibt Skram. Es war eine Offenbarung, denn in dieser Erzahlung erschloss sich zimi erstcnmalc eine Miirchen-\\clt, die nichts Erfabcltes hatte, eine Romantik trat auf, die etuas NVirklichcs \var, ein Stil erstand, der aus Farben und Tonen ge-\voben schien, der in einem cvigen Stim-inungsrausch schvclgte und bald in fiam-mende (ilut, bald iu zartzitterndes Sehnen sicli aufloste.* V. Levstik: »Nedolgo potem je napisal Jacobsen pre-lestno novelo »Mogcns«, o kateri pravi Skram da jc bila enaka razodetju iz krasne dežele, o kateri nihče ni vedel, kje da leži. V njej je odprl pisatelj svet pravljic in romantike, ki nima navzlic temu ničesar fantastnega na sebi, s ključem blestečega sloga, ulitega iz barv in razpoloženj, čudovitega v svoji ubranosti, zdaj žarko plamenečega. zdaj polnega drhteče-nežnega koprnenja.« l akih stvari bi se dalo šc mnogo navesti. Kogar zanima, naj primerja šc natančnejše Wolffov in Levstikov spis in videl bo, kako neopravičeno je postavil g. Levstik pod spis v »Zvonu« »Spisal V I a d i m i r Levstek«. Konec Levstikovega »spisa« bode v deccinbcrski »Zvonovi« številki. Radoveden sem na ta koucc. Morda se porabi tamkaj M. Herzfcld, ki je napisal o Jacobsenu v Diede-richovi izdaji .lacobsenovih del tudi lepo študijo. P. lament napravi ta testament, storil je tudi to pokoro za svoje politične grehe in zgodovina ga ne bode obsojala, pač pa oni, ki vtikajo glave pod kolesa zgodovine. Veleposestniki in volilna preosnova. Visoki pleinenitaši in veleposestniki gotovo neradi dajo iz rok svoje stare privilegije, in vendar računajo z dejstvi. Tako piše državni poslanec groi Mensdorff, član češkega kons. veleposestva: »Kot dostojen politik si ne ubijam glave kako bi preprečil vol. preosnovo. Ta prodre iu naj prodre, da bode vsaj mir. Tudi se ne bom smejal v pest, ako sc izjalovijo nade. Naša dolžnost je, da nc jokamo za »privilegiji«, ampak razmišljamo, kako najbolje koristimo svoji domovini in narodu ... Ustavoverni veleposestniki so sc sprijaznili z volilno preosnovo. To so mogli storiti, ker so bili vedno nemško-narodni. Naša stranka pa ni češko-narodna, ker imamo tudi Nemce v svoji sredi. Ako hočemo še aktivno delovati v politiki, moramo iti narazen. Nemški tovariši naj gredo v nemške okraje, češki pa med svoj narod. Tisti pa med nami, ki so bili le Avstrijci, naj se odločijo za Nemce ali Cehe, ali pa naj sc umaknejo iz politike.« To so poštene, odkrite besede dostojnega politika. Aut — aut! Ako hočem zastopati ljudstvo, stopim tudi med ljudske množice in delim ž njimi veselje in gorje; ako pa hočem uživati mir v svoji palači, umaknem sc iz politične javnosti. To jc doslednost. Zakaj nc bi zastopali čeških okrajev princi Švarcenbergi in Lobkovici, grofje Nadhernv, Deym, Pobren-sky, dr. Mettal in Sajfert? To so politiki, ki tudi čutijo s češkim narodom. Sami stari predsodki jih ločijo od ljudske misli. In če sc ozremo na ustavoverne veleposestnike, najdemo i ondi mnogo mož, kateri se morejo v vsakem oziru meriti z mnogimi nemškimi ljudskimi poslanci . Dr.pl. Grab-mayr, dr. Barenreither n. pr. sta moža, ki delata čast nemški levici. Dr. Grabmayr je pokazal nedavno, da ni okoščenel nemški cen-tralist, marveč zagovornik primerne avtonomije. Da ni prijatelj enake volilne pravice, to je povedal jasno brez vsacih intrig. Zato pa uživa večje spoštovanje, nego zahrbni hujskači. Možje, ki so vredni ljudskega zaupanja bodo vedno dobili mandate. Ljudsko zaupanje pa si mora vsakdo sam pridobiti, ker mandati ne bodo več padali v naročja kot zrela jabolka. Razprava o nujnosti. — Dr. Korošec govori. Danes je prvi prišel na vrsto dr. K o r o -š e c . ki jc z velikim uspehom izvršil svojo no-logo. Rekel je: Mnogi katoliški krogi imajo strah pred splošno iu enako volilno pravico. Kdor pa gre med ljudstvo, ta nima strahu. Strašijo nas s socialnimi demokrati, ki nočejo poznati ne vere, ne narodnosti. Toda soc. demokracija je le politična stranka, s katero sc pač ne moremo boriti z narodnimi in dr-žavnopravnimi načeli, pač pa s socialnim delom za ljudstvo v pravem krščanskem duhu. in ravno s splošno in enako volilno pravico iz-podmaknemo soc. demokraciji ona tla, iz katerih črpa največ moči. Delavstvo zahteva enakopravnost v politiki in to mora dobiti. (Živahno odobravanje.) Badenijeva peta kurija ne more ustrezati razmeram. Avstrija pride vedno prepozno ali z armado ali z dobro idejo. Splošna in enaka volilna pravica pa je dobra ideja, zato moramo hiteti, da ne zamudimo pravega trenotka. Tudi kot agrarci moramo zagovarjati to idejo. (Pohvala.) Kmečki stan je sicer po številu še najmočnejši v Avstriji. Ako pa še čakamo z volilno preosnovo, bode se znižalo tudi število kmečkega prebivalstva. Torej čim preje, tem bolje! (Pritrjevanje.) Pač pa govornik z narodnega stališča nc more po-hvaliti volilnega načrta .Glede na vol. okraje na Koroškem in Štajerskem so rabili Nemci drugo merilo zase nego za Slovence. Nemci se ponašajo s svojo kulturo, zgodovino in davčno močjo. Istina jc, da jc slovenski kmet na Štajerskem in Koroškem vsaj toliko inteligenten ko nemški. (Živahno pritrjevanje. Posl. Malik kriči' Spomnite sc na umore, pravde!) Pravde so poslcdica žganjarij. ki jih mi ne ustanavljamo. (Malik: Vi hujskate ljudstvo, ki bi inače dobro živelo med Nemci! Stein: Vi žrete otroke!) Dr. Korošec: Dotična obsodba je bila zmota justice! Mi slovenski poslanci bomo vse storili, da se tekom razprave popravijo krivice glede na volilne okraje na Koroškem in Štajerskem, ter upamo, da dobimo večino v zbornici. (Živahna pohvala; mnogi slovenski in češki poslanci čestitajo govorniku.) Nato so še kratko govorili Pernerstor-fer, Formanek, Chiari, Plaček in Ryba, ki je ostro zavračal očitanja grofa Sternberga, da vlada podpira »Narodne Liste«. Zaradi pogreba nadvojvode Otona jc bila scia zaključena šc pred 3. uro. Jutri govorita o nujnosti Gessmannovega predloga glavna govornika dr. S c h o p f e r (pro) in dr. T a v -čar (contra). Nato se prične meritorna razprava. ODSEK ZA VOLIVNO PREOSNOVO. Včeraj so nadaljevali razpravo o zakonu glede na varstvo volilne svobode. Pravosodni minister Klein je na dr. Šusteršičevo zahtevo naznanil, da jc bilo v državnozborskih volitvah 1. 1885 kaznovanih 32. I. 1891 72, I. 1879 nihče, I. 1897 pa 493 in I. 1901 886 oseb. Nato so izvolili 7.a nadaljna posvetovanja pododsek 14 članov, in sicer: dr. Adlerja, Choca, Con-. ciia, Dulembo, Erlerja, Ferjančiča, Gcssmana, Hormuzakija, Hrubyia, Lik ke rja, Schlegcla, Steina, Wassilka in Zaffrona. Pododsek je izvolil za svojega načelnika poslanca Dulembo. NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ. Pogajanja med ustavovernim vclcpose-stvotn in nemško agrarno stranko glede na nastop niso še končana. Vršila so se le medsebojna neobvezna posvetovanja o vstopu nekaterih veleposestnikov, ki popolnoma soglašajo s programom nemških agrarccv. — Vsc- uemški poslanci so se dne 5. t. m. posvetovali o prihodnjih državnozborskih volitvah. Takoj po končanem glasovanju o splošni volilni pravici, torej najbrže meseca januarja, skličejo vsenemške zaupnike na Dunaj in sestavijo glavni volilni odbor. Ki žele kandidirati na vsenemški progratu< se morajo javiti Schone-rerju. PARLAMENTARNI NAPAD NA NERAZ-DRUZNOST KATOLIŠKEGA ZAKONA V AVSTRIJI. Znano jc, da je izvolil justični odsek avstrijske zbornice pododsek, ki naj zavzame stališče glede na določila o zakonu. Pododse-kov poročevalec Tschan je že izdelal svoje poročilo, ki ga je predložil pododseku. Znano je, da je sklenil svoj čas pododsek izpremembo zakonskih določil o zakonu in pa odpravo S 111 državnega zakonika. Poročevalec se peča začetkom svojega poročila s predlogi poslancev Voglerja in Ofnerja in pravi, da justični odsek in pa zbornica nimata dovolj časa da bi se izvedla preosnova vseh določil glede na zakon, ker je zato v sedanjem državno-zborskem zasedanju premalo časa in bi bilo treba zato obširnih upravnih priprav. Pododbor sc je pečal le z odpravo § lil oziroma SS 112, 115 in 116 ne le z ozirom na juridične in državnopravne, marveč tudi z ozirom na gospodarske, socialne, etične in moralne razloge. Postave o zakonu so še izza časa jože-finske dobe in obsegajo tehtna protislovja in pa pomanjkljivosti. Najnujnejše je pa, da pre-osnujejo S 111. Osobito so pa občutljive pomanjkljivosti in pa nesoglasja, odkar obstoje državni temeljni zakoni iz leta 1868. Vsi državljani naj bi bili pred postavo enaki. Protestanti, i ti d i in brezverci lahko ločijo zakon in lahko sklenejo novi zakon. Ob veljavnosti teh postav bi sodili, da se ravna s katoličani, ki izstopijo iz katoliške cerkve tako, kakor z nekatoličani. A najvišji sodni dvor prezira ta državna temeljna določila. Justična uprava pa odklanja to preosnovo. Glede na državnopravne razloge pravi poročevalec, da izpre-memba nima namena kršiti pravice katoliške cerkve. Z dogmo iu z zakramentalnim značajem zakona nima opraviti ničesar. Gre se le za preosnovo drž. in državljanskega prava. Država ne posega v področje katoliške cerkve, marveč ji vsiljuje cerkev enostransko naziranje, ki je v protislovju z gospodarskimi in socialnimi razmerami o nerazdružnosti zakona. Od leta 1870 sem je zakon pogodba in podrejen kot tak postavodajalni avtoriteti države. Država mora rešiti to vprašanje sile v svojem ztnislu in ustanoviti enotno zakonsko pravo v zmislu priporočenega zakonskega načrta. — Pričakovati moramo toraj novih bojev. No, katoliško ljudstvo se dobro pripravlja nanje! Tschanov predlog ima očividen namen, da škoduje katoličanom in jih razburi. OBČINSKE VOLITVE V BUDJEJEVICAH. Včeraj so se pričele v Budjejevicah občinske volitve v tretjem razredu. Stoje si nasproti Cehi in Nemci. Cehi delajo z vso silo, da zmagajo proti sedanjemu nemškemu občinskemu zastopu. Nemški listi poročajo, da je več sto Cehov zgodaj že demonstriralo proti Nemcem. Šipe so pobili na mnogih nemških poslopjih. Tudi v volivnem prostoru so se večkrat spopadli Cehi in Nemci. Agitacija je bila silna na obeh straneh. Zvečer so bile večje demonstracije. Pobite so šipe na nemški trg. šoli in na drugih nemških poslopjih. Pred mestno hišo je zbrana češka množica, ki je večkrat burno demonstrirala radi pristranskega postopanja Nemcev. Orožništvo je večkrat s silo odstranilo češko ljudstvo. Zvečer je nastopilo vojaštvo, ki je razgnalo po nemškem nasilstvu ogorčeno češko ljudstvo. OGRSKA. NaKodbena pogajanja z Ogrsko. Strokovni poročevalci naše in ogrske vlade so izvolili tri pododseke. Prvi sc peča s patenti, z vzorci iu o varstvu znamk, drugi za zadeve glede na užitninski davek, tretji z državnimi dolgovi. Prvi pododbor zboruje danes na Dunaju, drugi prične posredovanja v petek v Budimpešti in tretji koncem prihod-nega tedna tudi v Budimpešti. Sodijo, da namerava zastopati ogrska vlada stališče o uve-ljavljenju samostojnega carinskega ozemlja I. 1917. Najbrže sc loči Avstrija v posameznih vprašanjih že prej od Ogrske, ako se sklene uveljavljcnje samostojnega ogrskega carinskega ozemlja I. 1917. Ogrski minister ua zatožni klopi. Imunitetni odsek ogrske zbornice je sklenil. da pride na zatožno klop bivši ogrski jt stični minister dr. Plosz. Ker sklep ni popolnoma utemeljen, odstopi najbrže predsednik imunitetnega odseka dr. Gaal. PASIC ODSTOPI ? Poročajo, da srbski ministrski predsednik Pasič res odstopi. Kot njega naslednika prideta v poštev Vujič ali pa Milanovič. S kraljem sta prišla v nasprotstvo zaradi težav pri pred-pogajanjih glede na najetje posojila, zaradi vedno večje nezadovoljnosti častnikov in ker sc ni oziral na poročilo komisije glede na nabavo topov. OGRSKO-SRBSKA POŠTNA iN BRZOJAVNA POGODBA. Ogrska vlada je odpovedala Srbiji poštno brzojavno pogodbo iz I. 1868 in pozvala srbsko vlado, naj se prično pogajanja o novi moderni pogodbi. Pogajali se bodo v Budimpešti. OGRSKI LLOYD. Ogrska vlada sc jc pričela pogajati z avstrijskim LIoydom neobvezno o novi pogodbi, ker preneha stara koncem tega leta. Dozdaj je vozil Lloyd v Levanto in Vzhodno Azijo, ogrska parobrodna družba »Adrija« je vozila po zahodnih adrijskih progah. Družbi sta vozili sporazumno in so ostajali redno Lloydovi parniki tudi v Reki, parniki »Adrije« pa v Tr- stu. Za kratek čas najbrže začasno še podaljšajo pogodbo z Lloydom, a dolgo gotovo ne. Mažari brez dvojbe zdaj pod Košutom ustanove lastni Ogrski Lloyd, v katerem bi se združile reške družbe »Adria«, Deutsch in sinovi in »Reška plovbna družba. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Clemenceauov francoski vladni načrt naglaša glede na cerkveno politiko: V najkrajšem času postanejo vse šole posvetne, to ie brezverske. Hinavsko naglaša, da hoče odpraviti lex Falloux in po zakonu o ločitvi cerkve od države izvesti neomejeno svobodo vesti. In bahato napoveduje stari v panamske goljufije zapleteni judovsko-framazonski hlapec: Oziraje se navkoreninjene predsodke hočemo odločno kolikor je mogoče zapreti pot duhu tuje moči, ki hoče vladati svet. Zagotovili bomo versko svobodo in izvedli vsa zakonska določila in nastopili z novimi odredbami čc bo potrebno. Clemenceau toraj napoveduje novo preganjanje katoličanov na Francoskem. Nasilstvo katoliških sovražnikov na Francoskem pa gotovo prej ko slej združi verne katoličane in jim navdahne duha odločnosti. Clemenceaua ne bo več, katoličanstvo bo pa še in bo pomlajeno izšlo iz sedanjega francoskega kulturnega boja. ZAKAJ POTUJE RUSKI MINISTER ZA ZUNANJE STVARI? »Strana« piše, da potuje Izvolski v inozemstvo iz zelo važnih razlogov. Japonska z mrzlično naglostjo pomnožuje armado in osobito mornarico. Japonci so veliko bolj nezadovoljni s portsmoutskim mirom, kakor se splošno misli . Japonska pa najbrže ne namerava vojske z Rusijo, marveč ima svoje načrte glede na Kitajsko, Indokino in Indijo. Nastale so težave glede na rusko angleški dogovor z ozirom na Perzijo. V Turčiji pričakujejo izpremembe na prestolu . Nasprotujejo si v Turčiji koristi Rusije osobito z onimi Nemčije. Položaj zahteva novo kombinacijo. Začetek je francosko-angleška vojaška konvencija s prijateljskimi odnošaji nasproti Italiji in pa obnovitev rusko-francoske zveze. Izvolski potuje, da izvede to kombinacijo in da odkloni nemške nasvete. V Peterburgu sodijo, da je nemška politika Rusiji neprijazna. Ruska vlada bi rada izvedla rusko-francosko-angleško zvezo, a če si ji posreči, šc dvomijo, ker jc francoski poslanik v Peterburgu Bompard poročal, da Stolypinu ne zaupajo dumini poslanci in naj se počaka, kakšno stališče zavzame nasproti Stolypinu nova duma. BOJI V MAROKU. Uprli so se rodovi v nezzanski okolici. Pretendent jc napadel Kabile in jih prisilil, da mu plačujejo davek. Oplenili so Bcni-Sidil. V Tangru so metali domačini kamne na čoln francoske križarice Galilee. Zaprli so tri Ma-ročanc. Tangersko pristanišče bodo stražili maročanski vojaki. Vsi v Maroku naseljeni Fvropci so v nevarnosti. V Tanger je odposlala francoska vlada križarico »Jeanne d" Are«, španska pa križarico »Princesa dc Asturia«. KITAJCI IN NEMCI. Kitajski domačini so napadli v nedeljo zvečer nemškega konzulatnega stražnika in njegovega prijatelja, nekega Rusa, na potu iz Vo-zuna v Šangaj. Nemcu so vzeli revolver, s katerim je ustrelil in ga vrgli v potok, kjer je ležal pol ure in nato všel. Kitajci so slekli malone popolnoma oba inozemca. VOLITVE GUVERNERJA V NEVV YORKU. Za guvernerja ne\vyorškc države bo izvoljen najbrže republikanski kandidat Hughes. Korupcija zelo cvete. Zaradi goljufij pri volitvah zapro 10.000 oseb. Demokratični kandidat Hearst je izdal za volitve dva milijona mark. VSTAJA V MAVRITANIJI. V boju z vstaši dne 25. oktobra so izgubili Francozi dva poročnika in dva seržanta. Upornih Mavrov je bilo nad 500 .Oboroženi so bili s puškami repetirkami. FRANCOSKA ZBORNICA. V francoski zbornici je očital poslanec Grousseau zbornici in vladi, da hoče oropati cerkve in je še pripomnil, da katoličani niso podložni nobenemu inozemcu, ker papež ni inozemec in tudi ne podložen kaki inozemski avtoriteti. Med govorom naučnega ministra Brianda, ki je govoril o papeževi moči v inozemstvu, jc nastal vihar. Grousseau jc zahteval odločno za cerkev svobodo združevanja in pa revizijo zakona glede na ločitev cerkve od države. RUSIJA. V Moskvi so po hišnih preiskavah zaprli 25 socialnih demokratov. Policija je zaplenila naslove in liste socialnodcmokraške organizacije. V samdrskem okraju so s puškami oboroženi roparji z bajoneti prebodli kmeta Gračeva, njegovo ženo in sestro, nekega pastirja in dva delavca. NOVO BOLGARSKO MINISTRSTVO. Novo bolgarsko ministrstvo se jc predstavilo bolgarskemu sobranju. Minister za zunanje stvari jc postal Stanciov. Ministerski predsednik Petkov je naglašal, da so bile osebnosti vzrok, da je odstopil Petrov. Prečitali so na to adreso na knezov prestolni govor, ki soglaša ž njim in sc razlikuje od njega Ic v toliko, da govori v jako toplih izrazih o brezpravnih Bolgarih v Makedoniji. BOJI V MAROKU. Rajzulijevi pristaši so sc polastili sesalk španske električne družbe v Tangru. Dejanski vladar v Tangru in v severnem Maroku je ropar Rajzuli. Francoska križarica »Galilče« ki jc žc tri leta v tangerskem pristanišču, pa nc stori ničesar . TULIPANSKO GIBANJE NA OGRSKEM. Kdor misli, da so postali Mažari bolj prijazni Avstriji, sc moti. Te dni se je ustanovila v Požunu, dunajskem predmestju, kakor so že nedavno nazivali to pomažarjeno mesto po-družn. »Tulipanske zveze«. Zborovanje je vodila soproga ministra grofa Apponyja, ki je bil tudi na shodu in je naglašal, da ima osobito Požun jako važno nalogo v boju z avstrijsko industrijo, ker leži blizu Dunaja. SPLOŠNA VOL. PRAVICA NA OGRSKEM. Danes nameravajo vložiti nemažarske narodnosti v ogrskem državnem zboru na vlado interpelacijo glede na splošno vol. pravico. Interpelanti nameravajo naglašati, da so rešili v Avstriji tekom dveh mesecev načrt glede na splošno vol. pravico in vprašati, zakaj še vlada ni predložila vol. preosnove, dasi se je zavezala da jo zbornici predloži. SlouensKO gledališče. (Prva repriza opere »Ruslan in Ljudmila«). Ne vemo, ali je umetnost glasbe ali pa čarovnik Čmomir in njega spremstvo večji vzrok, ki je pritegnil toliko občinstva, da je bilo gledališče zopet razprodano. — Zadnje — zunanja oprema in scenerijski prizori še vedno pri mnogih izmed gledaliških gostov več veljajo, kot še tako umetniško glasbeno delo. O tem nas je uverilo neprestano brbljanje, — kakor da bi ne bil čas za razgovor med pavzami! — Kdor pa je prišel z namenom poslušat in uživat, ta je imel krasen užitek. Glasba v tej operi je prava hrana za uho, ki nas s slastjo navdaja. Kako bogat zaklad tiči že v ouverturi, ko v tožnih nizkih Klasih godala (čelo) tožijo iščoč izgubljene Ljudmile (sreče ljubezni — Rusije). — Vsako dejanje zase ima posebno introdukcijo, ki nam v orkestru na kratko označi sledeče dejanje. — Iz vse velikanske skladbe pa nam doni nasproti nekaj znanega, res slovanskega. — Opozarjamo le na III. dejanje: Znani so tudi nam ti glasovi. Glinka je pač poznal glasbo tujih umetnikov, tudi vplivala je nanj, a posnemal je ni: držal se je domačih tal, iu to je, kar ga dela popularnega. Včeraj nam jc bila šele prilika prav iz-poznati to veliko delo velikega skladatelja, ker je bilo izvajanje bolj umerjeno, kot pri premijeri. Mestoma se je rabil tudi nekoliko primernejši tempo, tako n. pr. v 2. sliki Ii. dejanje, kjer je prišla vloga g. R a n e k a do popolne veljave. Počasneji tempo in pa, ker je orkester bil nekoliko mirnejši ter se ni zaganjal, kakor ima včasih navado, je pomogel, da je g. Ranek pokazal, da je ne lc dober režiser in izboren igralec, ampak tudi vrl pevec. Obvladal jc vso jezikovno težkočo in dosegel za svoje dovršeno predavanje zasluženo viharno priznanje. G. O u f e d n i k je kot nositelj glavne in naslovne vloge, stal na onem višku, ki nam olajšuje vsako nadaljno hvalo, kajti umetnost in delo se hvalita sama. Kako krasno je zapel ono veliko ariio v 3. sliki II. dejanja: O polje, polje, kdo pokril te ie z mrtvaškimi glavami. Mogočno in lepo je donel njegov spev v višini iu nižini, lepo frazirano s čistimi in pravilnimi povdarki. Ga. S k a I o v a ima pač težko vlogo, ker mora rešiti toliko zahtev, ki jih stavi skladatelj. Tembolj zasluži priznanja g. Skalova, ker je s pomočjo vseh vrlin, ki dičijo to marljivo pevko, obvladala z nekim samozataje-vanjem vse težkoče in tudi drugič pela ravno tako dobro, kot pri premijeri. Pameten človek male nczgodice, ki se lahko pripeti vsakemu pevcu, ne bo nikomur štel v zlo. Dobra volja odtehta malenkosti, ki pa sc sicer komaj opazijo. G. pl. R e z u n o v a diči predvsem svoj-stvo, da poje vedno z čutom in pa, da ume s pevskim delom spojiti vedno tudi igro. Pri njem harmonira vse: vsaka nuanca in izpre-memba v pevskem tonu ima primerno sprem-ljevanje v gestah ter se strinja s celoto. Nc baš velika — toda zato nič manj lahka je njegova vloga, a on jo stori, da postane velika. Viharen aplavz je bil dokaz, kako je ugajal. O gdč. R c i s s o v i moramo reči. da ima lep pevski dar, ki ga pa mora varovati in negovati. Vaja in marljivost ji bodeta odprli pot v bodočnost. Alt njen je simpatičen, zlasti v višini; prehodi pravilni, intonacija čista. V sredniih legah iu nižini postaja ji glas nekoliko moten; nekaj moramo pač pripisati na rovaš jesenskemu vremenu, veliko pa naporni vlogi, ki jc pisana večinoma v nižini ter jo skoki v višino napravijo tem težjo. Gdč. P r n c h a z k o v a ima simpatičen, dasi nekoliko šibek mezzosopran, ki bo v kaki lirični operi prišel do večje veljave. Gg. Za c h in Betetto sta pevca, ki nam vrlo ugajata; duh in čut oživlja njiju petje, mehki ton umeta prav dobro zadeti. Naše priznanje! Pohvalimo tudi gdč. Kočevarjevo ter zbor, ki je bil topot boljši. — Zunanja oprema, kostumi itd. pa delajo čast posameznikom. kakor tudi vodstvu slovenskega gledališča. Dnevne novice. I Deželni predsednik Teodor Schwarz ie v družbi vladnega svetnika Haasa odpotoval v Krško. + Izdajalec ljudstva. In čc skupičimo vse težke, surove in nagnusne psovke, ki so padale tekom šestih hrupnih let avstrijske zbornice na vse strani, zamore li zadeti politika kako stvar ostrejše, težje, kakor edina besedica »izdajalec ljudstva«. Ta upravičeno izgovorjena beseda bi ga morala uničiti. Kaj so storili iz tc besede. Porabljena votla fraza je postala, ki jo zapiše najmanjši pisar kakega malega provincialnega lista z ono hladnokrvnostjo, s katero sc zakliče v vsakdanji zbornični razpravi. Najtežja, smrtna pšica v rokah odgovornega urednika za zadnjo skrajno silo, ki jo narekuje ie še ogorčenje zaradi izdajalstva pri vseh, je postala po ljudskih zastopnikih tako brez vrednosti, da vsak nezreli godrnjač svojo roko steza po njej. In nihče več se ne zmeni zato. Ljudsko zastopstvo je učilo samo, da za ta izraz ne zadene nobenega kaka odgovornost. Schone-rerjeve besede v državnem zboru ovržejo važnost njegovih lastnih izvajanj. Rekel je: Kaj je vredna vol. preosnova, ki pošilja poslance, ki ob vsaki priliki in večinoma iz strankarskega sovraštva eden drugemu očitajo, da ni vreden nasprotnik vstopiti v zbornico? »Ljudski izdajalec« doni tu, ljudski izdajalec tam, kakor da bi se sešli pobje, ki so se že zdavnaj naučili te besede od gotovih ljudskih zastopnikov Tako ne pišemo mi, da odgovarjamo plagiator-jem, surovin državnega zbora pri »Slov. Narodu,« tako piše o izdajalcih ljudstva »Grazer Tagblatt.« Izdajalec ljudstva jc torej dokazano kar navadni salonski izraz parlamentarcev. Modern je zato. Mi se prav nič ne čudimo, da tudi skrajno moderna dama ob sinjih bregovih zelene Adrije naša ljubezniva »Edinost« tako rada meče s salonskim parlamentarnim izrazom izdajalec ljudstva. Mi ne pišemo tega morebiti, da branimo dr. Šusteršiča, tako piše o pomenu nekdanje psovke graško glasilo železniškega ministra dr. Derschatte. In izdajalec ljudstva doni še nadalje po salonih naše jare gospode in po predalih salonsko - napredne naše žurnalistike. »Izdajalec ljudstva«, kako lepo fino in blagodoneče je to . . . + Leonova družba jc, kakor se nam poroča z Dunaja, v ponedeljek priredila zanimiv večer. Vladni svetnik v poljedelskem ministrstvu, dr. vitez Pa nt z, je predaval o zgodovini velike industrije na Gorenjem Štajerskem. Podal je jasno sliko o razvoju železne industrije, ki ie zalagala z železom preko Steyra mnoge dežele na severu in zapadli, preko Ljubnega pa pokrajine na jugu in vzhodu. S podatki je dokazal, da so bili tedaj delavci mnogo bolje plačani, nego danes. Tudi ui res, da bi bila protireformacija škodila razvoju industrije. — Znani slovenski pisatelj stotnik Fridolin Kavčič pa je predaval o znanem kartografu Blažu K o c e 11 u, ki je med slovenskimi rojaki skoraj nepoznan kot Slovenec .Blaž Kocen se je rodil leta 1824 revnim slovenskim kmečkim starišem v Hudinju pri Ponikvi na Spodnjem Štajerskem. Na celjsko gimnazijo je prišel mladi Kocen leta 1834, licej je dovršil v Gradcu in kapelanoval v Št. Ru-pertu, Šoštanju in Rogatcu. Leta 1850. je bil imenovan za pomožnega učitelja naravoslovja na celjski gimnaziji. Poučeval je pozneje v Ljubljani, Gorici in Olomucu. Umrl je na Dunaju za jetiko 29. maja 1871. Nemci so njegovo ime popačili v »Kozenn«, kar je moža vedno žalilo. Njegov atlas jc doživel že 40 izdajo. Mali slovenski narod more pač biti ponosen na svojega Kocena, kakor na Vego, Močnika in druge učenjake, ki so kot zavedni Slovenci s svojim peresom množili nemško slovstvo. Upamo, da gospod predavatelj objavi zanimivi životopis tudi v kakem slovenskem listu. — Ljubljansko okrajno glavarstvo sc menda še ni poučilo koliko je v njegovem de-^ lokrogu Nemcev in koliko Slovencev, sicer bi ne pritiskalo na razne uloge samonemških pečatnikov. Naj se take provokacije samoslo-venskega prebivalstva v okrajnem glavarstvu takoj preprečijo, da mu ne bo treba si pravic na drug način izvojevati. Na adreso c. kr. okrajnega šolskega sveta v Logatcu. Iz časnikov smo izvedeli da jc razpisana na dvorazredni šoli pri Sv. Vidu nad Cerknico, služba nadučitelja. Ker nam je pa popolnoma neumevno zakaj se je razpisala služba sedaj med šolskim letom, ko sta obe učiteljski mesti zasedeni s prav dobrimi učiteljskimi močmi, prosimo c. kr. okr. šolski svet, da blagovoli premestitev učiteljev na tukajšnji šoli odložili do prihodnjih velikih šolskih počitnic. Premestitev med šolskim letom, bi bila z ozirom na to ,da je glavni pogoj za dosego vspeha v šoli to, da se učenci privadijo svojemu učitelju isti pa da spozna duševne zmožnosti svojih učencev, kar sc pa z vednim menjavanjem učiteljev nc doseže, po-popolnoma neumestna. — Strah pred kopniškim stotnikom v Opatiji. Iz Opatije nam pišejo: Za danes oznanjena soareja g. Kornelija Ghiotti-a iz Ne-apolja, katera bi se morala vršiti v »Kavarni Ouarnero«, jc c. kr. okr. glavarstvo prepovedalo. Mogoče, da je imenovani prireditelj sam kriv, ako ni te prireditve prijavil oblastvu. Najbrže je tudi pravi vzrok vspored: »Der Held von Koppenick!« »Der Schustcrhaupt-mann von Koppenick!« Neu! »Der falsehe Hauptmann von Koppenick!« In to naj bi sc kazalo v kavarni &uarnero? Brr! Grom in blisek! To bi bilo za tukajšnje nemčurje nekaj groznega. Hvala Bogu. da jc hotel to prirediti Italijan, kaj bi še le bilo, ako bi kak Slovan to priredil. Izlet na Koroško. Slovenski planinci napravijo v nedeljo, dne U. novembra t. I. izlet na Koroško in sicer v Št. Jakob v Rožu. Odpeljejo se zjutraj ob 7. uri in sc vrnejo z večernim vlakom. Slovenski planinci iz Gorenjske se priklopijo izletnikom na Jesenicah. Na svidenje med bratskimi koroškimi planinci! Minister okregal mesarje. Včeraj jc bila deputacija zadrug mesarjev iu prekajevalccv pri poljedelskem ministru grofu Atierspergti. Deputacijo je vodil načelnik dunajske mesarske zadruge obč. svetnik Hiitter. Minister deputacije že dvakrat ni hotel sprejeti, včeraj jo je pa le sprejel. Neki češki mesar je govoril ministru dolg govor v katerem je povdarjal, da je vzrok draginje mesa iskati v naši agrarni politiki in v zaprtju mej. Govornik je postajal vedno glasnejši, naposled je pa dejal ministru, da ne govori samo v imenu mesarjev, ampak tudi v imenu — konsumentov. To je bilo ministru preveč ter je prekinil govornika: »Pardon, gospodje, če tudi Vi govorite v imenu konsumentov, jaz sedaj govorim samo z — mesarji«. Govornik se pa ni dal motiti in je govoril kar dalje. Izjavljal je, da bi bila nameravana akcija mesarjev koristna tudi ag-rarcem, zato naj bi jo poljedelsko ministrstvo podpiralo. Sicer jako prijazni minister se je nakrat zjezil in je dejal mesarjem, ki so se izigravali tudi kot dobrotnike konsumentov in agrarccv, da sam prav dobro ve, kaj bo v korist konsumentoni in agrarcem, ve pa tudi, da to ni ono, kar mesarji žele. Neki mesar je opomnil, da je v Ameriki pripravljena ladja, ki lahko takoj 3000 volov pripelje na dunajski trg. Minister je tedaj rekel: »Tega pa ne, na to še misliti ni treba! Niti zaprtje mej ne bo odpravljeno, in tudi uvoza prekomorskega mesa v Avstrijo ne bom dovolil.« Deputacija je bila ob takem vsprejemu prav neljubo presenečena. Načelnik dunajske mesarske zadruge Hiitter je postal vsled tega jako strasten ter je ves razburjen hotel razlagati ministru stališče mesarjev. Minister ga ni pustil dalje govoriti ter je posegel vmes z besedami: »Tu nisem na ni-kakem ljudskem shodu. Z Bogoin!« Nato je minister obrnil deputaciji hrbet in pustil deputacijo samo. Tako žalostno se ie končala včerajšnja avdijenca mesarjev pri poljedelskem ministru. — Poštne vesti. Predsedstvo poštarskega društva opozarja svoje člane, da bo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v Ljubljani v hotelu »Ilirija« predsednik gospod Modic c. kr. poštar iz Litije, poročal o vspehu zadnjega zborovanja na Dunaju. — Adjuti za praktikante finančne uprave. Finančno ministrstvo je sklenilo, da dobe vsi praktikanti finančne uprave, ki služijo povoljno eno leto, adjutum od 1. decembra letos nadalje. Tudi nadalje ostane ta odlok v veljavi. — Napad na žensko. Včeraj zjutraj okrog pol 6. ure zjutraj so dobili na potu grede z Dobenega v Mengeš nezavestno v krvi ležati podomače Zičkovo iz Dobena, fara Mengeš. V ustih je imela natlačene zemlje in okrog vrata je bila davljena, tako da ima kri zasedeno. Vse kaže, da sc je ona morala dobro braniti, ker jc imela za nohti kožo in meso napadalčevo, tako da je napadalec dobro zaznamovan. Ali ie to posilstvo ali samo napad, se še ne vč. Nezavestno so prepeljali domov, nakar so šli po duhovna v Mengeš, da jo je previdcl z sv. poslednjim oljem in po zdravnika. Samoumor 70 let starega moža. Obesil se je v nedeljo v Stražišču pri Kranju nad 70 let star mož. Vzrok je iskati v žganju. — Ponudbeni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bo ponudbena razprava zaradi dobave 250.000 hrastovih ali bukovih pragov (švelerjev) za leto 1907 vršila dne 14. novembra t. I. ob 12. uri opoldne na trgovski borzi v Bruselju. — Trojčki. Iz Stoba pri Domžalah se poroča: Danes je povila 251etna Frančiška Stoj-ner, posestnika soproga trojčke in sicer dva dečka in eno deklico. Dečka sta čvrsta, deklica jc pa kmalu po porodu umrla. Mati se počuti dobro in jc popolnoma zdrava. — Strašna nesreča. V ponedeljek popoldan je mašinist v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu Franc Kosa snažil ožemalnik (stroj za ožemanje perila) v pralnici. Pri tem pa je ravnal tako nesrečno in neprevidno, da je prišla desna roka v stroj, kateri mu jc roko pri komolcu popolnoma odtrgal. Nesrečneža ki je znan kot vesten delavec, pripeljali so v dež. bolnico. — Zopet velik požar v Trstu. Ogenj je v tovarni vošila za parkete v Trstu napravil za 20.000 K škode. Delavki Ani Leiter se je vnela obleka. Delavka je nevarno ožgana, istotako delavec Ruter, ki ji je prihitel na pomoč. — Investicijske zgradbe pri Južni železnici. Železniško ministrstvo je pozvalo uprav, svet Južne železnice na posvetovanje dne 12. t. 111. v železniškem ministrstvu glede na varnost in red potrebnih zgradb. Posebna komisija bo nadzorovala investicijska dela. — Potovanje po smrti. L. 1855 je umrla v Gorici neka Sofija vdova Conperz. Pokopali so jo na katoliškem pokopališču. Ker pa se je kasneje doznalo, da jc bila Židinja, so jo izkopali ter prenesli na tukajšnje židovsko pokopališče. Sedaj pa so jo tu zopet izkopali in na željo njene sestre prenesli ostanke v Budimpešto. — Samoumor vojaka. V srce se je ustrelil v Gorici vojak M a u r c r. Štajerske nouice. š Terorizem nemškega liberalnega dijaštva. Iz Gradca se nam piše: Kakor sicer svo-bodomiselci, tako pojmuje tudi nemško lihe, ralno dijaštvo svobodomiselnost na ta način, da vsakega, ki drugače misli z brahialno silo nevredno akademika — strahuje. Tako dela to dijaštvo tudi z nemškim katoliškim društvom »Karolino«. Danes se jc vršila v avli univerze immatrikulaeija. Kot vedno, so sc zbrali tu — v avli — nemški dijaki-svobo-domisleci, v čepicah in s trakovi. Prišlo jc pa tudi nekaj dijakov katoliške »Karoiine« istotako v čepicah iti kulerjih. Seveda so jih »svobodnjaki« potisnili iz dvorane trikrat. Naposled pride rektor ž njimi in pove junakom, da ima katoliško di.iaštvo ravno tako pravico, da nastopi v kulerju in čepicah, kot drugo dijaštvo. Na te besede rektorjeve so pustili možakarji Karolincc v avlo, ob enem pa dali povelje, da morajo vsi svobodomiselni dijaki iz avle; in res, vsi so šli ven na hodnik in čakali. Med tem se je pa vršila slov. immatrikulacija ob navzočnosti katoliških »Karolincev« in nekaj Nemcev, ki se niso vdali pozivu teroriza-torjev in vseh Nenemcev. Ker je stalo na hodniku pred avlo in v vestibulu polno teh »junakov«, ki so hoteli, da »Karolinci« snamejo čepice in trakove, sicer da jih s surovo silo atakirajo, zapove rektor, da zapuste vsi vse-učiliško poslopje, kar se je zgodilo. »Karolinci« so med tem ostali v varstvu rektorja v vestibulu. Terorizatorji so sedaj čakali pred univerzo, dasi je bila žc ena ura, misleč, da se bodo »Karolinci« vdali ali pa da jih bodo atakirali. Rektor jih je nekaj časa prosil, ko pa je konečno uvidel. da ne ubogajo in ne zapuste akademičnih tal. je zažugal, da bo dal prijeti nekaj akademikov, ki bodo eventualno z relegacijo plačali nepokornost kolegov. Nato so izzivači zapustili akademična tla in odšli na ccsto. Tu je pa že čakala policija. Tako so dobili »Karolinci« prost odhod. Seveda so pričeli »antiklerikalni« nemški suroveži žvižgati, toda »Karolinci« so brez skrbi korakali v varstvu policije skozi mesto do svojega društvenega lokala. Pobalinsko nemško dijaštvo je šlo za njimi in rjovelo kot poulična druhal, ko so bili »Karolinci« v lokalu, so junaki zapeli neizogibno »Wacht am Rhein« in neko sramotilno pesem na nemško katoliško dijaštvo in nato odšli. Konec vsega ie bil — čisto objektivno rečeno — velikanska blamaža nemškega svobodomiselnega dijaštva, kajti »Karolinci« se niso vdali njih zahtevi, da snamejo čepice in trak, marveč so neovirano korakali skozi mesto. Kranjski nemškonacionalni dijaki (»Karnijolci«) so bili vedno v prvih vrstah in skoro najbolj glasni. š G. Miha Vošnjak praznuje v kratkem svojo 70-letnico. š Od Drave. — Slovensko uradovanje pri železnici. Neki hlapec pripelja neko reč na postajo ter odda nemški vojni list, a slovensko izpolnjen. Ker ni bila nem. označena dotična reč, ni hotel uradnik voznega lista sprejeti, rekoč, da ne razume ter da se mora vozni list nemški napraviti, ker je baje uradni jezik nemški pri železnici. Vse to pa je govoril uradnik v nemščini, kar pa hlapcc, ki nemški ne zna. razumel ni. Prišel pa jc slučajno železniški delavec, kateri je zadevo razjasni! uradniku in hlapcu, potem je šele bilo sprejeto blago, če tudi z nevoljo. Vprašamo, ali so uradniki za ljudstvo, ali ljudstvo za uradnike tukaj? Zakaj slovenske uradnike pošiljajo v nemške kraje, slovenščine nezmožne pa v naše kraje? š Duhovnike ven iz občinskih korpora-cij! »Narodnemu Listu« ni prav, da sta v neki občini dva štajerska duhovnika v odboru. Ta ven spraviti iz vsega javnega življenja, s tem bo reševal »Narodni List« narodnost. Se poznamo. Nismo letošnji zajci. Kmalu bo kmečko ljudstvo cele Spodnje Štajerske jasno pokazalo. da s takimi hinavci noče nič opraviti imeti. š Zlobna ovadba. Kakor smo v ponedeljek poročali, je orožništvo dne 30. m. m. ponoči ob 2. uri zaprlo trgovca Franca Petelinza iz Št. Vida pri Ptuju, češ, da je ponarejal poštno-hranilne knjižice. Kakor se je izkazalo, je g. Petelinz popolnoma nekriv in je postal le žrtva zlobne ovadbe. — Sodišče ga je že iz zapora izpustilo in išče sedaj ovajaica. š Divji dragonci. V noči od nedelje na ponedeljek so v Novakovi gostilni na Tržaški cesti v Mariboru popivali civilisti in dragonci. Prišlo je med obojimi do spora in so se dragonci umaknili iz gostilne, ker so bili v manjšini. Ko je nekaj gostov odšlo, so se dragonci vrnili in začeli svoj posel s sabljami. Nekaj gostov je zbežalo, Franca Holzknechta iz Rad-vinje, ki je znan pretepač, so pa tako s sabljami obdelali, da so ga morali prenesti težko ranjenega v bolnišnico. Nato so jo udrli za bc-žečimi civilisti. Ker teh niso mogli več dobiti, šli so nazaj k Novaku, ki pa je med tem že gostilno zaprl . To jih je tako razljutilo, da so mu s sabljami razbili vsa okna in razsekali vrata. Napadali in preganjali so z orožjem tudi mirno idoče pasante. š Nesreča ali zločin? Iz Bukovcev pri Ptuju se nam piše: V soboto, dne 26. oktobra t. 1. smo našli, v cerkev grede, blizu kapelice sv. Jožefa, ki je ob cesti od sv. Marka proti Bukovcem, v jarku ležati mrtvega moža. Iz kapelice pa je bila prevržena soha sv. Jožefa z Jezuščkom. Očividno še ni mogel dolgo ležati v jarku iti moral biti še živ, ko ga je nekdo iz ceste zavlekel tja. Spoznali smo v njem 77-letnega Štefana Strelca, po domače Šoljak, ki je bil prejšnji dan v Ptuju. Ranjen je bil na nosu; poglavitno rano pa je dobil na vrh glave. Blizu njega je ležala tudi zlomljena lata od kapelične ograje. Ali se je mož ponesrečil, ali sc je zgodil zločin, to dognati jc stvar orož-ništva, ki zadevo preiskuje. š Poskušena samoumora. Dne 3. t. m. sta hotela v Mariboru dva nesrečna končati svoje življenje. Prva je bila Alojzija Gojznikar, žena železniškega ključavničarja. Pila jc fosforovo raztopino, in ko je prišel opoldan mož domov, jo je našel nezavestno ležati na tleh. Prenesli so jo v bolnico. Vzrok obupnemu dejanju so domači prepiri. — Isti dan zvečer si jc z brivno britvijo prerezal žile na levi roki 301etni brezposelni pomožni delavec Pavel Babič. Našli so ga šc pravočasno in oddali v bolnišnico. Umreti je hotel zaradi prevelike bede. š Nepoboljšljiva jc Terezija Horvat iz Velike Nedelje, ki je bila lani izpuščena iz begunjske kaznilnice. Sedaj je radi tatvine dobila pred graškimi porotniki zopet 8 let težke ječe. Ljubljanske nouice. lj Razstava ročnih del. Več velikodušnih in dobrosrčnih ljubljanskih gospodičen iu gospa jc razstavilo v nakup pri »Slonu« (I. nadstropje) veliko množino svojih raznovrstnih in nenavadno okusilo iu fino izvršenih ročnih del. Denar, ki ga pri tem častite dame izku-pijo, so namenile deški sirotišnici »Marijani-šču« in pokazale na ta način gotovo najjasnejše svojo veliko požrtvovalnost in dobroto. Razstavljene so razne vezenine, raznoliki otro ški izdelki, raznovrstni okraski, krasne z barvami orisane školjke in še nebroj sličnih izdelkov, ki pričajo vsi o nenavadno spretnih iu veščih rokah. Več stvari je izvršenih po japonskih uzorcih, kar se je zelo posrečilo. Vsakdo izmed ogledalcev bo gotovo prijetno iznenaden nad lepimi izdelki, in zato priporočamo razstavo v najobilnejši poset. Vse ljubljanske velikodušne gospe in gospodične, ki so se za to razstavo trudile in poklonile svoje prekrasne izdelke brezplačno dobrodelnemu zavodu, zaslužijo brezpogojno za svojo požrtvovalnost vsestransko in največje priznanje in zahvalo. — Razstava je odprta vsak dan od pol 9. do pol 1. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne. Vstopnina f)0 vinarjev. Ij Deželno gledališče na prodaj? Po Ljubljani se širi vest, da bi Nemci radi prišli do sedanjega gledališča, ki ga baje že kupujejo. Jasno je, da je o deželnem premoženju upravičen sklepati le deželni zbor. lj Kriza v intendanci slovenskega gledališča. Kakor smo izvedeli je bila te dni v restavraciji »Narodnega doma« seja, pri kateri je prišlo med gg. prof. Juvančičem in prof. VVestrom na eni ter med Govekarjein in g. Rozmanom na drugi strani zaradi štedenja s subvencijo ter zaradi skušenj do nesoglasja; zato sta gg. prof. Juvančič in prof. Wester — kakor smo žc včeraj poročali, — izstopila iz intendance, a ostala odbornika. Ij Napad na odbornika »Dramatičnega društva. Igralec slov. gledališča Ranek je danes opoldne na cesti napadel člana odbora »Dramatičnega društva« nakar ga je policija aretirala. Stvar pride pred sodišče in bomo takrat o tem podrobneje poročali. lj Koncert »Glasbene Matice«. V ponedeljek, 12. novembra 1906 v zgornji dvorani »Narodnega Doma« zvečer ob polu osmi uri k o 11-c e r t. Sodelujejo: slavni češki »Š e v č i k o v kvartet«: gg. Bohuslav Lhotsky (1. violina), Karel Prochazka (2. violina). Karel Mo-ravec (viola), Bedrich Vaška (violončelo), dalje gospod Josip Prochazka skladatelj in učiteli »Glasbene Matice« (klavir), in p e v s k i z b o r »Glasbene Maticc« pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Vspored: 1. W. A. Mozart: Komorni kvartet, B-dtir. I. Allegro vivace assai. II. Menuetto — Moderato. 111. Adagio. IV. Allegro assai. 2. A. Bazzini: Ples palčkov, za gosli s spremljevanjem klavirja. 3. a) C. Saint-Saens: Le Cyre, b) D. Poppcr: Španski ples, za violončelo s spremljevanjem glasovirja. 4. a) St. St. Mokraniac: Kožar, Srbsko-makedonski mešan zbor. b) Josip Prochazka: Ljubezen. Mešan zbor. Poje pevski zbor »Glasbene Matice«. 5. A. Dvorak: Komorni kvartet, F-dur, op. 96. I. Allegro ma non troppo. II. Lento. III. Molto vivacc. IV. Vivacc ma non troppo. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 v, za dijake po 40 v, se dobivajo v trafiki gospe Šešarkove v Selenburgovih ulicah in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni. lj Gimnazijalka v Ljubljani. Naučilo ministrstvo je dovolilo da sme gdč. Hilda Mar-detschliiger, hčerka mag. pharm. g. Mardet-schliigerja kot hospitantinja prisostovati pouku v II. a razredu tukajšnje I. drž. gimnazije in sicer pri geografiji in naravoslovju. Ij Repertoire slovenskega gledališča. V petek prvič H. Stobitzerjeva veseloigra »Na višavah«, v kateri imata glavni ulogi g. nad-režiser V. Taborsky in ga. M. Taborska. — V nedeljo popoldne ljudska in mladinska predstava: igra sc po mnogih letih zopet pravljična drama »Snegulčica in škratje«, zvečer je opera »Ruslan in Ljudmila«, ki je že dvakrat docela napolnila gledališče. Ij Milodari za bolnico v Kandiji. Brat Ger-vazij Vidmar iz Kandije pobira po Ljubljani milodare za bolnico v Kandiji. Priporočamo ga milosrčnim Ljubljančanom. Ij Mrtvo so našli danes zjutraj v Ljubljanici za g. Koširjevem kopališčem Terezijo Gale, rojeno I. 1891 v Predoslju. Odšla je bila od doma 21 . t. m. in se ji je baje zmešalo in je šla v vodo. li Nesreča. Na Glincah št. 2 je včeraj popustila Marija Košir svojo 18 meseccv staro iičerko Marijo samo v sobi kjer jc stal čeber z vodo. Dekle so našli kmalu potem na glavi stoječo v čebru mrtvo. Otrok, ki je malo poprej videl svojo mater pri čebru se je najbrže spenjal in padel vanj. Gospodarstvo. g Vinska razstava v Ljubljani. Vse vinske produccnte iz vinorodnih krajev na Kranjskem, ki nameravajo udeležiti sc dne 17., 18. iu 19. t. m. v Ljubljani vršeče se vinske razstave, prosimo, da za razstavo namenjena vina v sodčekih ali steklenicah kmalu dopo-šljejo in siccr pod naslovom: C. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Najbolje, če se pošlje br-zovoznim potom. Gg. poverjeniki naj skušajo pridobiti čim več vinogradnikov za udeležbo, da bodo zastopana razna vina iz cele Kranjske. Razstavljena vina sc bodo producentu primerno honorirala po zaključku razstave. Prodajo in točenje bo odbor preskrbel. Razne stuari. Dunajski občinski svet in subvencije za zgradbo cerkve na Dunaju. Upravno sodišče jc odbilo pritožbo dunajskega soc. demokratičnega občinskega svetnika Schumeierja proti subvenciji 200.000 kron katero je podelil dunajski obč. svet za zgradbo cesarjeve jubilejne cerkve v II. dunajskem okraju. Svetovna fotografska razstava bo 1. 1910 v Draždanih. — Praška podžupana. Za podžupana v Pragi sta izvolena: za prvega podžupana Mladočeh dr. Stych, za drugega podžupana Staročeh J i r o u s e k. Rop na donašalcu denarnih pisem. V Berolinu je oddal brezposelni mizar Gartner po poštni nakaznici 40 vin. na svoj naslov. Ko mu je pismonoša denar prinesel, je mizar pismo-nošo napadel in mu oropal 1600 mark. Pismonoša je težko ranjen. Storilec je že pod ključem . Dunajsko moško pevsko društvo bo koncem aprila 1. 1907 potovalo v Ameriko. REFORMA NRAVSTVENE POLICIJE. Dr. Licht je vložil interpelacijo glede na obžalovanja vredne razmere v hišah ki so podvržene iz nravstvenih policijskih razlogov policijskemu nadzorstvu. Minister Bienerth je izjavil, da je stvar jako važna in dasi so vprašanja zelo težavna, hoče posvetiti temeljito v ta najtemnejši kot svojega poročila. Čakati hoče le še na izid sedanje sodnijske razprave proti dunajski kovarici Riehl, nakar prične s pripravami za reformo. Cas je že. Škandal za našo hinavsko družbo jc, da trpi v zloglasnih hišah take razmere, kakršne je odkrila ravno zdaj se vršeča sodnijska razprava, ki jo je omenjal Bienerth. Seveda gospoda je čakala toliko časa, da si je prav dobro osmodila prste dunajska državna policija, ki nadzoruje in ki je uvedla na Dunaju zaprte zloglasne hiše. Škandalozne razmere pri ljubljanski kovarici Lowyjevi so prezrli, dasi je o njih natančno poučila javnost dunajska »Reichspost«. Še več. Lo\vyjeva biva lepo na Ogrskem. Razmere v hiši dunajske kovarice so bile grozne. Deklice so bile zaprte. Dasi so služile ogromne svote, jim kovarica ni plačala ničesar. Gostje so jih za 50 do 100 kron smeli pretepati s šibami in s pasjimi biči do krvi . . . Policija je nastopala tako, da pri razpravi dva policista nista izpovedala in se sklicevala da bi ju znala izpoved osramotiti.__________ TelefonsKa in brzojavno poročila. GESSMANOV NUJNI PREDLOG SPREJET. Dunaj, 7. novembra. V današnji seji državnega zbora je trajalo dobesedno čitanje došlih uIor 20 minut. Nato je govoril najprej obširno proti nujnosti Gessmanovega predloga in tudi proti vol. reformi sploh dr. Tavčar za nujnost pa dr. Schopfer. Po nekaterih iak-tičnih popravkih grofa Sternberga in nekaterih drugih poslancev je zbornica sprejel« s potrebno dvetretjinsko večino nujnost dr. Gessmanovega predloga s katerim se zagotavlja takojšnje drugo branje vol. reforme. Proti so glasovali Vsenemci, liberalni Slovenci ustavoverni in konservativni veleposestniki. Rusini so se od glasovanja absentlrali. Dunaj, 7. novembra. Pred glasovanjem je zahteval Stein poimensko glasovanje in da se konštatira razmerje glasov. Poimensko glasovanje ie bilo odklonjeno. Prlkonstatiranju razmerja glasov se je pokazalo, da je za nujnost Gessmannovega predloga glasovalo 227 poslancev proti 46. Vsenemci so glasovanje raznih poslancev spremljali z divjim krikom. Stein je kričal: »Koliko ste, gospod ministrski predsednik, plačali za to lumparijo?!« Poslanec Schonerer je kričal: »Plačani lumpje!« Soc;alni demokratje so klicali: »Komično je videti princa Schvvarzenberga v Schonerer-jevi družbi!« Po glasovanju je bila seja prekinjena, da se vpišejo govorniki za debato. HVALA AGRARCEV POLJEDELSKEMU MINISTRU. Dunaj, 7. novembra. Deputacija agrarnih poslancev se je šla danes zahvalit k poljedelskemu ministru grofu Auerspergu za njegovo krepko obrambo agrarcev proti mesarjem (Glej dneyne novice Ur.) ter za njegovo zagotovilo, da se meje ne odpro tuji živini. Minister je odgovoril, da je samoobsebi umevno, da bo ščitil poljedelce, ne bo pozabil pa tudi na interese drugih krogov. DEŽELNI ZBOR NIŽJEAVSTRIJSKI. D u n a j, 7. novembra. Nižjeavstrijski deželni zbor se snide neposredno pred Božičem. ZVIŠANA KOLEGNINA. D u n a j, 7. novembra. Listi poročajo, da kolegnino na avstrijskih vseučiliščih zvišajo. USTANOVNI SHOD HRVAŠKE KRŠČANSKO SOCIALNE STRANKE PRAVA. Zagreb, 7. novembra. Danes se je tu pričel ustanovni shod krščansko - socialne stranke prava. Zborovanja se vrše v »Sokolovi« dvorani. V političnem delu programa se na prvem mestu povdarja celokupnost Hrvatov in Slovencev. Socialni del je v soglasju s socialnim programom »Slovenske Ljudske Stranke«. CESAR V BUDIMPEŠTI. I) u n a j. 7. novembra. Cesar pojde v petek za dalje časa v Budimpešto. ŠPIRIT IZ — ŠOTE. I) u naj, 7. novembra. Iz Stokholma prihaja za ljubljanske barjane velevažno poročilo, da se je ondi sestavila akcijska družba ki hoče izkoristiti novo iznajdbo po kateri se iz šote napravlja špirit. Izumitelj te metode pravi, da se more po njegovi iznajdbi izdelo- vati tako cenen špirit, da je špirit ceaejši nego petrolej. DEMONSTRACIJE TRGOVSKIH POMOČNIKOV. Veliki Varadin,7. novembra. Vče- rai zvečer so trgovski pomočniki deinoli-rali izložbe trgovcev, ki niso zaprli trgovine ob pol osmi uri zvečer. OBRAVNAVA BREZ PRlC. Odesa, 7. novembra. Tu se je pričela obravnava proti enajstim osebam iz vojaškega stanu, ki so obtožene soudeležbe pri revolucionarnem gibanju. Ker sodišče ni pripustilo nobene priče, so vsi zagovorniki in oni obtoženci, ki so še na svobodi, zapustili raz-pravno dvorano. 540 VOJAŠKIH NOVINCEV PELO MAR-ZELJEZO. S a r a t o v . 7. novembra. Pred naborno komisijo je 540 vojaških novincev zapelo mar-zeljezo. Dvanajst kazakov je napravilo red. ffleteorologično porodilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736'0 ma 3 a £•■ .p.- dUnj. b*r»-m.tom ▼ mm T.mp.-ntard 50 c«lll|B VMtotI ■•k. lh Sar £ 6 9. *T< 736 4 134 sl. svzh. del. jasno 7. ijutr. 7342 90 sr. svzh. obl. 00 2. pop. 733 4 12 5 brezvetr. dež "rednla včerajinla taap. 14'3a, asrw 5-9'. Borzna poročila. »Kroditma banka'v LJubljani. Uradni karii dunajske boru 7. novembra 1904, Zoloibanl papirji. 1*/. majeva renta..... I'/, srebrna renta .... t*/, avstrijska kronska renta l*/. , slata renta. . t'/, ogrska kronska , . . f/. , »lata ... i*/, posojilo dežele Kranjske t1/«'/, posojila mesta Spljet . I1/«"/. . , Za der . 1 V/, bosa.-herc. iel. pos. 1902 1*/. Soška del. banka k. o. . !•/. . , , I. o. . t V/. ptama gal. d. hip. b t V/, pošt. kom. k. o. i 10*/. ] I1/,'/, čast. pisma Innerst. hr. I1/«*/. ■ . ogr. cen. dei. 1 IV/. . - . hip. bani i v/, obl. ogr. lokalnih iel. d. i t1/.'/, obl. Češke Ind. banke . t'/, prior. Trst-Poreč lok. . !•/, prior. dol. iel..... 1'/. . Jui. leL kup. '/,'/, • t*/«"/. avrtr. pos. za iel. p. o, Brat k«. Srečka od 1. 1860'/, .... t » 1864 tizske II. , ogr. hip. banke . . . , srbske i £rs. 100-— . , turške...... Basillka greCka . . Kreditne [nomoške n . . Krakovske „ . . Ljubljanske „ . , kvatr. rud. kriia „ . . Ogr. , i » Rudolfov« „ , šaleburfike H t . OuRajske kom. „ D olnI•o [užna železnice...... državne železnice..... A.vstr. ogrske bančne delnico Avstr. kreditne banka . . . Ogrske „ „ . . . Zlvnostenske „ . . . Premogokop v Mostu 4fJrilx) Upinske raontan..... Praške žel. indr. druibe . . Rima-Murdnyi...... rrboTljske premog, druibe . Avstr. oroine tovr. druib« . Češke sladkorne druibe . . ▼ klal*. C. kr. cekin....... 10 franki........ 10 marke........ Bevereigns....... Marke......... Laški bankovci..... Rublji ......... Dolarji......... Bm> KAK 99 25 99-45 10016 100'»» 99-15 99 36 # 117 05 117 86 94 88 96 05 112 00 11310 . 94-60 99-60 10050 101-60 9» 30 100-30 . 99 86 100-8» 93 60 9910 98-70 95-80 . 100-15 ICO 30 r. 106 — 106 - 100 — lOfllO r. 99 75 100-20 100 — 100-20 r. 100-— 101 — 100-25 101-28 99-90 99 50 —•— 314 50 316 60 100 — 100-80 816- 219 — 274 50 27? 50 • 163 25 165 26 e 284 - 294 — • 289 80 299 50 • 56© - 267 — . 103- 111-- >63 25 164 26 2310 26 10 . 469- 469 - 78'— «6-- , 88 - 94-- • 67-- 63-- ■ 47-90 49 90 29 60 31-60 . B6- 60-- 70- 77-- • »06 — 516-— 176- 177-— 676-60 677-50 . 1749 1769 — 674 - 676 — 808 50 809 60 . J42-- 243-50 705 — 710 — e-^-- 603 — , 26f8 - 2H82-- • 568 26 S69 25 . 281 — 285 — 674-- 675 — • 144- 147- 11-36 11-40 19166 19'18 33-48 23-66 24 06R 24-11 1175 6 1177.5 96 60 95 80 2-5325 2 54 4-84 » — Gostilna pri „Cebav" v Šent-Vidu nad Ljubljano se daje takoj v najem. — Natančneje se zve pri Antonu Belcu v Šent-Vidu nad Ljubljano. 2516 2-1 MUK Zahvala. Za obilo dokaze sočutja povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčerke in sestre Josipine Šeber gojenke višje dekliške šole in darovalcem prekrasnih vencev, kakor tudi za obilno udeležbo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem najtopleišo zahvalo. Ljubljana, dne 7. nov. 1906. Rodbina fcber. Itojto rsaoega posebnega obrestih. Ivana Hubad roj. Pavšlai* naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Jožefa in Serafine ter v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da Je njen ljubljeni soprog, oziroma njih oče, brat, svak itd., gospod Josip Hubad c. kr. gimnazijski ravnatelj po daljšem bolehat^u, v 57. letu »roje starosti, nenadoma zaspal v Gospodu dne 31. oktobra ob poldevetih zvečer na Velikem Lošinju. Pogreb predragega pokojnika bo dne 7. novembra ob 2. uri popoldne v Kranju. Sr. aaša zadušnica se bo brala v petek, dne 9. novembra 1906, ob 8. uri v župni cerkvi t Kranju. Predragega rajnika priporočamo v moliter in blag spomin. V Kranju, dne 6. nov. 1906. Proda se nov, ameriške vrata harmonij. Več pove gosp. Ivan Kaom, V o-losko, Villa Cornelia. 2617 3—1 V najem se da takoj dobro vpeljana in obiskana mesarija v Kranju 2521 3-1 s potrebnim stanovanjem. — Več pove Jakob Dolinar, posestnik na Primskovem pri Kranju. Zadružna mlekarna v Gorjah pri Bledu ponuja čajno surovo maslo (Theebuffer) najfinejše kvalitete franko 2 K 60 h kilo. Ponudbe na naslov zgoraj imenovane mlekarne. 2620 6-1 Kuharica vajena gospodinjstva, želi dobiti službo v kakem župnišču v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo »Slovenca". 2 22 3—1 Naznanilo preselitve. Arhitekt Ferdinand Trumler mestni stavbenik * Ljubljani vljudno naznanja, da je svoj tehn. w urad p re I o ž i I na Cesto proti Rožniku šteu. 31. Istočasno se priporoča za pre-vzetje vseh 2497 2 o stavbenih izdelovanj o kakor: nove zgradbe, pre- in dozi-danja, adaptacije, rekonstrukcije, izdelavo načrtov, proračunov, revizij in cenitev: napravo umetno dovršenih načrtov za vsakovrstna poslopja in izvedba perspektivnil^risb za ista itd. Izredno kulantne cene in točna izvršitev. Najcenejša izvršitev rakav (grobnic) na novem centralnem pokopališču. Specijalist v gradbi cerkva. Gospodična želi dobiti službo prodajalke, najrajši v trgovini s čevlji. Gre pa tudi h kakej gospej ali rodbini oskrbovat otroke. 2511 3—2 Naslov pove upravništvo »Slovenca". Deklica k enemu otroku se išče. Lahko je tudi starejša oseba, katera zna popolnoma oskrbovati novorojenega otroka. Imeti mora skrb in ljubezen do otrok. Nemščine zmožne imajo prednost. Vstop od l.do 10. decembra. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 25oo 4 2 za železno stroko, vešč obeh deželnih jezikov, kakor tudi 2503 3-2 ™ učenec mm se takoj sprejmeta. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca". Hiša se proda iz proste roke v Zg. Šiški št. 74. Več poizve se ravnotam. 2448 6-5 Hišinaprodai blizu Ljubljane. ?509 5-2 V Novem Vodmatu pro das t a se 2 hiši po jako nizki ceni, ena pripravna tudi za kako veliko delavnico. Poizve se pri upravništvu »Slovenca". Hiša v mestu, v dobrem stanju, z gostilno (lastna koncesija) in pekarijo, pripravna tudi za vsako drugo trgovino, se proda pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer. Pismena vprašanja naj se stavijo pod ,,F. E. 244" na upravništvo »Slovenca". 2411 2 Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno Stev. telefona 210. 2469 150—3 mapcn® pivo v iodeili iii iteklenicah. Priloga 255. itev. »Slovenca" dnč 7. novembra 1906 Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 6. novembra 1906. Gospod župan se spominja rajnega nadvojvoda Otona. Občinski svetniki vstanejo. Zupan naznanja, da brzojavlja sožalko Njegovemu Veličanstvu. Izreče se zahvala slikarju Maksu pl. Skurkevantu, ki je podaril mestni občini 15 slik, ki se bodo uvrstile med slike prihodnje mestne galerije. Nadalje naznanja g. župan, da se poda v petek deputacija glede na prošnjo za vladni prispevek k zgradbi obrtne šole. V deputacijo pozove gospod župan občinske svetnike gg. Šubic, dr. Triller, Fran-chctti in Vidmar. Gospodje naj pridejo v petek ob 11. uri dopoldne v predsobo deželnega predsednika. Šolski odsek. Na predlog gospoda dr. Trillerja se imenuje zopet kot zastopnik mestne občine v c. kr. deželnem šolskem svetu za novo šestletno dobo podžupan g. dr. vitez Blei\veis. Zupan si usoja izreči zahvalo (živio-klici) g. podžupanu za dosedanje njegovo delovanje v korist občine v dež. šol. svetu. G. podžupan se zahvali na izkazanem mu zaupanju in obljubi, da hoče še nadalje delovati v korist mestni občini in učiteljstvu. Povišanje službenih prejemkov mestnim uslužbencem. Poroča občinski svetnik gospod Svetek. G. župan je vposlal 18. septembra 1906 perso-naln. in pravn. odseku poročilo glede na razmere in nekatere osebne zadeve mestnih uradnikov. Odkar so se uredile leta 1898 zadnjič plače mestnim uradnikom, so se razmere dejansko izpremenile. Naglaša draginjo živil in pa podražena stanovanja. Zvišale so se tudi plače uradnikom »Mestne hranilnice« tako da ima sedaj hraniinični tajnik višjo plačo kakor županov namestnik, ki izvršuje nad hranilnico nadzorstvo. Večji izdatek se bo pokril s prejemki iz mestnih podjetij. Razlika bo znašala približno 48.470, oziroma 40.070 kron. Ker sta se združena personalno-pravni in finančni odsek pridružila vobče predlogom g. župana in so po odsekih nasvetovane izpremembe bolj formalne kakor bistvene, navajamo tukaj takoj predloge združenih odsekov. a) Temeljna plača znaša v VI. činovnem razredu 6400, v VII. 4800, v VIII. 3600, v IX. 2800, v X. 2200 in v XI. 1600 kron; b) V pokojnino vštevne petletnice, do katerih ima pravico vsak definitivno nastavljeni uradnik, da se mu po zadovoljivem službovanju prisodijo po preteklih vsakih pet let, znašajo: v VI. činovnem razredu po 800, v VII. po 600. v VIII. po 400, v IX. X. in XI. činovnem razredu pa po 200 kron in ima vsak uradnik pravico do štirih petletnic v istem činovnem razredu. b) Dejalnostne doklade se določijo v VI. činovnem razredu po 800, v VII. po 700, v VIII. po 600, v IX. po 500, v X. po 400 in v XI. činovnem razredu po 300 kron. c) Uradnik, ki je dosegel v istem činovnem razredu vže plačo pete stopinje, oziroma vseh štirih petletnic in napreduje v bližnji višji činovni razred, dobi takoj plačo druge stopinje tega razreda in se smatra kakor bi v tem razredu že služil pet let. d) Določba v službeni pragmatiki (§ 72, odstavek 10), da se pomakne akademično izobraženi uradnik po 151etnein službovanju v istem činovnem razredu »ad personam« v višji činovni razred, se odpravi. y II. Istotako, kakor ostalim inagistratnim uradnikom se zvišajo službeni prejemki tudi izredno v višji razred pomaknjenima uradnikoma nadkomisarju Jakobu Tomcu in ekspedi-torju Ivanu Kališu in sicer Jakobu Tomcu s pridržkom, da se mu svojedobno, ko stopi v pokoj, odmeri pokojnina po njegovi dosedanji plači, ki znaša 3600 kron na leto. III. Magistratni tajnik Evgen Lah se v priznanje njegovih izrednih zaslug za urad wi službo pomakne s 1. januarjem 1907 v VII. činovni razred z naslovom »inagistratnega svetnika«. IV. Služba inagistratnega policijskega svetnika z novo sistemizovanimi prejemki VII. činovnega razreda se razpiše z rokom do 30. novembra t. 1., popolni se pa po mogočnosti s prvim januarjem 1907. V. Konceptnim praktikantom se zvišajo po petih letih službovanja letna »adjuta« na 1800, po desetih letih se pa pomaknejo z naslovom »koncipista« v X. činovni razred tudi tedaj, ko bi ne bilo nobeno koncipistno mesto izpraznjeno. Knjigovodskim in pisarniškim praktikan tom se po petih letih službovanja zvišajo letna adjuta na 1400 kron, po desetih letih se pa pomaknejo v XI. činovni razred za »asistente« tudi tedaj, ko bi ne bila izpraznjena nobena taka služba. Dosedanjim praktikantom se vštevajo glede na ta določila leta, ki so jih že prebili v praktikantovski službi. Praktikanti, ki imajo osebne službene do klade, izgube te naklade brž ko se jim nakaže višji adjutum. Ko bi pa bil višji adjutum še vedno manjši, kakor prejšnji adjutum, pri-števši mu osebno doklado, tedaj se mu nakaže poleg višjega adjuta še razlika med ono vsoto in tem novim adjutom. VI. Službene kavcije se odpravijo pri me stnih uradnikih s prvim dnem januarja 1907 in se vsem onim uradnikom, ki imajo položiti kavcijo, leta vrne dne 1. julija 1907, ako proti temu ni sicer nobenega zadržka! Vil. Vsi mestni uradniki v službah, ki so dosedaj bile sistemizovane, ostanejo v teh službah, vendar pa se v smislu sklepa obč sveta z dne 15. novembra 1898 upošteva čas deiinitivnega službovanja v istem činovnem razredu od zadnjega definitivnega imenovanja ki pa nikakor ne sme segati dalje nazaj, kakor do 1. novembra 1893. leta. VIII .Dovoljevanje kakršnihkoli drugih nagrad za izredno službovanje, kakor onih, do katerih daje pravico službena pragmatika, se popolnoma odpravi. Izjema velja le za zapisnikarja pri sejah občinskega sveta in inagistratnega gremija in pa pri važnejših odsekovih sejah, h katerim ga od slučaja do slučaja pošlje župan. Istotako gre upravitelju vodovoda in elektrarne poleg njegovih dejalnostnih užitkov in dohodkov mestnega vodovoda še letni prispevek 600 kron za vožnjo k zajernalnici v Kleče in pa onemu uradniku, ki ima referat o vojaškem nastanovanju, za oskrbovanje mestnih vojašnic letna nagrada 600 kron. IX. Nadalje se določa, da bodi magistratni tajnik tudi predsedstveni tajnik. Kadar pa to iz tehtnih razlogov ni mogoče in se izroče opravila predsedstvenega tajnika uradniku nižjega činovnega razreda, tedaj zadobi ta uradnik pravico do tolikšne osebne priklade, kolikor znaša razlika med njegovimi in pa med siste-mizovanim dajalnostniini vžitki inagistratnega tajnika na najnižji stopinji VIII. činovnega razreda. X. Dejalnostnih vžitkov upravitelja vodovoda in elektrarne zaračunava se polovica pri mestnem vodovodu, polovica pa pri elektrarni, dejalnostnih vžitkov mestnega živinozdravnika z naslovom »nadzornika klavnice« pa polovica pri mestni blagajni in polovica pri klavnici. Dejalnostni prejemki oskrbnika klavnice zaračunavajo se vsi pri klavnici! XI. Glede na vpokojevanje mestnih uradnikov se določa, da dobe uradniki z dovršenimi akademičnimi študijami polno pokojnino v visokosti zadnje plače že po preteku 35 let definitivnega službovanja. Magistratu se naroča, da čimpreje predloži nasvete, kako in katera določila določb o preskrbninskih vžitkih mestnim uslužbencem je treba prenarediti, da se določila spravijo v sklad s tem predlogom. XII. Za nadstražnike in za detektiva se določajo od 1. jati. 1907 nadalje isti službeni prejemki, ki gredo slugam prve vrste, za stražnike pa službeni prejemki slug II. vrste, to je letne plače 1100 kron, dvoje petletnic po 100 kron, odnosno letno plačo 1000 kron ter v obeh slučajih dejalnostna doklada v višini 20 odstotkov letne plače. XII. Istotako se s prvim januarjem 1907 nadalje stražniškima vodjama določa plača letnih 1500 kron, potem dvoje petletnic po 150 kron in pa dejalnostna doklada v višini 20 odstotkov njune letne plače. XIV. Začasnim policijskim stražnikom in začasnim slugam se k njihovi plači letnih 800 kron s 1. januarjem 1907 nadalje primakne letnih 100 kron. XV. Tehnično osobje, ki je zdaj uvrščeno v zadnja dva činovna razreda uradniškega statusa ostane v teh dveh činovnih razredih tudi nadalje. XVI. Za ostalo zunaj štatusa stoječe tehnično osobje velja, kakor hitro postane definitivno, obstoječa službena pragmatika. Definitivno pa postane nižje tehnično osobje, namreč kurjači vodovoda in elektrarne, paznik pri elektrarnični pretikalnici in elektrarnični skladiščnik po petih letih začasnega službovanja. XVII. Za definitivno nižje tehnično osobje se od 1. januarja 1907 nadalje določa letna v pokojnino vštevna plača letnih 1500 kron, ki se pa po preteku nadaljnih petih let zviša na 1800 kron. Daljni avanzma v XI. ali X. činovni razred je odvisen od tega, če se v teli razredih izprazni kaka služba, ki je namenjena nižjemu tehničnemu osobju. XVIII. Vse one določbe službene pragma-tike, ki utegnejo nasprotovati današnjim sklepom občinskega sveta, se razveljavijo. XIX. Končno predlaga v imenu združenih odsekov, da se za župana stolnega mesta Ljubljane dozdaj s 6000 kronami določena funkcijska pristojbina in stanarina 1200 kron od prvega januarja 1907 nadalje zvišata na 8000, oziroma 2000 kron na leto. Obč. svetnik g. dr. Triller: S to predlogo je storil občinski svet veliko socialno delo, zato predlaga, da se sprejmejo predlogi en bloc. Predlog obvelja. Zupan pripomni, da pričakuje od uradništva požrtvovalnega dela. Naglaša, da se je doseglo izboljšanje ne da bi obremenili davkoplačevalce, ker se pokrijejo po regulaciji povzročeni stroški s podjetji mestne občine. Da na glasovanje prvih XVIII predlogov, ki obveljajo soglasno, XIX. predlog da na glasovanje gospod podžupan dr. vitez Bleiweis, ko se odstrani gospod župan. Predlog obvelja tudi soglasno, nakar prevzame predsedstvo zopet g. župan. Občinski svetnik gospod Šubic predlaga zahvalo poročevalcu obč. svetniku gospodu Svetku in pa duši preosnove gospodu županu, kar obvelja. Zupan še pripomni, da je storil le svojo dolžnost, ko je videl, da utrpe prejemki občine zvišanje. Poročilo finančnega odseka. Poroča občinski svetnik gospod dr. Triller: Pri žrebanju mestnega loterijskega posojila so Izžrebali 68 številk, ostalo jih je še 68.250. Za glavni dobitek se ni oglasil nihče. Se vzame na znanje. Prošnja odbora »Društvene godbe« za podporo. Društvena godba prosi za izredno podporo 800 kron. Odbor naglaša, da sc je godba izpopolnila. Plačuje se stari dolg in je za obstoj društva nevarnost. Dr. Triller pravi: Zal, da ne morem priporočati prošnje. Godba dobiva redne podpore 2400 kron. Te izredne podpore ne bodo dvignile godbe, dokler si ne prisvoji slovenskega gledališča. Občinski svetnik gospod Turk: Ko je prosila godba za podporo 3000 kron se ji je dalo samo 2400 kron. Društveni odborniki zdaj v slabem času sami s svojimi podpisi skrbe za godbo. Pomislite, kaj bi bilo tako mesto kakor Ljubljana brez godbe. Mestu je godba potrebna. Ce se že ne more dati 800 kron, naj se dovoli vsaj 400 kron, kar predlaga. Obč. svetnik gospod Kozak: Kakor navadno se tudi sedaj ne morem strinjati s tovarišem obč. svetnikom Turkom. Koliko je že stala godba mesto, gvišn najmanj 12.000 goldinarjev. Cc prav damo, kaj pomaga, bodo zopet prišli s prošnjo. Počakajmo, kaj pokaže proračun in potlej dajmo, če bomo mogli. Občinski svetnik gosp. Majer priporoča predlog obč. svetnika gospoda Turka. Poročevalec nima ničesar pripomniti. Pri glasovanju obvelja predlog obč. svetnika g. Turka. Prošnja za podporo vdove Barbare Ura-nič se odkloni. Policijski odsek. Poroča podžupan g. dr. vitez Bleiweis. »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« poročilo o delovanju v III. četrtrletju 1906 se vzame na znanje. Posredovalo je pri štirih požarih in pri eksploziji 27. julija smodnišnice. Za nevstrašen nastop ob tej nevarnosti izreče obč. svet društvu in njegovemu načelniku zahvalo. Brezplačno kurivo in sicer 25 odstotkov premoga se dovoli oskrbniku telefonske postaje v »Mestnem domu« Srečku Kozinii. Pred Južnim kolodvorom. Odobre se predlogi občinskih svetnikov gg. Franchettija, Majerja in Turka, naj se pozove uprava Južne železnice, da napravi v bližini postajnega poslopja stranišče, v drevoredih Ceste na Južno železnico na desni in levi klopi, da naj skrbi za delavce, ki čakajc na vlake morajo kampirati liki cigani na prostem bodisi dež ali lepo ali mraz in da naj napravi Južna železnica hodnik iz Kolodvorskih ulic k postajnemu poslopju. Javni je sledila kratka tajna seja. 2371 m 2 12. januarja 1905. Gospodu le kar ju Piccoli Ljubljana. Prosim, pošljite mi 12 škatljic Yaših izbornih salmijakovih pasti!. Velespoštovanjem Julija Milischka, Dunaj XI V.II, Goldschlagstr. 1. Cena Skatljici 20 vin. - Manj nego 11 škatljic ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. Št. 30«/Pr. Razpis 2466 3-2 1! Največji uspeh nove d6be 1! Je sloviti 0^-mipM ordinarja in provizoričnega voditelja kranjske deželne blaznice na Studencu. V deželni blaznimi kranjski na Studencu je izpraznjeno mesto ordfnarija in provizoričnega voditelja. S službo ordinarija je poleg prostega stanovanja združena letna plača 3600 K in pravica do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K; kot provizorični voditelj dobi ordinarij letno nagrado 600 K. Izvrševanje privatne prakse ni dopustno. Prosilci za to službo morajo dokazati, da so se po dovršenih mediciničnih študijah izvežbali v psihiatriji in da so že dalj časa kot zdravniki službovali v kakem zavodu za umobolne. Poleg tega je dokazati tudi znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju. S temi dokazili in dalje s krstnim listom, z domovnico in zdravniškim izpričevalom o fizični sposobnosti opremljene prošnje predložiti je do 15. novembra 1906 podpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 29. oktobra 1906. ^OŽ SE GKO^ Vpisana varstvena znamka- Daje snežno belo in popolno bres duha perilo in izredno varuje platnino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenj o varstveno znamko. 2'ilb 36—3 250 gramov-savoj po 16 vin. SOO „ „ » 30 „ 1 kg „ „ 66 „ Noben zavoj brei gorenje varstvene znamko nI moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom Na debelo pri L- M i n 1 o s u na Dunaju, I HolkerM 3._ 4ou 104—75 _ i iig-j [Leopold Tratnik | Ljubljana, St. Petri cesta 27 ! priporoča ^^ visokočastiti du-hovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. I mm-. Preiastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vuorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Vallka zaloga tlcUr. avctll lo UlpfljiVIh dal. Blaaajnicarka želi premeniti službo do 15 t. mes. Vstopi tudi kot prodajalka. Naslov pove upravništvo. 2495 3-2 Prodaja na debelo in drobno. £* vi,.A-■■"'':■ ^M^A Firnež le iz kranjskega lanenega olja 161Q 100-32 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani flrneiev, lakov in steklarskega kis. ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. DELNIŠKA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LA&KI TRG v LJubljani, telef. št. 163. = = priptNia ivtj« izborno pivo v sodcih "m steklenicah. - Zaloga v Spodnji Šiški, telefona vletv. 187. e čit uti samo, ampak tudi skusiti se mora ■tar Steckenpferd lilijno mlečnato miltrgjt Bergmann & Co„ Draždane in Dečin ob Labi prej Bergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad ži 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : Jos. Mayer 1452 30—15 Drogueriji : A Kane in Victor Schiffrer Parfum.: 0. Fettih-Frankheim. Zahtevajte zastonj io franko mo| veliki, bogato lluslrovan glavni cenik i nad 1000 slikami vsefc vrst nlkelnastlh, »rebrnih In r.lallfa ur i znamko Boakopt, Hahn, Orne«*, »chaffhausen, . frna |ckl. rem ura , evlc. Izvir. Roskopl pat. ura . . . Ooldln rem. ura .Luna" kolesje . . . .Olorla" . . . . dvojni plašč . , 11 50 . oklep verižica z rlnčico na pero In karab., 15 gr. težka . 2 50 '■•ka Tula nikel. ura s sidro z .Luna" kolesjem . . , 9 50 •ra a kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kuhln|ska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 80. Za vsako uio Kletno pismeno Jamstvo I fllkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar u»Ljj ! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Most« 1789 (Briix) It. 654, Češko. 100—24 4-— 5-— 7 50 7-60 Kletarsko društvo v Ormožu, vpisana zadruga z omejeno zavezo, priporoča svojo 18. JI W 4» % sa 1 o ^ <» prisfnega ljufomerčana iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric. -11 C e n e nizke!! Pošilja se od 56 litrov naprej. 2399 3 Zelo znižane cene! zaradi prenapolnjenja zaloge: Vzorci zastonj in franko. Razpis 2422 3 2 o gradbi vodovoda na Savi, občina Jesenice na Gorenjskem. Ponudniki za ta vodovod morejo vpogledati izračunjene kubature in izmere, potem na izvid razgrnjeni stavbeni načrt in zraven spadajoče stavbene opise pri podpisanem občinskem uradu ined uradnimi urami. Ponudniki se poživljajo, da dopošljejo tu sem svoje obvezne ponudbe z navedbo v katerem najkrajšem času jim je možno izvršiti vodovod, do I. decembra 1906 do 12. ure opoldne. Položiti je 20% vadij stavbene svote. Občinski odbor si pridrži odločitev o došlih ponadrobnih ponudbah. v Županstvo Jesenice, dne 22. oktobra 1906. ___Župan: Dr. Kogoj. Zimske jope za dame . obleka iz sukna . . pelerina . . havelok . . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine . 2428 8 od gl. 2*50 višje >i ii ii ii ii n n n >i ii 2-50 2-50 2 50 5- — 7-50 ii ii ii ii ii Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg št. 5. Ugodna prilika |j Mlin (dobro obstoječa vodna moč) s petimi tečaji, s 4 črnimi in 1 belim; nadalje žaga z dvema gartri, se da v najem ali pod zelo ugodnimi pogoji proda radi oružinskih razmer. Kje, pove upravništvo »Slovenca". 2485 5-2 Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . ■ ... . C H. Suttner, urar, s-- Najcenejša, največja eksportna tvrdka! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . • . ... , . i w Mestni trg nasproti rotovža. N. n... sal-Se-. trgovina, blag, najnovejše vste! (preje y Kranjll ) Cer» b.*, kot,k„.g„Ce. Mali dobi^fc, .elik pn0m.„ Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih us». brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah št 786. Posebno fina precizijska anker-ura, trije prav močni srebrni pokrovi, jako lino najnatančnejše kolesje na 15 kamnov, gld 19 50. St. 810 M-kar. zlata anker-rem pripravna za monogram s tremi močnimi, zlatimi pokrovi, jako lino kolesje na 15 kamnov gld 58 -. št. 748. Srebrna cil. rem. a dvo|gallt> pokrovom, trpežnim kolesjem na • kamnov, gld. 6'75. Sl. 795. M kar. zlala anker-rem. < dvo|-aalim pokrovom, lino kolesje sa <■ kamnov, gld. 32'50. St. «79. Nlkelnasta anker-rem-Roskopl • stanovitnim belim pokrovom, najlrpežnejše kolesie , gld 2-50. 51.52B. Srebrna anker-Roskopt z enim pokro- vom brez panlov, gld 3 90. SI. 517. Srebrna anker-rem-Roskopl z močnim avo|nlm srebrnim pokrovom, trpežnim v kamnih tekočim kolesjem, gld 5-35 Sl. 722 Srebrna cll -rem z močnim pokrovom, trpežnim kolesjem na 6 kamnov gld 5 85. Sl. 516. Srebrna anker-rem. z močnim pokrovom in trpežnim, v kamnib tekočim kolesjem, gld. 5 95. Igle „d. razIffoo^lagoTz kVna^sr^bra^^naive^M Va'ioffa*ftaii|Cfi UraU,a' Bi,od» »d " ^^JL^ eDr* v nalveCl' lzberl- 'zborna zaloga finih najnovejših »alonskih, stenskih ur In budilk po najnižjih cenah. uhani i brllantnlml kamni, dolge 51.533 Srebrna-anker-rem na 15 kaainnu prav močni srebrni pokrovi, prav lino natančno kolesje, gld 9 &0. Sl 796. 14 kar. zlala anker-rem s močnimi zlatimi pokrovi, |ako lino kolesje na IS kamnov, gld 30 — ■. lorgnoo verižice, zapesntce, broške, 227S 2&—2 Štev 1121 Zlalo na srebra gld I -, 14 kar. zlalo gld 2'80 Slev. 1087 Zlato na srebro s plavim kamnom gl. — 90, 14-kar zlato, gld 2 00. Št 1154 liroika, zlalo na srebro, |aka lino izdelana, gld 2'25, 14 karal zlata gld. 7 50 it 1043 14 kar. zlata (I 3 90, novo zlala gld t 90 St 1040 14 kar. zlate gld. 5-30, novo zato gld. 2 35. pohvalnih pisem je vsakomur prosto na ogled. — Naznanjam Vam, da |e danes prispelo blago, katerega tmo naročili In |e vse natanko, kakor smo --■•---■ dobite zopet večje naročilo od nas Ivan Uepeder, Ismalla. Ef>ipet. — Prav vljudno seVam zahvaljujem za ponre| poslano blago s katerim sem pra\ \v ilhelmstr. It, Mengede, Westlalsko, Nemčija. - Zahvaljujem se Vam za lepo In dobro blago, ki sle mi ga poslair Vsakomur bodem Vašo Ivrdko kot naj-il prav zadovoljen, zahvaljujem se Vam torel tem potom za tako dobro iu pošteno blago, vse |e v mo|o na|več|o zadovoijnost posebno pa ure In pr-Vaso veliko prijaznost in uljudnost, katero imate s strankami, ki pri Vas naročajo. Hovsod bom priporočal Vašo firmo kot iako solidno Andrej Ursič/ zom izvrševanju naručbe. K. Rožlčka, župnik, Bovč. Hrvatsko. Podružnica v SPLJETU. Delniška glavnica s-p rc j e m a od I. Molu* knjižice in ■■ tekoči račun po a,ooo.«<» —. novembra tekočega leta /1 O ler jih obrestuje od 2 O dne vzdiga; ijani, Špitalske ulice št. 2 Rezervni zaklad vloge na dne vloge do Podružnica v CELOVCU, soo.ooo*-. obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na začenši s I. novembrom t. I. 2291 2SJ 0 = Rentni davek plača banka sama. == 4'2°