PRIMORCI DNEVNIK
Poštnina plačana * gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 17 (9322)
TRST, sreda, 21. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izliajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,'kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NIC NOVEGA NA VČERAJŠNJEM SESTANKU MED PSI IN POOBLAŠČENIM PREDSEDNIKOM
Moro bo odgovoril socialistom v prihodnjih dneh Danes se sestaneta De Martino in Berlinguer
Predsednik vlade se je sinoči sestal tudi z vodstvom krščanske demokracije - Nevarnost razpusta parlamenta in sklicanja predčasnih političnih volitev
RIM, 20. — V palači Chigi je predsednik vlade Moro sprejel delegacijo socialistične stranke v kateri so bili predsednik Nenni, tajnik De Martino, predsednik senatne skupine Zuccalà in predsednik poslanske skupine Mariotti. Po sestanku ni bilo objavljeno nobeno u-radno sporočilo. Predsednik socialističnih poslancev Mariotti je sporočil časnikarjem, da se je Moro obvezal, da bo v petek odgovoril na Mhteve socialistične stranke v zvezi s spremembo vladnega gospodarskega programa in s sestavo nove vlade.
V bistvu današnji sestanek med
Morem in socialistično delegacijo ni Prinesel nič novega. Splošno mne-nie je, da Moro zavlačuje rešitev vladne krize, zlasti pa še odgovor socialistom, da bi našel rešitev, ki bi bila najbolj ugodna za krščansko demokracijo.
Iz današnjega srečanja v palači Chigi je razvidno, da tako Moro kot De Martino nočeta še razbiti Pogajanj. De Martino se bò jutri sestal z Berlinguerjem in zato potrebuje vsaj dva dni časa za podrobno proučitev celotnega položaja. Zaradi tega je ob odhodu iz palače Chigi izjavil, da je pristal na predlog, da bo Moro odgovoril socialistom šele v prihodnjih dneh.
Na današnjih pogovorih med socialisti in predsednikom vlade je o-stalo vse pri starem. Moro je še naprej zagovarjal svoje stališče in predlog o sestavi vlade v okviru strank dosedanje vladne koalicije, socialisti pa so ponovili svoje zahteve o spremembi gospodarskega programa in o sestavi vlade, ki naj bi bila po godu tudi komunistični partiji.
Mariotti je po srečanju izjavil, da samo dejstvo, da ni prišlo danes do popolnega razbitja pogajanj pomeni, da je vprašanje vladne krize še odprto.
Po srečanju s socialisti je imel Moro sestanek z delegacijo krščan-
NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE
Dan boja za zaposlitev v industrijskih podjetjih ki jim grozi zapora
6. februarja vsedržavna splošna stavka?
RIM, 20. — V vseh industrijskih podjetjih, ki jim grozi zapora in v katerih so že najavili odpuste z dela, ali pa so delavci v dopolnil- j ni blagajni, so danes stavkali in priredili v tovarniških obratih delavske shode v okviru «dneva boja za zaposlitev». Pobudo za to manifestacijo je dala sindikalna federacija, da z njo opozori vlado in politične sile na hudo krizo v mnogih industrijskih podjetjih in na nevarnost povečanja brezposelnosti. Sindikalne organizacije menijo, da mora vlada sprejeti nujne ukrepe, da si zagotovi zaposlitev. Obenem pa se je treba bojevati proti napovedanim odpustom in začasno zagotoviti delavcem podporo dopolnilne blagajne.
Na delavskem shodu v tovarni «A-tes» v Catanii je glavni tajnik CG IL Lama imel govor in poudaril, da je res, da je danes morda glavno vprašanje politična kriza, toda za sindikate je najvažnejše to, da se ustvarijo pogoji za delo v tovarnah, kjer grozi delavcem odpust z dela, da se preuredi industrijska proizvodnja in da se dajo pobude za nova delovna mesta in zaposlitev mladine zlasti na Jugu. Lama je Povedal, da so na oorovorih, ki so jih nedavno imeli sindikati s političnimi strankami ustavnega loka, Ugotovili, da se vse stranke stri-uiajo z zahtevami in predlogi sindikalne federacije.
. Pcedočenim potrebam, je delal Lama, ne ustrezajo zakonski od-i a ^ jih je sprejela dosedanja vlada in je treba zato sprejeti drugačne gospodarske ukrepe. Potem je ugotovil, da ni naloga sindi-katov, da nakažejo, kakšna naj bi ena rešitev vladne krize, je izjavil, ua je dolžnost sindikata, da se zavzame za bistveno spremembo vseh ustih ukrepov, ki so bili že sprejeti in za popolno spremembo gospodarje politike.
V Genovi je v tovarni «Torring-tnn» govoril zvezni tajnik CGIL Bo-*,. ki je prav tako dejal, da se mo-aJo sindikati odločno zavzeti za no-v° gospodarsko politiko, da se prebosti sedanja gospodarska kriza ^vezni tajnik CGIL Scheda, pa je Nuoru na Sardiniji poudaril, da J® gospodarski položaj v državi ze-0 resen, da pa morajo sindikati in slavci z vso odločnostjo pritisniti a vlado, da bo sprejela gospodarje ukrepe predvsem za Jug ter o-bogočila razvoj kmetijstva, ljudskih enj in socialnih storitev, tajnik sindikalne federacije ke-bijskih delavcev je danes predlagal vsedržavni sindikalni federaci-,naj bi 6. februarja priredili v sej državi splošno stavko v okviru °Ja za zaposlitev in za nove delovne Pogodbe.
Jugoslavija bo lahko u&jcmala posojila pri EIB
^ BRUSELJ. 20. — Tukaj so se da-es sestali 'zunanji ministri gospodar-. e skupnosti in razpravljali o vpra-jnju odnosov EGS s Španijo po jancovi smrti. Zunanji ministri so ■•alenili, da še niso dozorele razme-
re za vključitev Španije v gospodarsko skupnost, da pa je treba sedaj ponovno navezati s Španijo gospodarske odnose, ki so bili prekinjeni 16. oktobra lani po usmrtitvi petih ahtifrarikistov. Italijanski zunanji minister Rumor je med razpravo izjavil, da sedaj ni mogoče govoriti ne o pridružitvi, še manj pa o vključitvi Španije v EGS.
Na zasedanju,. ki se je zaključilo nocoj, so obravnavali tudi odnose s Portugalski. Jugoslavijo in Grčijo ter vprašanje globalne politike EGS do sredozemskih držav. Glede Jugoslavije so zunanji ministri gospodarske skupnosti sklenili, da ji omogočijo, da lahko najame posojila pri Evropski investicijski banki.
NEW YORK, 20. — Zaire je v pismu generalnemu tajniku OZN protestiral proti posegu «sovjetsko - kubanskih čet, ki so razstrelile železniške mostove na progi, ki pelje iz Dilola v Zairu v Texiero De Souza v Angoli». Omenjene čete naj bi bombardirale tudi mestece Dilolo.
ske demokracije, ki jo je vodil tajnik Zaccagnini. Proučili so vprašanja, ki jih je pooblaščeni predsednik vlade obravnaval s socialisti. Tajnik krščanske demokracije je izjavil, da obstajajo še vedno velike težave in dà je treba vsa vprašanja poglobiti, če se hoče najti kaka rešitev.
De Martinova izjava o možnosti ustanovitve tristranske vlade med KD, PRI in PSDI je danes naletela na gluha ušesa pri republikancih in socialdemokratih. Republikansko vodstvo, kj se je danes sestalo, je odobrilo poročilo tajnika stranke, ki je odločno zavrnil sestavo vlade, ki ne bi imela v parlamentu trdne in gotove večine. Republikanci so tudi sklenili, da ne bodo sprejeli odgovornosti v nobeni vladi, ki ne bi spoštovala njihovega programa. Na seji vodstva je govoril tudi podpredsednik vlade La Malfa. Kritično je ocenil socialistični gospodarski program in izjavil, da obstaja sedaj nevarnost, da bi se kdo zadovoljil s predlogi, ki bi popolnoma spremenili vsebino gospodarskega programa dosedanje vlade, kar bi še bolj zaostrilo politično in gospodarsko krizo. La Malfa je dejal, da bi odobritev socialističnega programa zaostrila gospodarska neravnovesja v državi z nevarnostjo, da se poveča inflacija in primanjkljaj plačilne bilance. Upoštevajoč vsa ta dejstva so republikanci izjavili, da jih ne zanima tristranska vlada brez socialistov.
Ravnatelj socialdemokratskega lista «l’Umanità» , Orlandi je napisal za 'jutri uvodnik o vladni krizi. V njem pravi, da socialdemokrate zanima takšna vlada, v kateri bodo tudi socialisti. Zato se ne strinja z morebitno vlado med KD in PSI, saj v njej ne bi sodelovale «dve demokratični stranki».Prav tako zavrača vsako drugo možnost, ki ne upošteva sodelovanja 4 strank dosedanje vladne koalicije.
Pred jutrišnjim sestankom med Berlinguerjem in De Martinom sta se danes srečala odgovorna za gospodarstvo pri KPI in PSI Barca in Giannetta. Sestanek med tajništvoma KPI in PSI se bo začel jutri ob 10.30. Poleg tajnikov dveh strank, se bodo sestanka udeležili najožji sodelavci Berlinguerja in De Martina.
Rešitev vladne krize je bila ponovno odložena za nekaj dni. Če se ne bodo dogovorili med krščansko demokracijo in socialisti ne preostaja druga rešitev kot predčasni razpust parlamenta in razpis predčasnih volitev. Tega mnenja so v Rimu skoraj vsi politični opazovale^ ki ugotavljajo, da je Morovo zavlačevanje taktičnega značaja in da v bistvu pooblaščeni predsednik išče pot, kako bi zvrnil na druge odgovornost za sklicanje predčasnih volitev.
SKLEPI PREDSEDSTVA ZVEZNE KONFERENCE SZDL JUGOSLAVIJE
Delavski razred je glavna opora v boju proti sovražni dejavnosti
Sovražne skupine različnih idejnopolitičnih izhodišč nimajo nobene opore v državi, zato jo iščejo in najdejo v tujini kot navadne agenture tuje sovražne dejavnosti proti somoupravnemu socializmu in proti politiki neuvrščenosti
Aldo Moro
Francesco De Martino
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20.	— Predsedstvo
zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je danes obravnavalo dejavnost socialistične zveze pri idejnopolitičnem angažiranju delovnih ljudi in občanov v nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov in v boju proti raznim oblikam sovražnega delovanja.
Predsednik zvezne konference Socialistične zveze Dušan Petrovič je del svojih uvodnih besed na današnji seji predsedstva namenil sovražni dejavnosti in dejal: «Pahljača sovražne dejavnosti in njihovih nosilcev je precej široka in raznovrstna. Začne se s skrajno sovražno emigracijo — ustaško, četniško in drugimi — ki skuša izvajati odkrite diverzije in sabotaže v naši državi; sledijo, birokratski elementi, ki izhajajo iz idejnopolitičnih pozicij ko-minforma in se skušajo na teh pozicijah organizirati; nato, so tehno-liberalistične in nacionalistične sile,
ki iščejo in najdejo oporišča v kon- viji vodijo tako vztrajno sovražno
servativnih in določenih zahodnih krogih; tu je tudi politična aktivnost delov klera, navsezadnje pa tudi spodkopavanje, ki ga izvajajo tuje obveščevalne službe, gospodarski kriminal in drugi negativni pojavi. Kolikor koli se te skupine razlikujejo in izhajajo iz različnih idejnih pozicij in motivov v napadu na našo državo, imajo med seboj mnogo skupnega. V prvi vrsti jim je skupno to, da resnično nimajo nobene podpore v državi in da oporo za svojo protiljudsko in sovražno dejavnost iščejo in najdejo v tujini. Za vse te sovražne dejavnosti, ki se pojavljajo v naši državi, je mogoče reči, da se spreminjajo v običajne agenture tuje sovražne dejavnosti.»
Po besedah Petroviča so namere in cilji jasni. «Gredo na to, da bi oslabili notranjo trdnost in enotnost države in zmanjšali njen mednarodni ugled.» Dušan Petrovič je zastavil vprašanje, zakaj proti Jugosla-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V BOJ SO POSEGLE TUDI PALESTINSKE ENOTE IZ SIRIJE
Jalova vsa prizadevanja za prekinitev krvave državljanske vojne v Libanonu
POGAJANJA SALT BISTVENEGA POMENA ZA MIR V SVETU
Kissingerjev obisk v Moskvi pogojuje nadaljnji potek popuščanja napetosti
MOSKVA, 20. — Ameriški državni tajnik je prispel na krajši obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo imel s tamkajšnjimi voditelji vrsto političnih pogovorov, ki bodo zadevali v glavnem pogajanja za omejitev strateškega orožja. Slednji so že dalj časa obtičali na mrtvi točki, zaradi nepopustljivosti obeh pogajalcev.
Sedanja misija ameriškega državnega tajnika, ugotavljajo politični opazovalci v Moskvi in v Washing-tonu, je še zlasti teždvna in zapletena, tudi zaradi vprašanja Angole, ki bi utegnilo negativno vplivati na ameriško - sovjetske odnose. V Moskvi so dočakali Kissingerja dokaj hladno. Sovjetski tisk je posvetil obisku ameriškega zunanjega ministra pičlo pozornost, je pa obenem poudaril sovjetsko stališče do problemov, o katerih bo govor v prihodnjih dneh. Glasilo sovjetske partije Pravda je v svojem komentarju pozvalo ZDA, naj s svojim nepopustljivim stališčem ne ogrožajo napredkov, ki so jih dosegli po letu 1972 še zlasti pri procesu popuščanja napetosti v svetu. Istočasno je Pravda posvetila dokajšnjo pozornost sovjetski podpori vladi Ljudske republike Angole ter obsodila poseg imperialističnih in rasističnih sil v bivši portugalski koloniji. Danes pa objavlja sovjetska tiskovna agencija TASS poročilo, iz Luande ter podatke o razsulu FNLA in UNITA.
Pred svojim , prihodom v Moskvo se je Kissinger ustavil za nekaj ur v Kopenhagnu. S tamkajšnjim pre-
mierom Ankerjem Joergensenom sta govorila med drugim tudi o pravkar zaključenem posvetu socialističnih strank, na katerem so obravnavali vprašanje odnosov s komunističnimi partijami, še zlasti spričo možnosti, da nekatere partije stopijo v vladne koalicije. O tem vprašanju se je Kissinger dokaj kritično izrazil. Na vprašanje časnikarjev, kaj meni o možnosti vstopa komunistov v nekatere evropske vlade, je ameriški državni tajnik dejal, da gre vsekakor za notranje zadeve posameznih dežel, tak politični razplet pa bi nujno imel posledice na med-
narodni ravni, posebno v okviru a-tlantskega zavezništva.
Kissinger je na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Danski, preden je nadaljeval svoje potovanje v Sovjetsko zvezo, obravnaval tudi vprašanje Libanona, kjer je položaj zelo zapleten. Gre za tragedijo, ki bi u-tegnila povzročiti poseg zunanjih sil, je dejal Kissinger.
Na moskovskem letališču je ameriškega državnega tajnika dočakal sovjetski zunanji minister Gromiko, ki bo skupaj z Brežnjevom, glavni Kissingerjev sogovornik med njegovim obiskom, ki se bo zaključil 23.
V ZVEZI S SPODLETELIM DRŽAVNIM UDAROM 25. NOVEMBRA
V Lizboni aretiran general De Carvalho
LIZBONA, 20. — Portugalski svet revolucije je objavil izsledke preiskave o dogodkih 25. novembra lani ter o vlogi takratnega poveljnika COPCON in lizbonskega vojaškega območja generala Otela Saraiva De Carvalha, ki so ga opolnoči v zvezi z njegovo takratno dejavnostjo aretirali ter ga odpeljali v oporišče oklopnih enot v Santaremu, kakih 80 km severno od Lizbone. Vest o njegovi aretaciji so objavili z nekajurno zamudo, skupaj z njim pa so ar4efteali kakih deset levičarskih političnih osebnosti, med katerimi sta Jaime Serra, član centralnega ko-

Na sinočnjem sestanku med pooblaščenim predsednikom Morom in socialistično delegacijo ni prišlo do nobenega sporazuma. V resnici pa ni prišlo niti do razbitja pogajanj, saj so se dogovorili, da bo Moro odgovoril na socialistične zahteve baje v petek. Res pa je, da tudi De Martino potrebuje nekaj dni za dokončno o-dločitev. Danes se bo sestal z Berlinguerjem in z njim razpravljal o vladni krizi. Temu sestanku dajejo vsi politični krogi veliko važnost, saj je prvič, da se obe stranki neposredno posvetujeta v zvezi z reševanjem vladne krize. Predsednik Moro pa se je sir'.oč: sestal tudi z voditelji krščanske demokracije. Zaccagnini je po sestanku izjavil, da obstajajo še vedno težave, da pa še ni prišlo do razbitja pogajanj.
i

Inž. Spaccini je bil sinoči ponovno izvoljen za tržaškega župana z glasovi KD, PSDI, PRI in PLI. Novega odbora še niso izvolili, saj bo župan šele začel posvetovanja z vsemi strankami u-stavnega loka za prijavo programa. Med sinočnjo sejo so svetovalcu Slovenske skupnosti Dolharju onemogočili, da bi govoril v slovenščini, zaradi česar je iz protesta zapustil dvorano. Župan Spaccini je dejal, da ne more dovoliti da bi v občinskem svetu govorili v slovenščini, češ da ga k temu obvezuje znano pismo predsedstva vlade. Po nje-
govem mnenju je treba počakati, da parlament odobri ustrezni zakon v skladu z italijansko-jugo-slovanskimi sporazumi iz Osima.
Manjša davčna obremenitev in večji izdatki za obrambo sta temelja politike, ki jo je ameriški predsednik Ford orisal predsinoč-njim zbornicama ob vsakoletnem poročilu o položaju v državi. Šef Bele hiše je v svojem ekspo-zeju le obrobno omenil zunanje-poliiična vprašanja, kljub temu pa je precej ostro polemiziral s kongresom zaradi preiskave o delovanju obveščevalne službe CIA in ker je prepovedal vladi, da pomaga angolskim kvizlinškim gibanjem FNLA in UNITA. V zvezi z večjimi izdatki za obrambo pa je dejal, da so ZDA sedaj najmočnejša vojaška sila in to morajo ostati tudi v prihodnje.
miteja KPP in bivši član ustavodajne skupščine Americo Duarte, pripadnik Ljudske demokratične zveze.
Dokument, ki ga je objavil svet revolucije trdi, da je bil namen spodletelega državnega udara zamenjati nekatere letalske častnike v o-kviru sveta revolucije in si tako zagotoviti v njem večino, kar bi jim omogočilo nadzorstvo nad portugalskim vrhovnim politično-vojaškim organom. Kasneje bi izvedli preos-novo v vrstah oboroženih sil ter sestavili novo skupščino gibanja 0-boroženili sil, v katerem bi zamenjali vse tiste vojaške poveljnike, ki so pokazali, da se ne strinjajo z uporniki. Končni cilj vojaškega udara, pravi svet revolucije je bil strmoglaviti šesto začasno vlado.
Pri vsem tem obtožujejo De Carvalha, da se je udeležil dveh pripravljalnih sej. ki sta bili 21. novembra in 24. istega meseca na sedežu COPCON, celinskega operativnega noveljstva. Ob zori 25. novembra je COPCON dal povelje za za-četek^ prevratniške akcije padalcev. Vsi častniki, z De Carvalhom na čelu, so sè dobro zavedali izredne politične resnosti tega ukaza.
Vest o aretaciji bivšega poveljnika COPCON je povzročila v levičar-skih krogih dokajšnjo senzacijo. Por-| tugalski zunanji minister major Me-! lo Antunes, vodja zmerne skupine v 1 okviru oboroženih sil, pa je danes ob povratku iz Avstrije izjavil, da : ni še seznanjen z izsledki preiska-j ve sveta revolucije ter da ne ve z azadnje razplete.
kampanjo, ki združuje različne sovražne grupacije z različnimi idejnopolitičnimi pogledi. Na to vprašanje je odgovoril takole: «Jugoslavija je s svojim samoupravnim sistemom in s svojo dosledno politiko neuvrščenosti pridobila nedeljen in zelo širok ugled v svetu. Samoupravljanje se je v dejanjih izkazalo za življenjski družbeni sistem, ki odpira perspektivo razvoja demokratičnih družbenih odnosov in ljudem zagotavlja bolj zanesljivo prihodnost. Mnogi napredni ljudje in sile v svetu s simpatijami sprejemajo danes samoupravljanje, pa tudi poskušajo, da bi ga uporabili v svojih razmerah. Niso samo ideologi kapitalističnega sveta proti samoupravljanju, ki po naravi stvari vsebujejo vse, prvine novega, socialističnega. Proti delavskemu samoupravljanju so tudi tiste sile, ki so na dogmatskih pozicijah, ki ne vidijo, da je socializem postal svetovni proces in da se v različnih razmerah prebija povsod v različnih oblikah, ne pa po določenih šablonah in po nekakšnih predpisanih tokovih. Takšen naš notranji razvoj in takšna naša zunanja politika sta glavna razloga napadov na našo državo. Zaradi tega se danes v boju proti Jugoslaviji združujejo vse te konservativne sile. Menim, da sovražne dejavnosti ne smemo niti podcenjevati niti precenjevati. Osnovno je, da bomo stalno budni in da sprejemamo učinkovite ukrepe proti sovražni dejavnosti. Glede tega moramo biti dosledni pri izvajanju sklepov 13. in 14. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije.»
V nadaljevanju uvodne besede je Dušan Petrovič dejal, da varnostni organi in drugi odgovorni organi v Jugoslaviji dosegajo zares velik u-speh v boju proti sovražnikom. Tem organom je treba dati vso družbeno pomoč, vendarle pa ne morejo nadomestiti najširše dejavnosti delov-zapletel, ko je več palestinskih od- ! n‘k ljudi in občanov pri samozaščiti delkov, ki imajo svoj sedež v Si- j države in obrambi socializma. «Zato riji, prekoračilo libanonsko mejo ter | mislim — je naglasil Dušan Petrovič zasedlo nekaj obmejnih vasi. Naj- ;— r,a je naša prva naloga, da bo-prej so mislili, da gre za oddelke I ‘l0 delovni ljudje široko obveščeni
Bejrut še vedno središče spopadov
BEJRUT, 20. — Položaj v Libanonu se je v zadnjih urah še bolj I
so mislili, da gre za oddelke i do sirske redne vojske, potem pa so u-gotovili, da gre za enote Palestincev, ki so se tako pridružili muslimanskim in palestinskim četam, ki se v Libanonu borijo proti desničarskim falangistom, v glavnem kristjanom.
Notranji minister Camille Chamun je poslal protest OZN, ki pa ga je baje kasneje, ko so ugotovili, da gre za Palestince in ne za Sirce, umak nil. Dejstvo je, da so palestinski oddelki ob podpori oklopnih vozil za sedli področje Akarja in Bekaa severno in vzhodno od Bejruta. Točnega števila palestinskih čet, ki so prodrle v Libanon iz Sirije, se ne ve, nekateri pa jih cenijo na 8 do 10 tisoč mož.
Središče spopadov med falangisti in muslimani ostaja vsekakor Bejrut, kjer so vso noč streljali ne samo z avtomatskim orožjem, temveč tudi z minometi. Glasnik desničarskih falangistov je medtem v zvezi z zasedbo bejrutske mestne četrti Karantina, kjer živijo povečini muslimani, izjavil, da je tam prenehal vsak odpor. Vsi oboroženi možje so se predali, ali pa so padli v spopadih. To vest je posredno potrdil tudi zastopnik muslimanov, ki je dejal, da s tega področja nima nobenih podatkov. Dodal je, da je z druge strani mesto Damur, južno od Bejruta, popolnoma v rokah muslimanov. Na tem področju je vladno letalstvo poseglo proti muslimanskim oddelkom, da bi olajšalo pritisk na oblegane falangiste.
Istočasno z vestjo o posegu palestinskih enot s sirskega ozemlja v Libanonu, poročajo tudi o okrepljenih stikih med sirskimi in libanonskimi voditelji. Voditelj libanonskih socialistov Kamal Džumblat se je sestal s sirskim zunanjim ministrom Kada-mom, medtem ko je predsednik Sirije Asad v stalnem stiku z libanonskim predsednikom Fragiejem in s predsednikom vlade Karamejenr. Kaže, da je namen teh stikov doseči prekinitev ognja, ki naj bi ga podprla Sirija.
V Kairu je generalni tajnik arabske zveze Mahmud Riad danes spet zahteval sestanek arabskega vrha. ki naj bi preprečil nadaljevanje državljanske vojne v Libanonu, kar bi lahko imelo usodne posledice za vso arabsko nacijo. Riad se je sestal z veleposlaniki arabskih držav, ki jim je baje dejal, da je treba sestanek na vrhu sklicati še ta mesec.
Skupina palestinskih študentov je danes v Rimu zasedla sedež arabske zveze v znamenje protesta proti brezbrižnosti arabskih držav do libanonske tragedije. Njihov zastopnik je izjavil, da bo zasedba trajala vsaj dva dni.
Na sliki: desničarski falangisti so po zasedbi muslimanske mestne četrti Karantina v Bejrutu, iz nje izselili vse ženske in otroke, ki so morali oditi pod grožnjo orožja.
o vseh sovražnih dejavnostih in negativnih pojavih, da bodo vedeli, za kakšne nevarnosti gre, od kod grozijo in kaj je njihov namen.»
«Delavski razred Jugoslavije se globoko zaveda svojih samouprav-Ijavskih pravic in je trdno na položajih samoupravljanja in zato tudi mora biti glavna opora, okrog katere se morajo zbirati vse druge sile naše družbe v boju proti sovražni dejavnosti» — je dejal Dušan Petrovič in menil, da sta boj za samoupravne odnose in množično politično delo najboljše sredstvo v boju proti sovražni dejavnosti.
V razpravo na današnji seji predsedstva SZDL je posegel tud: pred-sedn’k republiške konference socialistične zveze Slovenije Mtja Ribičič. Poudaril je. da jugoslovanskih narodov ne more nihče skreniti s poti, po kateri gredo že četrto desetletje. Nato je opozoril, da «v zadnjem času mnogo govorimo o porastu dogmatskih sil, kar je naravno», in nadaljeval: «V zadnjem času, zlasti pa po 21. seji predsedstva ZKJ in po 10. kongresu ZKJ. so se namreč povečali zunanji pritiski dogmatskih sil v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju, ker razvoj naše jugoslovanske izvirne revolucije neposredno ogroža vse tisto v tem gibanju, kar zaostaja, kar stagnira, kar ne ustreza sodobnim gibanjem. Vse dokler je bilo naše samouprav-Ijanje v težavah, so mnogi govorili 'kaj nas briga to vaše samoupravljanje. Naj se v praksi potrdi tisti sistem, ki je boljši.’ Po desetem kongresu in novih ustavah se je takšna toleranca nehala in začela se je agresivna protisamou-pravna in protijugoslovanska propaganda. Prav tako bi lahko rekli tudi za odnos do naše neuvrščene politike, ki je na poti velikodržav-nim interesom velikih sil in ruši blokovsko harmonijo. To je tisto, zaradi česar je politika neuvrščenosti tudi tarča napadov vseh tistih sil. ki se bojujejo za status quo v sodobnem svetu.»
Po tehtni razpravi je predsedstvo zvezne konference SZDLJ sprejelo sklepe o nalogah socialistične zveze pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov in v boju proti raznim oblikam sovražnega delovanja.
VLADO BARABAŠ
RIM, 20. — Na sedežu Confindu-strie v Rimu se je danes začel drugi krog pogajanj med Confindustrio in federacijo kovinarskih sindikatov za obnovitev delovne pogodbe. Prvo srečanje 18. decembra se je končalo z negativnim odgovorom delodajalcev na osnovne sindikalne zahte-ve. Nova delovna pogodba zanima skoraj milijon in pol delavcev, ki zahtevajo predvsem soudeležbo pri odločanju o novih naložbah in predvsem pri preureditvi proizvodnje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI RAZBURLJIVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Svetovalec Dolhar iz protesta zapustil dvorano ker mu niso dovolili govoriti v slovenščini
Zupan se je skliceval na znano stališče predsedstva vlade in trdil, da je treba počakati, da parlament izglasuje ustrezen zakon
Spacciai ponovno izvoljen za župana z glasovi KD, PSDI, PRI in PLI
Sinočnja seja je bila morda ena najbolj razburljivih sej občinskega sveta v zadnjem času, saj je pripravila kar dve presenečenji, od katerih je eno za nas Slovence sila zaskrbljujoče: svetovalec Slovenske skupnosti Dolhar je namreč zapustil sejno dvorano, ker mu župan, sklicujoč se na znano pismo predsedstva vlade, ni dovolil, da bi govoril v slovenščini. Drugo presenečenje pa predstavlja ponovna izvolitev inž. Spaccinija za župana, kar so nepričakovano omogočili svetovalci liberalne stranke, ki so glasovali «za osebo» sedanjega župana. Vsekakor bo Spaccini sedaj začel posvetovanja z vsemi strankami ustavnega loka za sestavo programa, šele nato pa bodo izvolili občinski odbor.
Na dnevnem redu sinočnje seje občinskega sveta je bila le ena točka, in sicer izvolitev župana in novega odbora. Predstavniki vseh skupin so podali glasovalne izjave, ko pa je prišel na vrsto dr. Dolhar, je začel govoriti v slovenščini. Skrajna desnica je seveda takoj hrupno rea-
Zamujena
priložnost
Sinočnji dogodek v tržaškem občinskem svetu, ko je slovenski svetovalec dr. Dolhar bil prisiljen zapust ti sejno dvorano iz protesta, ker ni smel govoriti v slovenščini, je ponovno potrdil, da so vse lepe načelne izjave o tem, kako je treba globalno zaščititi slovensko narodnostno skupnost in ji priznati pravice, ki ji gredo po u-stavi in deželnem statutu, brez vsake praktične veljave, če se potem na prvem konkretnem primeru pokaže, da gre le za besede in povrhu še za besede, ki naj bi obvezovale druge, ne pa tistega, ki jih izreka.
Kot še nihče doslej, tako tudi župan Spaccini v svojem sinočnjem odgovoru svetovalcu dr. Dolharju ni mogel dokazati, da slovenski svetovalci v izvoljenih svetih nimajo pravice govoriti v svojem jeziku.
Sklicevanje na znani, v bistvu negativni odgovor vlade, zato ne more predstavljati nič drugega, kot — -milo rečeno — pasivno zadržanje do vprašanja, ki je za nas Slovence eno od osnovnih vprašanj državljanske enakopravnosti, in o-benem zvračanje odgovornosti na druge.
In vendar je imel župan Spaccini sinoči lepo priložnost, da bi z dejanjem, ki je v pristojnosti njegovega odločanja, to je s tem, da bi dr. Dolharju dovolil govoriti v slovenščini, pokazal tisto politično voljo, ki je edina potrebna, da se lepe besede spremenijo v konkretna dejanja. S takim dejanjem ne bi prekršil nobenega zakona, ker takega enostavno ni, pač pa bi v okviru svoje pristojnosti dal konkretno vsebino svojim besedam in besedam drugih vodilnih ljudi svoje stranke.
girala, župan Spaccini pa se je o-glasil z že vnaprej pripravljeno kratko izjavo, v kateri je poudarjal, da «raba slovenskega jezika ni kodifi-cirana v tem občinskem svetu». Dodal je, da sam nikakor ne namerava zanikati načela o rabi lastnega jezika s strani pripadnikov slovenske nacionalne manjšine. Tu je Spaccini omenil stališča, ki jih je občinski svet sprejel v številnih resolucijah in dokumentih in pobudo, ki je bila skupno sprožena pri vsedržavni vladi, da bi jo pripravili k temu, da se izreče o tem vprašanju. Pri tem je župan ugotovil, da je predsedstvu ministrskega sveta sicer priznalo, da je prišel čas za definiranje tega vprašanja, da pa je v tej zvezi poudaril potrebo po «ukrepih notranje državne zakonodaje (na katere se izrecno sklicuje italijansko - jugoslovanski sporazum), ki naj bi jih definirali v skladu s splošnimi določbami člena 6 ustave in člena 3 statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.»
Svetovalec Dolhar je tedaj pozval župana, naj mu pojasni, na osnovi katerega zakona mu prepoveduje govoriti v slovenščini, nakar je Spaccini še enkrat ponovil, da mora to storiti zaradi pisma prefekta o stališču predsedstva vlade. Takrat pa je Dolhar povlekel na dan pismo, ki ga je goriški prefekt Stefani pred več kot sedmimi leti poslal štever-janskemu županu Klanjščku. V tem pismu je prefekt ugotavljal, da se je v občinskem svetu zakoreninila
.BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠK A K R ED. IT N A BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	690.—
Funt šterling	1396,—
Švicarski frank	264,50
Francoski frank	153,40
Nemška marka	264,25
Avstrijski šiling	37,50
Dinar: debeli	35.-
drobni	35,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
in sedaj «avtonomni socialist» Giu-ricin napovedal, da ne bo glasoval za Spaccinija. Isto je storil tudi in-dipendentist Marchesich.
Cumbat (PRI) in Cesare (PSDI) sta izjavila, da bosta glasovala za župana, id ga predlaga KD, medtem ko bosta stališče do odbora zavzela, ko bo izdelan program.
Socialist Kervin je navedel vzroke, zaradi katerih je njegova stranka umaknila svoje zastopstvo iz odbora, nato pa obžaloval, da ni KD v dveh mesecih trajanja krize o-mogočila resnega soočanja med vsemi strankami ustavnega loka. Ugotovil je tudi, da je sam Rinaidi priznal konec levega centra, istočasno pa v bistvu predlagal obnovitev levosredinske koalicije. Kervin je nakazal možnost, da bi socialisti odvzeli podporo tudi pokrajinskemu odboru, nato pa izjavil, da predstavniki PSI ne bodo giasovali za . župana, ker bi to imelo politični | pomen. Socialisti zato čakajo, da j: bodo lahko ocenili program novega odbora.
i praksa, da svetovalci govorijo v slo-' venščini, v tej zvezi pa je opozarjal na potrebo, da se posegi v slovenščini prevedejo v italijanščino (to je dolžan storiti občinski tajnik ali sam župan) in da se zapisniki pišejo v italijanščini.
Dolhar je torej ugotovil, da stališča prefektov so lahko različna in da vsekakor še ne gre za zakone,
Spaccini pa je vztrajal na svojem stališču, češ da je treba počakati, da parlament potrdi ustrezen zakon.
Tedaj je predstavnik Slovenske skupnosti izjavil, da meni, da so bile kršene njegove pravice in da zato zapušča dvorano. Pri tem je še nastala nova proceduma težava, ko mu župan in generalni tajnik občine nista dovolila, da bi predložil svoj napisani govor za vpis v zapisnik.
Mimo te epizode je bila seja seveda posvečena iskanju rešitve krize v občinski upravi. Prvi je posegel v razpravo pokrajinski tajnik KD Rinaldi, ki je precej na dolgo orisal, kako je prišlo do krize in kako so potekali poskusi, da bi jo rešili na način, ki bi obvaroval tako imenovani «politični okvir*.
Predvsem je poudaril, da je treba ohraniti demokratični, ljudski in antifašistični značaj občinske uprave, nato pa je ugotovil, da ni možna obnovitev prejšnje večine, kot tudi ni možna sestava enobarvnega odbora z vnaprej določeno večino. O odnosih s komunisti je dejal, da je njegova stranka za soočenje, medtem ko nasprotuje zavezništvu aii sodelovanju KPI v odboru. Glede socialistov pa je izrazil željo, da bi še naprej obstajali koristni odnosi v perspektivi bodoče obnovitve sodelovanja. Rinaldi je tudi naštel nekaj programskih točk, okrog katerih bi se utegnila ustvariti najširša večina, med te točke pa je vključil tudi vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Na koncu svojega posega je Rinaldi predlagal, naj bi za sedaj izvolili samo župana, ki naj bi nato vodil posvetovanja z. vsemi strankami ustavnega loka o programu.
Na osnovi rezultatov teh posvetovanj naj bi nato izvolili občinski odbor. Rinaldi je nato pozval vse stranke ustanega loka, naj glasujejo za Spaccinija.
Setovalec D’Antoni, ki v občinskem svetu zastopa MUIS, je predlagal, naj bi za župana izvolili nekega socialista ali socialdemokrata, nato pa je napovedal, da ne bo glasoval za Spaccinija. Po posegu (pravzaprav poskusu posega) predstavnika SS Dolharja, o katerem smo že poročali, je bivši socialist
iiniiiiiiimmiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiminiimiiiiiiiiiiiimmmimiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimMiiiiimiiii
PRVE DNI PRIHODNJEGA MESECA V DUCI DELIE DOCCE
Odprli bodo montažno poslopje otroškega vrtca pri Sv. Ivanu
V novo poslopje bodo premestili slovensko in italijansko sekcijo, ki sta bili doslej v poslopju slovenskega učiteljišča
Predstavnik PLI je skoraj ves svoj poseg posvetil vsedržavnemu političnemu, predvsem pa gospodarskemu položaju, na koncu pa je povsem nepričakovano napovedal, da bodo predstavniki PLI giasovali za Spaccinija. Pri tem je pojasnii, da gre za podporo človeku, ki pa pomeni tudi pozitivno oceno načina, kako KD namerava izdelati program nove občinske uprave. Zimo-lo je tudi zanikal, da bi bil glas za Spaccinija posledica naprejšnje-ga dogovarjanja.
Po nastopu misovca Giacomellija je razpravo zaključil predstavnik KPI Monfaicon, ki je izrazil začudenje zaradi stališča liberalcev in ugotovil, da se tudi v občini kuje nazadnjaška rešitev, kot se je, zgodilo na deželni ravni. Odbor, ki bo nastal iz take večine, je še dejal Monfaicon, pa prav gotovo ne u-streza pričakovanjem mesta, ki želi demokratično in učinkovito upravo. Taka občinska uprava pa je
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Zasluženo priznanje dr. F. Toninu za 50 let odvetniškega delovanja
Gledališča
Slovenski odvetnik dr. Frane Tončič je včeraj prejel pomembno priznanje. Predsednik tržaške odvetniške zbornice odv. Primo Vattovani mu je na občnem zboru odvetniške zbornice izročil zlato spominsko kolajno ob petdesetletnici opravljanja odvetniškega poklica. Podobno priznanje so prejeli še odvetniki Balestra, Gerin in Ruzzier.
Po podelitvi priznanj se je dr. Tončič v imenu vseh štirih nagrajen-
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA
Podpora zahtevam naše skupnosti po neodvisnih šolskih okrajih
Odbornik za šolstvo Mizzau bo nastopil v tem smislu v Rimu V kratkem širše posvetovanje s predstavniki manjšinskega šolstva
Pokrajinski tajništvi CGIL in DISI za avtonomijo slovenske šole
Deželni odbornik za šolstvo A. Mizzau se bo v imenu deželnega odbora zavzel na ministrstvu za javno vzgojo v Rimu za ustanovitev slovenskih šolskih okrajev v Furlaniji-Julijski krajini. V prihodnjih tednih bo v Trstu sklical posebno posvetovanje s predstavniki manjšine o možnih rešitvah vprašanja samoupravljanja slovenskega šolstva.
Vprašanje šolskih okrajev v Furlaniji-Julijski krajini je bil predmet razprave na včerajšnji seji deželnega odbora. Odbornik Mizzau je v daljšem poročilu poudaril, da so delegirani odloki ztf področje_šol-stva uvedli porazdelitev deželnega ozemlja v okoliše, imenovane šolske okraje, v okviru katerih naj se zagotovi demokratično sodelovanje krajevnih skupnosti in družbenih sil
Občinska uprava je napovedala, da bo v prvih dneh prihodnjega meseca odprla prostore otroškega vrtca v Ul. delle Docce pri Sv. Ivanu. Gre za montažno poslopje, v katerem bo prostora za tri sekcije otroškega vrtca, eno slovensko in eno italijansko, ki sta bili doslej nameščeni v poslopju slovenskega učiteljišča v Ul. Caravaggio, in še eno sekcijo, ki jo bodo na novo u-stanovili.
Šolski položaj v območju Sv. Ivana je skrajno problematičen. V prvi vrsti se kriza odraža v pomanjkanju ustreznih šolskih prostorov in glavno odgovornost nosi pri tem občinska uprava, ki se ni lotila problema šolskih gradenj načrtno in z zadostno voljo. Krajevno prebivalstvo je s konzulto na čelu dolga leta opozarjalo javne upravitelje na ta nevzdržni položaj, lani pa je splošno nezadovoljstvo izbruhnilo z vso silo na dan ter delno prisililo občino, da je vsaj za silo ukrepala. Čeprav novo montažno šolsko poslopje še zdaleč ne krije številnih potreb svetoivanskega območja, je vendarle dokaz, da je mogoče z ljudsko mobilizacijo in vztrajnim postavlajnjem zahtev postaviti u-pravitelje pred lastne odgovornosti.
Ukrep se omejuje le na problem otroškega vrtca, čeprav bo odhod dveh sekcij iz poslopja učiteljišča «A. M. Slomšek» občutno razbremenil to šolo, ki zadnja leta stalno raste po številu dijakov in je bilo zato vprašanje prostorov vedno bolj problematično. Podobne ukrepe bi morala občina sedaj sprejeti tudi za druge šole, ki se tudi soočajo z vprašanjem prostorov. Montažno poslopje v Ul. delle Docce je bilo postavljeno v sorazmerno zelo kratkem času in ni zahtevalo velikih denarnih sredstev. Zato bi se dalo misliti o podobnih rešitvah tudi za druge šole, tako pri Sv. Ivanu, kot v raznih drugih mestnih in predmestnih predelih, kjer je večja potreba.
Kot rečeno, bo začela v februarju delovati še ena sekcija italijanskega otroškega vrtca. Občina zato poziva vse starše, ki so že v lanskem juniju zaprosili za vpis svojih otrok v otroški vrtec, a so jim bile prošnje zavrnjene, da spet vložijo prošnje in sicer v dneh 22. in 23. januarja, od 14. do 16. ure v prosto-
rih občinskega otroškega vrtca v Ul. Boegan 5.
VČERAJ V DOLINI
Razgovor predstavnikov zadruge «Dolga krona» z občinskimi upravitelji
Zastopniki zadruge «Dolga krona» so se včeraj srečali v Dolini z občinskim odborom, katerega so informirali o poteku priprav za gradnjo zadružnega hleva. Izmenjali so si mnenja in informacije in pri tem ugotovili, da bi imela zadruga velik pomen in dobre perspektive za ohranitev in razvoj živinoreje na področju dolinske občine. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali medsebojna posvetovanja in infonnacije o nadaljnjem poteku pobude in stikih z deželnimi organi, ki so pozitivno ocenili pobudo in prizadevanje članov zadruge, v kratkem pa bo sledil ogled in razgovor v Dolini.
Dobro bi bilo, da bi deželni organi pospešili postopek in da bi se čimprej zaključile formalnosti, tako da bi zadruga dobila od dežele
pri upravljanju šolstva. Predloge o razdelitvi ozemlja mora izdelati deželna uprava po predhodnem posvetovanju s krajevnimi ustanovami in pristojnimi perifernimi organi šolske uprave. Predlog o razdelitvi deželnega ozemlja mora nato s posebnim odlokom odobriti ministrstvo za javno vzgojo, ki hkrati razpiše volitve za sestavo vodilnih organov posameznih okrajev.
Deželna uprava — je dejal Mizzau — si prizadeva, da bj,„y čim krajšem času uredila vse, kar je v njeni pristojnosti, za sestavo kole-gialnih organov, ki jih predvidevajo delegirani odloki, to je šolskih b* * * * * * 7 8 * lo krajev in pokrajinskih šolskih svetov. Zato bo skušala pripraviti brez vsakega odlašanja tudi predlog o porazdelitvi deželnega ozemlja na u-strezne šolske okraje. V tem smislu je deželno odborništvo za šolstvo že začelo s posvetovanji, in sicer na podlagi okvirnega predloga o razdelitvi deželnega ozemlja. Med tem časom pa so prišle na dan razne zahteve in pobude, tako da bo treba sedaj ponovno pregledati to vprašanje in ga poglobiti v luči omenjenih zahtev in pobud. V ta namen bo deželno odborništvo za šolstvo organiziralo širši posvet s predstavniki krajevnih ustanov iz vse Furlanije-Julijske krajine.
Odbornik Mizzau je v tej zvezi posebej omenil zahteve slovenske manjšine po vzpostavitvi posebnih oblik samoupravljanja za koordinacijo in razvoj vseh šolskih struktur s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini. Glede tega vprašanja je deželni odbor zavzel stališče, da je treba v okviru demokratizacije šolskih struktur, ki jih uvajajo delegirani odloki, zagotoviti tudi premerne inštrumente samouprave slovenski šoli, da bi tako omogočili njen avtonomni kulturni razvoj in njeno nemoteno pedagoško in didaktično delovanje. To predstavlja enega izmed sredstev — so {»udarili na seji — za zagotovitev manjšini globalne zaščite, ki jo je država dolžna zajamčiti narodnostnim manjšinam, ki živijo v Italiji in torej tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Deželni odbor je izrazil mnenje, da bo treba ta problem rešiti istočasno z ustanovitvijo šolskih okrajev in pokrajinskih šolskih svetov, tako da bo družbeno upravljanje slovenske šole, na komprenzo-rijski, pokrajinski in deželni ravni, zagotovljeno hkrati z demokratično upravo vseh ostalih šolskih struktur.
Kakor že omenjeno, namerava odbornik Mizzau ponesti stališče deželnega odbora do nove šolske ureditve v deželi in do slovenskih zahtev v zvezi z ustanovitvijo samostojnih šolskih okrajev, na ministr-
stvo za šolstvo, še pred tem pa bo s predstavniki naše narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini poglobil to vprašanje na širšem posvetu, ki ga namerava sklicati v prihodnjih tednih.
Sinoči se je na tržaški pokrajini zaključilo posvetovanje o šolstvu, ki ga je pripravila pokrajinska komisija za šolstvo. V preteklih dneh se je komisija sestala s predstavniki šolskih svetov in ravnatelji višjih srednjih šol, ki so pojasnili te-iave, s katerimi se morajo ubadati šole, predvsem pomanjkanje primernih prostorov in pomanjkanje pomožnega osebjà.
Sinočnji sestanek pa je bil namenjen posvetu z občinskimi upravami in s sindikati. Prisotni so bili
cev zahvalil za priznanje in v kratkem nagovoru naglasil predvsem korekten in lojalen odnos italijanskih odvetnikov do slovenskih kolegov in to tudi v težkih časih.
Na sliki od leve: odv. Gerin, odv. Tončič, odv. Ruzzier in odv. Balestra.
Številnim čestitkam, ki jih je dr. Tončič prejel ob tem, s poštenim in poklicno vseskozi vzornim delom, zasluženem priznanju, se iz srca pridružuje tudi naš uredniški kolektiv, ki si šteje v čast, da ima odv. dr. Tončiča še vedno med svojimi občasnimi sotrudniki.
Aretiran napadalec časnikarja Mayerja
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj aretirali enega izmed petih pobalinov, ki so v nedeljo zvečer napadli in pretepli časnikarja tržaške italijanske radijske postaje Tullia Mayerja. Gre za 20-letnega Ge-rarda Deganuttija iz Ul. Toti 4, ki je že star znanec policije, saj je bil prav pred kratkim obsojen na tri mesece zapora in leto dni pripora, a so ga pogojno izpustili na svobodo. Deganutti je priznal, da je bil med napadalci tržaškega časnikarja, policija pa išče še ostale, kajti skrajni čas je, da se zada končni udarec nasilju pobalinskih tolp, ki motijo miroljubne Tržačane predvsem na Drevoredu 20. septembra.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Člani pevskega zbora in odbor PD «F. Prešeren» iskreno čestitajo
Dušanu in Grazieli Sancin ob rojstvu prvorojenke, mali Martini pa želijo obilo srečnih brezskrbnih let.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
ODLOŽENA RAZPRAVA PROTI TIHOTAPCEM MAMIL
Občuten človeški namig na dogajanja v Libanonu
Prvostopenjsko sodišče je tihotapce iz Libanona obso-dilo na zelo visoke kazni - Prizivno sodišče odredilo preiskavo na osnovi novega zakona o mamilih
potrebno podporo in zadostna sredstva.
................................................................
Na tržaškem prizivnem sodišču bi morala biti včeraj razprava proti trem Libanoncem, ki so 6. marca
lanskega leta pretihotapili v Italijo
približno 80 kg hašiševega olja. Gre
za zelo veliko količino močnega ma-
mila, ki velja na črni borzi kakih
7	milijard lir.
Prvostopenjsko sodišče je 20. marca lanskega leta obsodilo vsakega na
8	let zapora in na 124.000.000 lir globe. Včerajšnjo prizivno razpravo pa je sodišče (predsednik Marši, sodni
zbor Ambrosi, Balani, Caufin, Cola; državni pravdnik De Franco) odloži-
lo na torek, 27. t. m., ob 16. uri. Odložitev je zahteval branilec dveh obtožencev Antonini, utemeljil pa jo je z dejstvom, da je sedaj v veljavi novi zakon o mamilih in da je treba, na osnovi tega zakona, najprej ugotoviti, v katero skupino mamil sodi hašiševo olje.
Mimo tega sklepa, pa je imela včerajšnja razprava globlji, človeški pomen. Voznik avtomobila, v katerem je bilo skrito mamilo, Taneus Kairous, je pred dnevi poslal sodišču dolgo pismo, v katerem priznava, da je edini kriv tihotapstva in trdi, da sta njegova brata, 33-letni Rabina in 26-letni Kais, nedolžna, ker ju je on le hotel prepeljati z av-
ZAKLJUČEK PREISKAVE O TATVINAH V LJUBLJANI
v v
TREBENCA IZPUŠČENA NA SVOBODO
Ljubljanski preiskovalci izključujejo možnost, da bi bila Aido in Bogdan Carli neposredno soudeležena pri tatvinah
Trebenca, 29-letni Bogdan Carli in 33-letni Aldo Carli sta zopet na svobodi. Pred dnevi so ju namreč izpustili iz ljubljanskih zaporov in, kot kaže, proti njima ne bodo uvedli sodnega postopka zaradi tatvine, ampak jima bodo naložili globo zaradi neprevidnega nakupa.
Kot smo že poročali, so Alda in Bogdana Carlija aretirali decembra lanskega leta v Ljubljani in ju osumili sodelovanja pri dveh tatvinah,
ki jih je opravila organizirana tolpa v dveh stanovanjih. Tedaj so u-kradli mnogo umetnin in zlatnine v skupni vrednosti kakih 200 milijonov starih dinarjev. Ljubljanski preiskovalci so na izsledkih prve preiskave aretirali oba Trebenca in zaprosili tržaško policijo za nekaj stanovanjskih pregledov. Dejansko so agenti letečega oddelka tržaške kvesture opravili nekaj preiskav in v nekem stanovanju na Opčinah našli
več ukradenih predmetov, med drugim tudi sliko znanega španskega slikarja Dalija, katere vrednost o-cenjujejo na kakih 10 milijonov lir.
Kasnejša preiskava, ki jo je opravila Uprava javne varnosti v Ljubljani je baje privedla do aretacije tatov in izključila vsakršno sodelovanje obeh Trebencev pri tatvini. Zato so ju, kot že rečeno, pred nekaj dnevi izpustili na svobodo.
tomobilom iz Libanona v Italijo, kjer sta se nameravala zaposliti. Sam naj bi nadaljeval pot do Pariza, kjer bi moral izročiti mamilo. Poleg raznih postavk, s katerimi skuša Taneus zmanjšati svojo krivdo — trdi namreč, da je bil prepričan, da je v avtu skritih le 15 kilogramov hašiša — vsebu, je pismo globok človeški namig na zadnja dogajanja v Libanonu. «Naš dom je porušen,» pravi Taneus, «in ne vemo, če so naši dragi še živi ali ne. Sam imam ženo in dva nedorasla otroka, tudi moj starejši brat je oženjen. Ker vem, koliko trpim jaz, ki sem kriv, ni prav, da trpita tudi moja brata, ki o vsem nista nič vedela.» Pismo je Taneus napisal že pred časom, ko ta razprava ni bila še vključena na spored zasedanj in so se bratje hoteli izogniti nadaljnjemu odlašanju. Zato so 11. decembra lanskega leta v koronejskih zaporih začeli z gladovno stavko, ki pa je trajala le nekaj dni.
Ostra obsodba tatov vojaškega bencina
Pred tržaškim kazenskim sodiščem so se morali včeraj zagovarjati 20-letni Carlo Lo Stocco iz Ciampina,
21-	letni Riccardo Dotti z Opčin, 18-letni Giuseppe Sgroi z Opčin in
22-	letni Edmondo Galli iz Rima. Prvi trije so bili obtoženi tatvine bencina v vojašnici Monte Cimone, kjer je Lo Stocco služboval kot narednik, druga dva pa sta tam služila vojaški rok. Obtoženi so bili tudi tatvine avtomobilov in bencina iz zasebnih vozil; Galli pa je bil obtožen preprodajanja ukradenih predmetov. Na včerajšnji razpravi so vsi obtoženci zanikali krivdo, sodišče pa je očitno menilo, da so dokazi zadostni in je obsodilo Lo Stocca na poldrugo leto zapora, 2 meseca pripora in 120 tisoč lir globe, Dottija na poldrugo leto zapora in 100.000 lir globe, Sgroia na leto dni zapora in 80.000 lir globe, Gallija pa na mesec dni zapora in 30.000 lir globe. Za Lo Stocca, Sgroia in Gallija je kazen pogojna. Predsednik Serbo, prised-nika Fermo in Vecchioni, državni pravdnik Tavella, zapisnikar Ra-velli.
Balet gledališča Verdi
v Kulturnem domu
Gledališče «Verdi» prireja v okviru predstav za šole nastope svojega baletnega ansambla, ki bodo v slovenskem Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, DANES, 21., jutri 22. in 23. januarja z začetkom ob 11.30.
Vstop je prost z vabilom, ki ga je mogoče dobiti v tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931, Riva Tre novembre 1).
ROSSETTI
DANES ob 20.30 izven abonmaja «Norman ai tuoi ginocchi».
Rezervacije vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Pretti, za vse ponovitve. Abonenti imajo 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. pa za naslednje.
AVDITORIJ
Jutri ob 20.30:	«Appuntamento
con la signorina Celeste».
Predprodaja vstopnic za vse ponovitve. Za abonente 30 odstotkov popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. za ostale. Veljajo kuponi «Rassegna Auditorium» v prodaji pri osrednji blagajni v pasaži Pretti.
VERDI
Prihodnjo sredo ob 20. uri bo v gledališču Verdi premiera Mozartove opere «Beg iz Serja». Dirigent Ernst Marzendorfer, režija Filippa Crivel-lija.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Andrej Hieng
IZGUBLJENI SIN
(Melodrama v štirih dejanjih)
Dramaturško sodelov. Bojan Štih Jezikovno vodstvo Janko Moder Scena	Sveta Jovanovič
Kostumi	Mija Jarčeva
Glasba	Darijan Božič
Asist, režije Helena šober-Zajčeva Režija	MILE KORUN
V	petek, 23. t.m., ob 20.30 -ABONMA RED A - premierski.
V	soboto, 24. t.m., ob 20.30 -ABONMA RED B - prva sobota po premieri.
V	nedeljo, 25 t.m., ob 16. uri -ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in ABONMA RED G - okoliški.
S P D T
vabi na
22. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo DANES ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9, z običajnim dnevnim redom. Člani naj prinesejo s seboj izkaznice za poravnavo članarine.
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravil
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 23. januarja ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 z naslednjim dnevnim redom:
L Poročilo upravnega odbora;
2.	Obračun in predračun;
3.	Razno.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 21. januarja NEŽA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 — Dolžina dneva 9.16 — Luna vzide ob 22.32 in zatone ob 9.35.
Jutri, ČETRTEK, 22. januarja VIKTOR
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 6 stopinj, najnižja 1,9, ob 19. uri 5,1, zračni pritisk 1018,8 pada, vlaga 86-odstotna, brez vetra, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umilo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 90-letna Maria Ekel vd. Paulin, 77-letna Elena Tonello vd. Bezzi, 86-letna Vladimira Smecchia vd. Rudan, 97-letna Maria Teresa Mayer vd. Purin, 67-letna Carolina Kavrecic por. Cassio, 84-letna Emma Comparini vd. Lacovigi, 82-letna Angela Svetlic vd. Zoli, 84-letna Cecilia De Ponte vd. De Carli, 83-letna Pia Secco vd. Migliori, 39-letna Maria Coslovich por. Olivadotti, 70-letni Stanislao Svetina, 67-letni Camillo Blessano, 80-letna Marija živec por. Rebula, 82-letna Maria Rosa Cocco vd. Ferrerò. 67-letni Valerio Cocetta, 81-letna Carla Sotile vd. Antonini, 80-letna Giuseppina Bordon vd. Marussi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Go dina - AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Pietro 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Godina - Patena, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel 271-124.
Kino
Salezijanski krožek 17.30 «Frammento di cronaca volgare», Paolo Benvenuti; 21.00 «La ricotta - Comizi d’amore - L’orestiade», P. P. Pa-solinija.
Mignon 16.00 «Il gatto a nove code», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Baravento» (1962), režiser Blauber Roch.
Ariston Počitek.
Grattacielo 16.00 «L’anatra all'arancia». ’ Igrajo M. Vitti, U. Tognazà in B. Bouchet. Barvni film.
Fenice 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Excelsior 16.00 «La moglie vergine». Barvni film. Igrata Edwige Fenech in Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.45 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 16.00	«L’infermiera». Barvni
film. Igrata Ursula Andress in Duilio Del Prete. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Emanuelle nera». Igrajo Karin Schubert, A. Infanti in Isabella Marchai. Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «L’importante è amare». Romy Schneider. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.00 «Profondo rosso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Dieci bianchi uccisi da un piccolo indiano», prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.30 «Voglie pazze, desideri, notti di piaceri». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Le farò da padre». Luigi Proietti, I. Papas. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «L’ isola sul tetto del mondo». Barvni film. Siedi barvna risanka «Buon compleanno Paperino».
Vittorio Veneto 16.30 «Flavia la monaca mussulmana», Fiorinda Bol-ean. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «8 dicembre 1941, Tokio ordina: Distruggete Pearl Har-bor». Toshiro Mifune, Oswald Gis.
Astra 15.00 «La città verrà distrutta all’alba».
Radio 16.00 «Zio Tom», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta (Milje) 16.00 «Spruzza, sparisci e spara», Jean Russel in Yio Flinn. Walt Disneyeva risanka.
člani Narodne in študijske knjižnice v Trstu so vabljeni, da se udeležijo letošnjega rednega občnega zbora NŠK, ki bo v sredo, 28. januarja. ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9, z dnevnim redom, ki je naveden v vabilu, katerega bodo vsi člani prejeli. Odbor.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja daruje Sergio Živite 5.000 lir za sekcijo KPI iz Trebč.
Radovan šemec daruje 5.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade in ne 500 lir kot je bilo objavljeno 18.1.76.
. Gostilna Možina (Trebče št. 10) daruje 10.000 lir za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja darujeta družini Kralj in Vremec (Trebče št. 180) 4.000 lir za ŠD Primorec in 4.000 lir za pevski zbor Primorec. V isti namen daruje Bruno Kralj (Trebče št. 175)
5.000	lir za poimenovanje šole v Trebčah.
V	počastitev spomina Olge Legiša daruje N.N. 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Ivanke Malalan roj. Sosič ob 3. obletnici smrti daruje Lidija Kapun 3.000 lir za kotalkarsko igrišče Poleta na Opčinah.
V	spomin na Alfreda darujeta oče Alojz in mati Štefanija z družino
15.000	lir za PD Primorec.
V	spomin pok. Alfreda Kralja darujejo Marija Kralj (Trebče 115) 5000 lir, družina Krt (Fernetiči) 5 tisoč lir in družina Finessi (Trebče 115) 5000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin pok. Alfreda Kralja daruje Anton Marc (Bazovica, Kosovelova 35) 5000 lir za pevski zbor Primorec.
V	spomin pok. Livija Kralja darujejo žena Marija 5000 lir, sestra Milka 5000 lir in sestra Silvana 5000 lir za ŠD Primorec.
OB PRILIKI NOVOLETNIH PRAZNIKOV DARUJEJO ZA ŠD BREG: iz Doline: Claudio Ota 10.000, Marino Bandi 5000, Drago Slavec 10.000, Ivan Cupin 1000, Bruna Sancin 3000, trgovina Manzin 3000, Universalmac-chine 5000, Luciano Žerjal 15.000, trgovina Mariuccia Žerjal 10.000, pralnica Žerjal 5000, mesnica Pangerc 5000, trgovina Jerian 4000, Olga Kos 2000, trgovina Slavko Krmec 5000, Dušan Pangerc 10.000, gostilna Pri Studencu 20.000, trgovina Boris Žerjal 5000. Iz Krogelj: Emil Ota
15.000.	Iz Boijunca: Aldo Maver 5 tisoč, Guerino Bencich 5000, trgovina Strain 3000, pekarna Ota 15.000, Zoran Paro vel 2000 gostilna Sancin 1500, market Zeria' 2000, bar Žerjal 5000, trgovina Sancin 1500, trgovina Drago Žerjal 1000, mlekarna Kofol
10.000,	mesnica Gerdina 5000. Iz Ric-manj: trgovina Cej 5000, gostilna Zdenka 5000, mesnica Kjuder 1000. Z Jezera: gostilna Guštinčič 10.000. Od Domja: Bruno Cerkvenik 5 tisoč lir.
PD Vesna izreka globoko sožalje svojcem ob tragični izgubi Maria Sedmaka.
Ob bridki izgubi očeta izreka Mladinska godba Križ iskreno sožalje svojima članoma Robertu in Edvinu ter družini.
PO POMANJKLJIVEM DELOVANJU RICMANJSKEGA DRUŠTVA
Razgiban in obetajoč občni zbor prosvetnega društva «Slavec»
Izvoljen pretežno mlad odbor, ki bo skušal ponovno obuditi prosvetno dejavnost v tej brežanski vasi
Po treh letih je bil v petek ponovno občni zbor p.d. Slavec v Ric-manjih. Že uvodoma moramo poudariti, da tako živahnega občnega zbora že nekaj časa ni bilo v Bregu. Brez dvoma je bil vzrok temu resna zaskrbljenost domačinov zaradi pomanjkljivega delovanja prosvetnega društva v zadnjih letih.
Občnemu zboru je predsedoval E-nij Kuret, ki je tudi prebral poročilo dosedanjega predsednika Emila Kureta, v katerem je slednji razčlenil vzroke tako skromnega dela. Med glavne vzroke je navedel brezbrižnost domačinov, notranje polemike in nekonstruktivno kritiko. Tajnik Boris Kuret je v svojem poročilu navedel, da so redno prirejali le poletne šagre, Prešernove proslave in Miklavževanja, priredili dva izleta, tri balinarske turnirje in turnir dame. Udarniško so s finančnim prispevkom dolinske občine uredili prostor za prireditve. Ricmanjski pro-svetarji so tudi sodelovali pri otvO' ritvi spomenikov padlim v Dolini, Gročani, Bazovici in Mačkoljah. V zaključku je poudaril, da je za tri leta dela to res premalo in priporočil, da bi novi odbor krepko poprijel za delo, tako da bi lahko dostojno proslavili 80-letnico društvenega obstoja. Po poročilu blagajnika Pabija Kureta in predstavnika nadzornega odbora Vojka Komarja je sledila diskusija. Najprej so prinesli svoje pozdrave predstavnik Baragovega doma Bernard Žuljan, p. d. France Prešeren iz Boljunca Karlo Žerjal, p.d. V. Vodnik iz Doline V. Kocjančič. Zatem je Ennio Kuret o-risal del problemov, ki tarejo Ric-manjce, predvsem obstoj mešanega zbora, ki je bil lansko leto ustanovljen iz pretežno mladih ljudi in kateremu grozi razpust, pomanjkanje primernih prostorov, ker ni občina še začela graditi prosvetnega doma, ter redno delovanje, ki je bilo doslej pomanjkljivo. V diskusijo je nato posegel član izvršnega odbora SKGZ časnikar Bogo Samsa, ki je prisotnem obrazložil pomen uveljavitve slovenskega jezika v javnih upravah in kako moramo vsi nanje pritiskati, da bo do tega prišlo. Župan Edvin Švab je najprej pomiril Ricmanjce in obljubil, da bo začetek del za prosvetni dom v kratkem, omenil je, da je občina med drugim odobrila 2 milijona lir za dokončno ureditev prireditvenega prostora ter 10 milijonov lir za opremo prosvetnih hiš v Borštu in Ricmanjih. Svoj poseg je zaključil z navedbo številnih Primerov kako je treba uveljavljati slovenski jezik do javnih uprav.
V diskusijo je nato posegel učitelj Evgen Dobrila, ki se je obrnil na prosvetno društvo po pomoč za skorajšnje poimenovanje osnovne šo-1® po Ivanu Trinku - Zamejskem. Krajše posege so nato imeli še Bernard Žuljan, Bazilija Zdenko in Mario Hrvatič ter Vlado Švara, ki je tudi sprejel vodstvo ricmanjskega pevskega zbora, tako da jih je rešil hude zagate.
Sledile so volitve. V novi odbor so bili izvoljeni Emil, Fabij, Vladimir, Enij in Boris Kuret, Silvester in Maksimiljan Komar, Walter Romano, Zdravko Žuljan, Silvana Dobrila, Zdenko Hrvatič in Walter Bet.
V. K.
j dili številni starši. Predavatelj je I predočil številne težave in telesne okvare, ki se porajajo pri razvoju otroka v današnji dobi. Prepogosti so primeri slabe in pomanjkljive rasti. Temu je vzrok predvsem pomanjkanje strokovnjakov za telesno vzgojo, katerih nima niti naša šola, učni načrti pa posvečajo kaj malo skrbi za to vprašanje. Dobro bi bilo, da bi tudi občina pomislila na to, skušala preusmeriti nekatere svoje občane na strokovno izobrazbo telesne vzgoje in jih v tem podpirala. Ti naj bi se potem posvečali o-trokom že od otroškega vrtca naprej. Tako bi športni center bolje služil svojemu namenu. Otroci pa bi se razvijali bolj zdravi in pravilno raščeni. Srednja šola v Dolini posveča temu vprašanju precejšnjo skrb. Zato so ob priliki vsakoletnega zimovanja na snegu skušali pripraviti čim več dijakov, da bi se ga
udeležili. V kratkem bo šlo v Auron-zo 78 dijakov v spremstvu profesorjev.	V. L.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Sprememba splošnega regulacijskega načrta zaupana inž. Robertu Costi
Sklep bodo sprejeli na seji 2. februarja - Strokovnjak bo spremenil tudi načrt o ljudskih gradnjah v Standrežu in Ločniku
• Od 5. do 11. januarja so v Trstu zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 5 primerov škrlatinke, 4 primere ošpic, 1 primer otroškega vnetja čreves, 7 primerov noric, 6 primerov vnetja priušesne slinovke, 1 primer mononukleoze, 2 primera srbečice in 6 primerov nalezljivega vnetja jeter.
SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL
vabita vse člane in prijatelje društva na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 1. februarja, ob 10. uri v društveni dvorani v Nabrežini.
niiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiui
ZA PRAZNIK VAŠKEGA PATRONA
V Borštu izredno posrečena kulturno-zabavna prireditev
Pripravila sta jo p.b. Slovenec in krožek Krekov dom
Kot vsako leto je v soboto, na dan praznovanja vaškega patrona sv. Antona, Boršt oživel. Že v jutranjih urah so se zbrale žene iz vse okolice, ki so šle najprej k maši, nato pa na kosilo k sorodnikom ali v vaške gostilne. Karlo Pavlič je prvič odprl osmico in točil zelo dobro vino, ki je seveda še v večji meri privabilo številne ljudi, predvsem iz Brega. Zvečer pa je za dobro voljo igrala pustna godba na pihala iz Boljunca.
V	soboto zvečer in nedeljo popoldne sta prosvetno društvo «Slovenec» in mladinski krožek «Krekov dom» pripravila uspelo kulturno-zabavno prireditev. Na obeh, sicer malo predolgih ,a prav nič dolgočasnih, prireditvah se je nabralo dosti ljudi, da je bila dvorana pri sestrah pretesna; mnogi so bili prisiljéni ostati celo zunaj. Precej ljudi je prišlo tudi iz bližnjih vasi. Občinstvu se je najprej predstavil dorpači mešani pevski zbor p.d. «Sldvèflec», ki je pod vodstvom dirigenta Draga Pe-tarosa ubrano zapel šest pesmi. Ma-ličevo «Pozdrav», Kukovo «Pogovor z domom», Vra|>čeW) «Njé‘gà"tìi», Pahorjevo «Zdravico Slovencev», Kogojevo «Stoji, stoji mi polje» in za zaključek Adamičevo «Vipavsko».
Nato so mladi in perspektivni gojenci, letos ustanovljene mladinske godbe zaigrali nekaj skladb na flauto. Uči jih Emil Smotlak iz Mačkolj. V tretji točki sporeda je nastopila mladina «Krekovega doma» z Mlakarjevo veseloigro v treh dejanjih «Nevesta iz Amerike». Sestra Tar-cizija je nastopajoče dobre pripravila, tako da so ob koncu želi buren aplavz.
Prireditev je zaključila dramska skupina p.d. «Slovenec» z zabavno enodejanko v domačem narečju «Naš televizjon». Nastopajoči so i-gro sami napisali in pripravili vse potrebno v zelo kratkem času: enem tednu. Občinstvo se je ob satiričnem prikazu italijanske televizije iz vsega srca nasmejalo. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbeno spremljavo s pianinom.
V	nedeljo zvečer je bila pri sestrah zakuska za nastopajoče, ki zaslužijo brez izjeme res pohvalo za tako prijetno predstavo.
V. L.
Šiviljski tečaj na Opčinah
Pobuda za organizacijo šiviljskega tečaja na Opčinah je doživela velik uspeh in jutri bo že na vrsti začetek tečaja, katerega bo vodila šivilja Adrijana Regent.
Prva vaja bo ob 18. uri na sedežu KPI v Narodni ulici 186. Kot smo že javili, poteka tečaj pod okriljem PD Tabor.
Goriški občinski svet bo na seji 2. februarja odobril predlog, da inženir Roberto Costa spremeni sedanji splošni regulacijski načrt in načrte ljudskih gradenj v štandre-žu in Ločniku. O spremembi regulacijskega načrta v Gorici ter izbiri inž. Coste za avtorja spremenjenega načrta se v Gorici govori že nekaj mesecev ter so v zvezi z izbiro imena imeli načelniki skupin več posvetovalnih sestankov, na katerih je dozorel tudi predlog o programski usmeritvi. Občinski svetovalci bedo na seji odobrili zajetno resolucijo, v kateri bodo nanizane poglavitne razvojne smernice, še pred tem se bodo na posebni seji sestali načelniki skupin, da povedo svoje zadnje mnenje. Odbornik za javna dela Zucalli jih bo seznanil z osnutkom pogodbe med občino in inz. Costo.
Občinski svetovalci bodo nadalje razpravljali o zdravstveni oskrbi na domu. S tem v zvezi je odbornik za zdravstvo Portelli sestavil predlog o boljši ureditvi te varstvene storilnosti, ki jo bodo dosegli z ureditvijo položaja osebja, ki na tem področju deluje. Odborniki so razpravljali o izkušnjah s skupinskim bivanjem nekaterih mladih ter se dogovorili za sprejem nekaterih nujnih ukrepov.
V nadaljevanju seje so poročali odborniki Brancati, Ciuffarin in Fantin. Odbornik Moise je poročal o popravilu upepeljevalnika in o začasnem odprtju smetišča v kraju Grappate.
Nasprotoval je predčasnim volitvam kot sredstvu za odpravo vladne krize ter potem prepustil besedo deželnemu tajniku FIAI Tremulu, ki je osvetlil težave pri obnavljanju pogodbe za uslužbence tovornih prevozov. Tremul je dejal, da so gospodarji s svojo nepopustljivostjo prisilili delavce k ponovni stavki, ki jo je sindikat oklical za nedeljo, 25. januarja ter bo trajala do torka, torej 36 ur.
V svojih predlogih osnutka nove delovne pogodbe za uslužbence v prevozih zahtevajo sindikati eno samo pogodbo za uslužbence na železnicah in tovornjakih ter publiciza-cijo osebnih avtobusnih prevozov.
Ko je govoril o vprašanju Ribi je Tremul izrekel priznanje krajevnim ustanovam in CRIPEL, obsodil pa je ravnanje dežele, ki je povečala prispevek Ribiju ter družbi podaljšala koncesijo.
Tremul je naglasil potrebo po takojšnjem sklicanju sestanka s predsednikom pokrajinske uprave in predsednikom četrte prometne cone, da čimprej ustanovijo konzorcij za področje na desnem bregu Soče in dosežejo prenos Ribija v javno upravo, kar so sindikati pripravljeni odločno podpreti.
Praznik goriških mestnih redarjev
Goriški mestni redarji so včeraj praznovali svojega zavetnika, Sv. Sebastjana. V jutranjih urah so prisostvovali maši v stolni cerkvi, nakar so v sprevodu po mestnih u-licah krenili do županstva, kjer so v veži položili venec pred ploščo, ki spominja na padle občinske u-službence.
POZDRAV OKTETOVCEM
Danes imamo ponovno v gosteh Slovenski oktet in ga, kot doslej, sprejemamo z odprtimi rokami. Kako ga tudi ne bi, saj se nam je globoko zasadil v srce že ob prvem srečanju 1955. leta. Slovenski oktet je takrat prišel k nam kot znanilec nove dobe za goriške Slovence. Njegov obisk je soupadal z zaključkom razdobja, ko smo gorički Slovenci proti naši volji ločeno živeli od matičnega naroda in njegovih virov kulturnega ustvarjanja, razdobje, ki je trajalo osem povojnih let in med katerim smo doživeli toliko narodnih in kulturnih stisk. Primorski dnevnik in Soča sta videla v gostovanju Slovenskega okteta dogodek z dalekosežnimi posledicami, če danes, 21 let po prvem gostovanju Slovenskega okteta na Goriškem, ki je imel v Prosvetni dvorani v Gorici kar tri koncerte in v Doberdobu enega, ocenjujejo razvoj, ki je sledil na področju kulturno-pro-svetnega sodelovanja med matico in našo narodnostno skupnostjo, potem lahko danes samo potrdimo pravilnost takratnih predvidevanj. Zaradi teženj po miru in sodelovanju na našem prostoru, se je namreč meja še bolj odprla in so se začeli za narodno rast Slovencev na Goriškem boljši časi.
Brez pretiravanja lahko trd:mo, da so bila vsa gostovanja Slovenskega okteta prvovrstni kulturni dogodek za vso našo narodnostno skup-
Nova ureditev športne medicine
Z uveljavitvijo zadnjih štirih mi nistrskih odlokov na področju šport ne medicine, ije vprašanje zdravstva nega nadzorstva nad športnimi dejavnostmi praktično zadobilo svojo dokončno obliko. Zadnji odloki se nanašajo na analizo morebitnih po1-skusov «dopinga», na pravilnik o vstopanju v razne športne discipline, na učne programe za športne ma-sažerje in na študij medicine športa. O novi ureditvi športne medicine sta te dni razpravljala deželni odbornik za šport Romano in ravnatelj središča za športno medicino dr. Nuciari.
Glede analiz v zvezi s preprečevanjem «dopinga», predvideva u-strezni odlok kar krepke denarne kazni: v primeru, da je oseba, ki navaja k dopingu, trener ali vodja športne družbe, znaša denarna kazen do 3 milijone lir. Odlok o vstopanju v športne panoge se podrobno ukvarja s starostjo in rekviziti športnikov, ki naj pripadajo posameznim kategorijam, to je diletantom, polprofesionalcem in profesionalcem. Nadzorstvo nad izvajanjem omenjenih pravil in športne medicine sploh bo deželna uprava sčasoma prepustila tako imenovanim temeljnim zdravstvenim prezidijem, kakor hitro bodo slednji urejeni na vsem deželnem ozemlju, kakor je predvideno po zakonu štev. 58.
Zanimivo predavanje na srednji šoli v Dolini
V petek je na srednji šoli «Si-mon Gregorčič» v Dolini predaval prof. Bojan Pavletič na temo «Koristnost telesne vzgoje za zdravo in Pravilno rast». Izredno zanimivemu predavanju, \ ki ga je organiziral šolski zavodski svet, so pozorno sle-
..................................m.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Prizadevanja za ohranitev koprskega mestnega jedra
Zavod za spomeniško varstvo bo letos saniral' dve stari hiši
Sindikat zahteva takojšnjo ustanovitev avtobusnega konzorcija
Spor v zvezi s podjetjem Ribi, prenos avtobusnega sektorja tega podjetja v javno upravo ter ustanovitev prevoznega konzorcija na desnem bregu Soče, o tem in o drugih vprašanjih so razpravljali na skupščini prevoznikov včlanjenih v sindikalno stroko FIAI—CGIL.
Sestanek je vodil Aldo Colleoni, član pokrajinskega tajništva CGIL, ki je uvodoma govoril o težavnem gospodarskem položaju in o pomanjkanju deželnih pobud, ki bi omogočile premagovanje sedanje krize.
UiiiituiiiiiiiiimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiimiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEJA ŠTANDREŠKE RAJONSKE SKUPŠČINE
Zahteva po postavitvi spomenika NOB Ureditev parkirišča na glavni ulici
Občina naj čimprej postavi dvojezične table
nost, čeprav nismo nikoli uspeli zagotoviti dvorane, ki bi ustrezala mednarodnemu slovesu ansambla in bi sprrejela vse, ki so ga hoteli poslušati.
Prepričani smo, da bo tudi danes, ko so kulturno-prosvetni stiki čez mejo sila tesni in ko je naša dejavnost zelo živahna, gostovanje Slovenskega okteta doživetje z velikim umetniškim užitkom, kateremu bo svoj delež prispeval tudi prostor, v katerem bo nastopil.
Naj are pevcem, ki tako v:soko predstavljajo v svetu slovensko peto umetnost, ob ponovnem snidenju topel pozdrav starih in novih ljubiteljev Slovenskega okteta.
Občna zbora VZPI-ANPI v Dolu in Podgori
Prihodnjo soboto, 24. januarja, ob 20. uri bodo imeli svoj kongres tudi člani sekcije ANPI - VZPI v Dolu. Kongres bo v običajnih prostorih pri Devetakih. Na dnevnem redu imajo poročilo o delovanju sekcije, blagajniško poročilo, pozdrave gostov, izvolitev novega odbora in predstavnikov za pokrajinski kongres.
Sekcija VZPI - ANPI v Podgori sklicuje za soboto, 24. januarja, ob 19.30 letni občni zbor, ki bo v prostorih prosvetnega društva v Ulici Sottomonte. Na njem so vabljeni vsi člani in prijatelji.
Prepoved parkiranja na delu Mihaelove ulice v Standrežu, ki gre od glavnega trga mimo marketa in drugih trgovin do manjšega trga pred Piloščani, to je bila glavna tema razprave na zadnji seji rajonske skupščine, ki je bila v ponedeljek zvečer v Standrežu.
Pred nekaj meseci je bilo na tem delu ceste parkiranje prosto. Kasneje je občinska uprava, zaradi pritožb, ki so prišle na županstvo, češ da povzroča parkiranje avtomobilov precejšnje težkoče prometu, sklenila, da postavi table o prepovedi parkiranja. Pred tem se je pristojni občinski odbornik sestal na kraju s člani konzulte, da bi skupaj preučili najboljšo rešitev. Na tem sestanku pa ni bilo povabljenih trgovcev, ki so kasneje, ko so bile table o pre-
IlliiilItiilniiiltiilillllllllllliilllluiliililiitliiliiimifiHimiiiimiiniiirjiiinmiiiiiiliiiiltniiiiiiiiiiiillHliillllll
STATISTIČNI PODATKI CESTNE POLICIJE
Qr	-n rù ; i.-	,	.	:.	(
Trideset smrtnih nesreč lansko leto na Goriškem
Agenti naložili avtomobilistom 29.966 glob
Pod poveljstvom kap. Giuseppa žganski pretres, zaradi česar se bo
zdravila 30 dni.
Soravia je svoj fiat 127 vozila v smeri Krmin—Gorica, ko je trčila v tovornjak (upravljal ga je 45-let-ni Giordani Picech iz Krmina), ki je privozil iz stare opekarne.
Zaradi poledice z avtom s ceste
V tržiško bolnišnico so včeraj zjutraj sprejeli 27-letno Loretto Vito iz Sredipolja, Ul. Terza Armata 1, kateri so ugotovih udarec v hrbet in zlom nosne kosti, zaradi česar se bo zdravila 30 dni. Vita se je v jutranjih urah vozila proti Tržiču, ko je zaradi poledice izgubila nadzorstvo nad avtomobilom in zavozila v obcestni jarek.
Na pobudo sveta krajevne skupnosti so v Kopru organizirali posvet, kako ohraniti staro mestno jedro. Kakor je znano, obstaja sanacijski načrt, ki pa ni popoln, saj ne naka-Zu,-le rešitve problema enega najzani-?>lvejših starih delov mesta, to je Bose drage. Sicer pa je vsa stvar a?kaj zapletena, saj je hitri povoj-ni razvoj Kopra prinesel vrsto urba-nističnih in arhitektonskih neskladij starim in novim delom mesta. Dsnovna ideja je, da bi prometne tokove speljah krožno, s priključkom na že sprejeti načrt o prometnem terminalu v industrijski coni. kato bo potrebno zgraditi obvozno cesto s prebojem skozi Izolska vrata.
Glavni problem pri reševanju vseh načrtov so finančna sredstva, kamo za delno sanacijo Pretorske Palače je bilo treba odšteti na desetine milijonov dinarjev, da ne go-vorimo o drugih večjih in manjših restavracijskih posegih. Kljub vse-11111 se delo nadaljuje in letos bo Za-za spomeniško varstvo saniral še <1Ve hiši na Gramscijevem trgu in e-^° v_ Obzidni ulici. Za večje posege v Boši dragi bo pač treba najti sred-iVa tudi v okviru širše družbene skupnosti.
1 posvet je pokazal željo vseh ude-lezencev, da je treba staro mestno isdro ohraniti v kar najbolj tipični ooliki in da je treba temu vpraša-
nju posvetiti tudi več pozornosti kot doslej. Okolico Kopra pa bodo še naprej modernizirali. V kratkem bodo začeli pripravljati zazidalni načrt za Vojkovo nabrežje ter graditi športno rekreacijsko središče na semedelski Bonifiki. Pri reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo ohranitev starega mestnega jedra in gradnjo novega Kopra, naj bi v prihodnje tesneje sodelovali in našli skupni jezik vsi odgovorni činitelji, predvsem pa krajevna skupnost, stanovanjska skupnost, urbanistični biroji ter Zavod za spomeniško varstvo.
ČESTITKE NAJSTAREJŠI
PREBIVALKI
SLOVENSKE OBALE
Predstavniki občine in Socialistične zveze v Piranu so priredili kosilo Tereziji Juriševič, ki slavi te dni stoletnico rojstva. Prisrčno so ji čestitali k temu visokemu življenjskemu jubileju in ji izročili tudi več daril.
Terezija se je rodila v Čičariji, danes pa živi v krogu svoje družine v Luciji na slovenski obali in rada poudarja, kako lepo je živeti, saj je na svetu še mnogo dobrih ljudi. Vzgojila je tri otroke in vse življenje je sodila, da je najpomembnejše ljubiti domovino in materinski jezik. Sicer pa ji ni bilo postlano z
rožicami. Že v zgodnji mladosti se je morala trdo prebijati skozi življenje, ko je hodila na dnino, pomagala pripravljati oglje ter živela ob najbolj skromni hrani. Med najlepše spomine sodijo leta, ko se je učila prve slovenske besede v domači šoli v Golci in pozneje v Materiji. V Lucijo se je preselila že pred drugo svetovno vojno in tu živi še danes.
SLABA PROMETNA BILANCA NA JUŽNEM PRIMORSKEM
Pristojni organi so objavili lansko bilanco prometnih nesreč v šestih južnoprimorskih občinah. Podatki so neugodni, saj so lani zabeležili 3372 prometnih nesreč, ali 281 več kot leta 1974. Življenje je izgubilo 57 ljudi (pet več kot leta 1974), ranjenih pa je bilo 741 ljudi. Največ nesreč je bilo zaradi prevelike hitrosti, nepravilnega prehitevanja in vožnje pod vplivom alkohola. Zaradi vinjenosti so lani 600 voznikom odvzeli vozniška dovoljenja, nadaljnjim 360 pa iz drugih razlogov. Največ nesreč je bilo na cesti med škofijami in Sečovljami, saj je na tej cesti najgostejši promet ter ima tudi polno stranskih poti, kar vse premalo u-poštevajo vozniki in pešci.
L. O.
De Menecha je cestna policija opravila v lanskem letu važno in koristno delo za občane. Preden preidemo k podrobnim podatkom o lanskem delovanju, moramo zabeležiti, da je bilo v letu 1975 več nesreč kot pred dvema letoma. Ta zaskrbljujoč podatek naj bo ponovno opozorilo vsem avtomobilistom, naj bodo na cestah bolj previdni, še posebno v zimskih mesecih, ko je vožnja zaradi poledice in megle bolj nevarna.
Lani so agenti cestne policije posegli v 868 prometnih nesrečah, pri katerih je izgubilo življenje 30 oseb (9 več kot leta 1974), v 685 nesrečah so osebe utrpele hujše poškodbe, 355 pa je bilo nesreč, pri katerih se potniki ali vozniki niso poškodovali.
Voznikom, katerim so agenti odvzeli vožniško dovoljenje, ker so povzročili prometne nesreče, je bilo 65, 360 voznikov je moralo opraviti revizijski izpit. Zaradi slabega stanja avtomobilov je moralo 171 vozil na pregled. V lanskem letu so agenti policije naložili avtomobilistom in drugim voznikom 29.966 glob, kar pomeni, da je v blagajno prišlo nad 90 milijonov lir. Izvidnice so lani opravile 5 381 cestnih nadzorstev, pri tem so prevozile 689.748 km poti. Vedno v zvezi z nadzorovanjem na cestah so agenti priskočili na pomoč 5.828 avtomobilistom.
Lansko leto so na cestah goriške pokrajine opravili 232 cestnih zapor. Pri tem so pregledali 15.321 vozil. Sodnim oblastem so prijavili 81 o-seb, 10 oseb so aretirali, lastnikom so vrnili 18 ukradenih vozil. Voznikov, ki niso nudili prvo pomoč ponesrečencem in tistih, ki so vozili v vinjenem stanju, je bilo 16.
Tečaj za bolničarje v psihiatrični bolnišnici
Goriška pokrajinska uprava priredi šestmesečni tečaj za dosego diplome bolničarja v psihiatrični bolnišnici. Tečaj se bo pričel 1. februarja. Lahko se vpišejo in prisostvujejo predavanjem tudi ljudje, ki niso zaposleni v psihiatrični bolnišnici, ki so izpolnili 21. leto in ki imajo diplomo nižje srednje šole. Vpisovanje v uradu za osebje pri pokrajinski upravi na Korzu Italia
Nesreča pri Krminu
V poznih popoldanskih urah se je na cesti, ki iz Krmina pelje v Gorico, pi'ed staro opekamo, pripetila ! hujša prometna nesreča pri kateri se je poškodovala 25 letna Maria Soravia iz Ulice della Rocca 2. V go-riški bolnišnici so ji ugotovili mo-
povedi že postavljene, poslali kon-zulti pismo, v katerem prosijo, da prekličejo prepoved parkiranja, kajti to jim prinaša škodo. Na ponedeljkovem sestanku, na katerem so bili povabljeni tudi trgovci in lastniki lokalov na Mihaelovi ulici, so razpravljali, kakšna bi bila najboljša rešitev tega vprašanja. Prišli so do zaključka, da bi občina odstranila betonske droge električne napeljave ter uredila na pločnikih poševna parkirišča za avtomobile Taka rešitev bi namreč ne ovirala prometa, še posebno ne vožnje mestnih avtobusov, ki po tej ulici vozijo Kar 144-krat dnevno. V zvezi z avtobusi so še dejali, da bi bilo umestno, če bi občinsko podjetje skrčilo vožnje, še posebno ob takih urah, ko se avtobusa poslužuje zelo malo ljudi.
Pred tem je predsednik konzulte Danilo Nanut prebral pismo, ki ga je predsednik sekcije VZPI-ANPI iz štandreža poslal goriškemu županu glede postavitve partizanskega spomenika. V njem je izražena zaskrbljenost, ker občina zavlačuje z odkupom zemljišča, kjer bi postavili spomenik. Člani rajonske skupščine so prošnjo predsednika VZPI podprli.
Predsednik Nanut je nato dejal, da vaška skupščina ne razpolaga s svojim sedežem, tako da morajo za vsako sejo romati od enega kraja v drug. Poudaril je, da bi sedež lahko imeli v bivši šoli, kjer so že popravili streho, sedaj pa bi bilo treba urediti še notranjost. Tu naj bi dobila mesto tudi zdravstvena ambulanta, obenem naj bi občina v šoli uredila prostore, ki bi služili kot zavetišče za starejše vaščane.
Odborniki so izrazili željo, da bi občinska uprava čimprej postavila v vasi dvojezične napise in smerokaze. Nadalje so vzeli v pretres prošnjo, ki jo je konzulti poslal Rado Nanut, lastnik tobakame v Štan-drežu. Nanut upravičeno zahteva, naj bi od pristojnih organov dobil dovoljenje, da bi v svojem lokalu
prodajal tudi časopise in revije. Štandrežci namreč morajo za take nakupe v mesto, ker v vasi ni nobene prodajalne časopisov. Tudi to zahtevo so člani konzulte podprli. Glede prošnje domačina Rudija Lutmana za gradbeno dovoljenje, se bo konzulta o tem izrekla na prihodnji seji, ko bo podrobneje preučila prošnjo.
Pred koncem seje so člani rajonske skupščine zahtevali ureditev nekaterih vaških cest ter ojačenje javne razsvetljave nad nekaterimi vaškimi križišči. Predstavnica šole je nato poudarila, da razpolaga osnovna šola z nezadostno opremo, zato bi kazalo, da bi občina tudi za to poskrbela.
Odbornik Romano obiskal gradbišč« nove bolnišnice
Deželni odbornik za zdravstvo Giacomo Romano je včeraj v spremstvu predsednika tržiške bolnišnice prof. Pellizzonija obiskal gradbišče nove bolnišnice pri Sv. Polu v Tržiču. Po ogledu je odbornik zagotovil predsedniku bolnišnice in drugim članom upravnega odbora vso podporo s strani deželne uprave, da bi bolnišnico zgradili do konca leta 1978. Doslej so se namreč dela večkrat ustavila zaradi pomanjkanja denarja. Trenutno gradijo del bolnišnice, v katerem bodo namestili razne laboratorije.
Plesni tečaj v Mladinskem centru
V priredbi goriškega Mladinskega centra bodo letos pripravili plesni tečaj, ki ga bo vodil učitelj iz Ljubljane. Pobudo je dal Mladinski center zaradi povpraševanja večjega števila mladincev, ki bi se radi naučili tradicionalnih in sodobnih plesov. Doslej se je za plesni tečaj vpisalo preko 40 mladincev Tečaj, ki ga bodo pripravili v prostorih Mladinskega centra na Svetogorski cesti št. 84, predvideva deset lekcij.
Prireditelji sporočajo, da imajo na razpolago še nekaj prostih mest. Kdor se hoče udeležiti tečaja, se lahko vpiše pri odbornikih Mladinskega krožka, ali naj se telefonsko oglasi v Dijaškem domu, tel. 83-495
Natečaj Pro Loco:
filmi o folklori
Goriška Pro Loco obvešča vse ljubitelje snemanja, da 15 .februarja zapade rok za predstavitev filmov o lanski in predlanski folklorni paradi v Gorici. Prireditelji natečaja bodo sprejeli barvne in čr-no-bele filme, ki so bili posneti na tej manifestaciji.
lili iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii n iiiiiiiiii m m n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiuii n im im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii n im m im m
Sestanek županov v Novi Gorki
Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete
vabijo na 3. abonmajski koncert, ki bo DANES, 21. januarja, ob 20.30 v palači Attems.
Nastopil bo
SLOVENSKI OKTET
Gostje se bodo predstavili s skladbami svetovnih renesančnih in klasičnih avtorjev ter s slovenskimi sodobnimi in narodnimi pesmimi.
VABLJENI !
Kino
Gorica
VERDI 20.30 «Anatol», v priredbi Stalnega gledališča iz Trsta.
CORSO 17.00—22.00 «L’ ultimo colpo deli’ispettore Clark». H. Fonda in E. Verdugo. Barrai film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «II fratello». R. Cucciolla in G. Ballista. Barrai film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Delitto in silenzio». I. Bisset in C. Plummer. Barrai film.
VITTORIA 17.00—22.00 «L’urlo di Chen terrorizza anche l’Occidente». Igra B. Lee. Barrai film.
Tržič
EXCEI.SIOR 16.00-22.00 «I guerrieri». Barrai film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Perchè un assassinio». Barrai film.
I\ova Gorica
SOČA «Ko legende umirajo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Izkoplji sebi grob», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Razuzdani», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ja v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raste! 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341.
Prispevki
V	počastitev spomina Maksa Pre-mroua daruje družina Mermolja 10 tisoč lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Maksa Pre-mroua daruje družina Leban 10.000 lir za Dijaško matico.
Na sliki vidimo predsednika novogoriške občinske skupščine Ivana šušmelja in slovenske župane Jožefa češčuta iz Sovodenj, Andreja Jarca iz Doberdoba in Stanislava Klanjščka iz Števerjana s sodelavci na sobotnem srečanju županov obmejnih občin, ki je bil v Novi Gorici. O poteku srečanja smo podrobno pisali že v nedeljo, v dopolnilo našega poročanja pa naj dodamo še, da je sestanek trajal precej dolgo in da so ob koncu sprejeli sklep po ustanovitvi koordinacijskega odbo.a, ki bo skrbel za
nadaljnja srečanja in za razne oblike sodelovanja med slovenskimi občinami ob meji.
Neorealistični film v «Modernissima»
V kinodvorani «Modernissimo» bodo danes in jutri predvajali prvi dolgometražni film režiserja, filmskega kritika in pisatelja Massima Mide «Il fratello».
Mida je to delo posvetil svojemu
bratu, režiserju Gianniju Pucciniju, ki je umrl lansko leto. Gre za avtobiografsko zgodbo o režiserju, ki s svojim delom ne doseže zaželenega uspeha in se zato posveti poučevanju. Mida spada v skupino režiserjev, ki so se uveljavili v neorealistični povojni kinematografiji.
• Združenje za zaščito živali ima 18 mesecev starega čmosivega volčjaka z rodovnikom. Kdor bi želel psa, naj se od 10. do 12. ure oglasi na sedežu združenja, Ulica Diaz 1, tel. 82-173.
Sekcija VZPI-ANPI z Dola izreka sorodnikom iskreno sožalje ob smrti male Nataše Visintin.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Maksa Premroua
se iskrenp zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja.
Družina Kovač
Ajdovščina, 21. januarja 1976
5 POSVETA SKGl O SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
Zagotoviti pogoje za vrnitev izseljencev v Beneško Slovenijo
Dino Del Medico o gospodarski problematiki Slovencev v videmski pokrajini Predvsem je treba odpraviti posledice izseljevanja in vojaških služnosti
V včerajšnji številki smo objavili izvleček tehtnega posega, ki ga je na sobotnem posvetu SKGZ imel predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole. Danes nadaljujemo z izvlečkom daljšega prispevka o gospodarskem stanju in razvojnih perspektivah Beneške Slovenije, ki ga je pripravil beneškoslovenski rojak Dino Del Medico.
Dino Bel Medico je najprej opisal mednarodni položaj, za katerega je najbolj značilno postopno prehajanje s politične na gospodarsko hladno vojno, to je na bitko za nadzorstvo nad surovinami.
Nato je govornik prešel na polo-Nato je govornik prešel na položaj v današnji Italiji in pri tem značilne dogodke zadnjih mesecev uvrstiti izid volitev z dne 15. junija, ki je pokazal vidno preusmeritev italijanskih volivcev v levo. Sicer pa je politični položaj v Italiji praktično edinstven v Evropi: vladne stranke posvečajo namreč več časa in pozornosti abstraktnemu in ideološkemu boju, kakor pa reševanju realnih in perečih problemov države. Tako sta med drugim obtičala v rimskem parlamentu tudi oba zakonska predloga za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Politika, ki jo vodi deželna vlada Furlanije-Julijske krajine — je nadaljeval Del Medico — zrcali v dobri meri državno politiko, čeprav je za spoznenje bolj dinamična in konkretna. Prvim zakonom, ki so bili sprejeti v začetku delovanja avtonomne dežele, se v zadnjem času pridružujejo le delni popravki že obstoječih norm. Tudi v naši deželi so volivci 15. junija v velikem številu volili za levičarske stranke, novoizvoljeni deželni odbor pa ne odraža te nove usmeritve volivcev. Odnosi do Slovencev so ostali skoraj isti kakor pred desetimi leti, tudi če v krajevnem merilu obstajajo določene odprtosti za nove in bolj pozitivne razgovore. Ta odprtost je na primer razvidna pri pokrajinskem svetu v Vidmu, ki je končno priznal obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini in kjer bodo naši problemi prišli na dan v okviru prve konference o manjšini. Ta bo po vsej verjetnosti v Vidmu še v tem letu. To poluradno priznanje obstoja Slovencev pa še ne pomeni, da bo slovenska manjšina takoj debila vse, kar je predvideno po členu 6 republiške ustave, je pa le prvi korak na poti postopne odprave prisile in izseljevanja. V tem smislu si prizadevajo tudi občine Beneške Slovenije, kjer župani niso več le lutke v rokah protislovenskih sil.
Rakavo rano v gospodarskem ustroju Beneške Slovenije predstavlja zlasti množično izseljevanje, ki je posledica raznarodovalne politike in prisile italijanskih vlad iz zadnjih 30 let. V vsej Italiji ni najti dežele, ki bi imela tako nizek letni dohodek in tako visok odstotek izseljencev: če računamo, da se je množično izseljevanje začelo že leta 1918 (v Argentino. Kanado, Avstralijo) in se nadaljevalo v času od leta 1953 do leta 1959 (v Belgijo, Švico, Francijo, Nemčijo) lahko rečemo, da dela v tujini ali izven dežele Furlanije-Julijske krajine okoli 75% vse delovne sile. Delovna sila, ki je ostala doma, je tako razdeljena: okrog 20o/o predstavljajo delavci, ki se dan na dan vozijo na delovno mesto (takih delavcev je približno 2400), samo 5°, o delavcev pa je zaposlenih v sami Beneški Sloveniji. To se predvsem kmetje, gostilničarji, ljudje, zaposleni v raznih terciarnih dejavnostih, itd. K raznarodovalni politiki je treba dodati še delež, ki ga predstavljajo vojaške služno-stisti: te so preprečile kakršen koli razvoj bodisi v 'industriji in kmetijstvu, bodisi v obrtništvu in turizmu.
Mednarodna gospodarska kriza je močno skrčila možnost zaposlovanje tujcev, to je izseljencev, v državah Evrope. S tem se je povečala težnja izseljencev po povratku v domovino in, če je le mogoče, v rojstni kraj. Da bi vsaj deloma popravili krivice, ki so bile storjene Slovencem v videmski pokrajini, morata torej državna in deželna vlada ukrepati povsem drugače, kakor sta delali doslej. Res je, da je današnji položaj težaven in da so tudi na jugu Italije nerazvita področja, vendar bi se morala državna in deželna politika do naših krajev kljub temu ravnati po naslednjih smernicah: vlada naj izplača prebivalstvu in občinam iz Beneške Slovenije odškodnino za vse, kar so morali pretrpeti zaradi vojaških služnosti v zadnjih 30 letih. Hkrati s tem je treba zmanjšati obseg služnosti na minimum, to je na obseg, ki je nujno potreben za notranjo varnost. Z odškodnino bi občine lahko kupile po nekaj zemlje in uredile vsaj osnovne infrastrukture za prve faze gospodarskega razvoja.
Vlada in dežela bi morali nadalje pripraviti politične in gospodarske pogoje za vrnitev izseljencev. V ta okvir spada priprava novih delovnih mest zlasti v industriji in obrti, pa tudi v kmetijstvu in turizmu, priznanje davčnih olajšav in denarnih prispevkov za izšeljence-podjetnike in zlasti za nastajanje zadrug, in za druge podobne ukrepe.
V tej zvezi je treba posvetiti posebno pozornost sporazumu med Italijo in Jugoslavijo in bodoči prosti coni na tržaškem Krasu. Poleg dejavnosti, ki bodo nastale v ok viru cone se bodo prav gotovo razvile tudi «zunanje» razne industrijske in obrtniške oobude, kakor se je zgodilo v Pit®ontu izt Lom-
bardiji. S svojo specializirano delovno silo. ki je zdaj v tujini, je Beneška Slovenija naravnost idealno področje za take komplementarne gospodarske pobude.
Kakšne so torej gospodarske perspektive Beneške Slovenije v luči današnje stvarnosti? Prva ugotovitev — je nadaljeval Dino Del Medico — je ta, da je danes edino bogastvo v rokah naših ljudi zemlja. Ta je v glavnem še v posesti damačinov, zaradi stalnega izseljevanje pa se njena vrednost manjša, tako da zemlja postaja čedalje lažji plen tujcev. To odtujevanje slovenske zemlje v Beneški Sloveniji je treba preprečiti, predvsem na tistih strateških točkah, ki so najbolj izpostavljene nadaljnjemu razcepljanju etnične strnjenosti o-zemlja.
Druga ugotovitev je, da je treba računati z možnostjo, da se bo v nižini, to je v okolici Vidma, razvijala vse večja urbanizacija kot posledica razvoja videmskega industrijskega središča.
In prav v tej perspektivi, namreč v perspektivi gospodarske vloge Beneške Slovenije do razvijajočega se industrijskega središča v dolini, je treba iskati rešitev za gospodarski razvoj Beneške Slovenije. Gospodarska vloga naših krajev naj bi temeljila na naslednjih točkah: a) razvoj obrtništva kot komplementarne dejavnosti industrijskega razvoja,v ožjem videmskem okolišu: b) razvoj določene vrste turizma, ki naj ustreza potrebam prebivalstva v omenjenem industrijskem centru; c) razvoj kmetijstva v skladu s potrebami razširjajočega se urbanega središča; č) razvoj manjših obratov za proizvodnjo komplementarnih in kolateralnih izdelkov v funkciji večjih tovarn v deželi ali pa v funkciji bodočega razvoja mednarodne trgovinske menjave tudi v okviru splošne politike odprte meje in vloge, ki jo dežela Furlanija-Julijska krajina postopoma uveljavlja v gospodarskem sodelovanju med Vzhodom in Zapadom.
V okviru teh pobud bi morali izseljenci igrati pomembno vlogo, bodisi kot kvalificirana delovna sila, bodisi kot nositelji novih pobud. Danes sicer ne vemo, kakšna je točna profesionalna struktura
«Štirje fantje muzikantje»
naših izseljencev, vsekakor pa je treba preprečiti, da bi se kadrovski potencial naših emigrantov ob povratku v domovino razpršil in se izgubil po vaseh Furlanske ravnine. To bi namreč pomenilo tudi, da bi se naši izseljenci vključili v drugo etnično realnost, kar bi imelo za posledico postopno zgubo samozavesti in pripadnosti matičnemu narodu.
Pri tem smo beneški Slovenci globoko prepričani — je zaključil svoja izvajanja Dino Del Medico da naše doline, s svojimi slovenskimi pravicami in kot gospodarske samostojno področje, ne morejo biti nobena ovira v mednarodnih odnosih, pač pa le most prijateljstva za mirno in plodno sodelovanje med dvema državama, ki se spoštujeta in ki želita živeti in delati v miru.
rtiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiimustiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiimfc
P» PRIČEVANJU DVEH PREŽIVEEIH ŠPANSKIH MORNARJEV
TANKER «BERCE ISTRA» RAZKLALE TRI ZAPOREDNE SILNE EKSPLOZIJE
V Uoydovi palači v Londonu je že odjeknil enkratni udarec na zvon: zavarovalnica bo morala izplačati morda 15 milijard lir - Nesrečo so povzročili naftni plini?
LONDON, 20. — Londonski.Lloyd je zbrisal iz svojega spiska ladjo tanker «Berge Istra». Postopek je bil tradicionalen: uradni glasnik udari samo enkrat na zvon, ko gre za pogibel neke ladje, a dvakrat, če je nesreča lažje narave. Včeraj je glasnik udaril na zvon samo enkrat ter s tem naznanil družbi in svetu, da je ladja «Berge Istra» izginila dokončno v valovih Tihega oceana jugovzhodno od o-toka Mindanao pri Filipinih. Po pogodbi bo moral angleški Lloyd plačati norveškemu lastniku ladje okoli 10 milijard lir. Če pa se upošteva še tovor, ki je bil baje tudi zavarovan, bi se utegnila odškodnina zvišati na 15 milijard lir.
Lloydov sklep, da proglasi ladjo za izgubljeno ter s tem izpriča svojo pripravljenost, da plača o-gromno odškodnino (ta je najbrže največja v zgodovini delovanja zavarovalnic na svetu), temelji na okoliščini, da so neki japonski ribiči našli na že omenjenem področju dva mornarja tankerja «Berge
V soboto je bila v gostilni Gruden v Šempolaju otvoritev razstave znanega tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. Poleg domačinov se je odprtja udeležil tudi devinsko - nabrežinski župan Albin Škerk, ki ga vidimo na sliki v pogovoru z umetnikom
miiiiHuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiHiimiiiiiiHiiriiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiii
KOLOŠA V LJUBLJANSKI MESINI GALERIJI
Prekmurec v Kopru
Retrospektiva 40-lelnega fotografskega ustvarjanja
Ime Jožeta Kološe - Kološa je našim bralcem prav gotovo znano, saj je to človek, umetnik - fotograf, ki čeprav Prekmurec, živi in dela že mnoga leta v Kopru. Tokrat se podamo na ogled njegove razstave, v za nas neobičajno galerijo in sicer ljubljansko Mestno galerijo, kjer razstavlja dela svojega štiridesetletnega fotografsko -čutenega ustvarjanja.
To je retrospektivna razstava del, izbranih iz več ciklov. Da ne naštevamo vseh, naj omenimo po-glavitnejše točke umetnikovega u-stvarjanja.
Prekmurje — Tu lahko zabeležimo dva cikla in sicer Podobe iz Prekmurja in Moj dragi kraj domači. To je fotografski opus o do mačem krogu, kjer je Kološa srkal življenjsko bogastvo Prekmurja in njegovih ljudi, izrazil važnost vsakdanje resničnosti in karakteristiko skozi globoko osebno doživetje, v dediščino drugirn,.
Humanizem železa — Po prihodu v Koper se Kološa znajde pred tistim trenutkom in vprašanjem svoje ustvarjalne evolucije — ki je izraz neke notranje izpovedi — kakšno ustvarjalno in tematsko smer ubrati. Po obdobju iskanja «izbruhne s ciklom Humanizem železa nov ustvarjalni vrelec, ki s poudarjeno izraznostjo posnetkov sestavnih delov za moped nenadoma v jasnih in skopih oblikah, ob izredno čiščenem formalnem besednjaku, zopet spregovori o tistem, kar ustvarjalca nepreneho-
ma vznemirja in sili k delu, o navzočnosti človeka, ki ga Kološa pozna in razume in ki ga nenadoma znova odkrije v plodovih njegovega dela». To delo je ustvaril ob nastajajoči tovarni Tomos in je morda s svojim pomenom največji prispevek Kološe slovenski fotografiji.
Koštabona - Istra — V tem ciklu umetnik prikazuje vpliv in vdor sodobne civilizacije v istrsko vas, tisto vas, «ki je prav toliko oddaljena od morja, njegovega turistič-i - a utripa in gospodarskega raz-Visja, da zaradi tega, ker steče življenje mimo nje, začenja odmirati».
Umiranje vasi (kolaži) — Pod vplivom potrošniške družbe vasi umirajo. Pri teh delih človek lahko ostane presenečen pred toliko «drznostjo» umetniške roke umetnika, ki ustvarja subjektivne vtise, ki pa se. tako se vsaj na prvi pogled, neposredno vračajo le k u-sivarjalcu samemu. Z reklamnimi nalepkami, katere Kološa lepi po fotografiji, ki upodablja istrsko vas, je avtor začutil, da samo s tem kar mu nudi «klasična foto grafija» ne more izpovedati vsega tistega kar mu srce veleva, h teh del seva neka bolj ali manj dojemljiva izpoved tega poeta s kamero, ki obožuje resnico in se boji laži, ker se zaveda, da je lepo edino le tisto, ki izraža značilnost, glo boko čustvo ali globoko idejo, te je, notranjo in zunanjo resnico, k: seva skozi obliko.	j. L
Istra». Ne ve se še točno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Najdena mornarja pa sta izjavila, da se je njihova ladja zelo hitro potopila popoldne 30. decembra, potem ko so jo razklale tri strahovite eksplozije v manj kot pol minute. Mornarja sta 41-letni Imeldo Bar-reto Leon ter 38-letni Epifanio Lopez, oba doma iz Punta Tenerife (Kanarski otoki). Rešitelji so ju našli v nedeljo zvečer kakih 470 milj severno od Nove Gvineje. Gre za japonsko ribiško ladjo Hachiho Maru, ki sedaj pluje v smeri proti Filipinom, kjer bo izkrcala o-ba brodolomca. Doslej niso še našli nobenega drugega preživelega.
V	kratkem radijskem sporočilu japonskemu uradu za pomorsko varnost sta Leon in Lopez izjavila, da sta v trenutku nesreče pleskala ograje na ladijskem- kljunu. Po prvi eksplbžlji stà'òpazila, kako se je krma začela hitro potapljati. Drugi dve eksploziji pa sta ju vrgli v morje. V vodi a8 je Leonu posrečilo, da je priplaval do rešilnega čolnička, na katerega je spravil tudi Lopeza. Pomorščaka nista opazila nobenega drugega preživelega. Dvajset dni sta potem bila izročena na milost in nemilost morskim tokovom in vetru. Hranila sta se z ribami, ki se jima je posrečilo, da jih ulovita. Za pijačo pa sta imela samo dežnico.
Preživela mornarja sta še poudarila, da se je ladja potopila v manj kot eni minuti, in sicer ob 9.45 po srednjeevropskem času. V trenutku eksplozije so bili zraven njiju še trije drugi mornarji, ki pa jih pozneje nista več videla, ker se je po drugi in tretji eksploziji ladja začela hitro potapljati. Leon je še dodal, da je potegnil Lopeza nezavestnega v rešilni čoln. K življenju ga je spravil z umetnim dihanjem. Posrečilo se jima je pozneje, da sta našla med razbitinami ladje nekaj hrane.
V	brodarskih in pomorskih krogih v svetu se sedaj sprašujejo, zakaj je ogromni tanker, ki ga je zgradila pred nekaj leti ladjedelnica «Uljanik» v Pulju in ki je imel 224.000 ton nosilnosti s posadko 33 mož, tako nenadoma izginil skoraj brez sledu. Kaj je povzročilo silovite eksplozije? Norveški časopis za trgovino in pomorstvo je v svoji predvčerajšnji številki pisal, da se izkušeni pomorščaki sprašujejo, če niso bili morda prostori v podpalubi še polni plina, ko je ladja zapustila Brazilijo z velikim tovorom železne rude (okoli 180 tisoč ton). Ladja je bila namreč sposobna, da prevaža nafto in tudi razsuti tovor. List dodaja še, da je kapitan norveške prekooceanske plovbe Just Klausen, ki poveljuje na podobnem tankerju kot je bil «Berge Istra», ugotovil, da obstaja vprašanje plinov, ki se pojavljajo po izpraznitvi nafte. Če tanker «Berge Istra» ni bil popolnoma prezračen, potem ko je zapustil Brazilijo, potem je možno, da so tri eksplozije nastale prav zaradi njegove navzočnosti. Kapitan je še pozval norveške pomorske oblasti, naj o-pozorijo poveljstva podobnih tankerjev, da ni dovolj, če se napolnijo stranski prostori ladje z nevtralnim plinom preden se železna ruda namesti v srednjih.
V	puljskem «Uljaniku» so sprejeli vest o rešitvi dveh pomorščakov potopljenega tankerja «Berge Istra» kot veliko senzacijo, saj so že skoraj obupali, da bi našli kakega preživelega. Uuajo, da bodo morda našli še kakega mornarja, čeprav je to zelo malo verjetno. Graditelje ladje je potolažila vest, da se je «Berge Istra» potopila zaradi treh eksplozij, in ne zato, ker bi se razklala na dvoje kot so pisali nekateri časopisi v Evropi. V prizadetih krogih pa seveda ne dajejo nobenih izjav, ker ne razpolagajo še z gotovimi podatki o vzrokih eksplozij. V tem smislu se je izrazil tudi generalni ravnatelj «Uljanika» inž. Karlo Bilič.
Spomnili so se Tesle
Primorsko dramsko gledališče je kot tretjo premiero v sezoni uprizori lo igrico Miroslava Košute «ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE». Pokazalo se je, da je bil izbor besedila zelo posrečen, saj si je v 46 ponovitvah v drugem delu meseca decembra ogledalo predstavo več kot 13 tisoč otrok.
Predstavo je režijsko pripravil mladi režiser iz Ljubljane Boštjan Vrhovec, ki je razgibano igrico o muzikantih in razbojnikih lepo prelil v sproščeno odrsko govorico. V veliko oporo mu je bila prav scenograf Dubravka Sambolec, ki je na belem odru samo s šestimi ogrodji velikih dežnikov ter lesenim kvadrom, ki je bil zdaj miza, zdai vodnjak, ' znala pričarati vsa številna prizorišča. V tem so jo dopolnjevali barviti kostumi Marije Lucije Stupice. Učinkovito glasbo je prispeval dr. Urban Koder, koreografijo pa Janez Mejač.
Živalske like so vsak na svoj način oblikovali: Matjaž Turk sim paličnega in pametnega oslička, Ivo Barišič dobrosrčnega psička. Metka Franko odločno muco in Tilen Skubic slikovitega petelina Plešoči in pojoči razbojniki pa so bili Dragica Kokot-Šolar, Tone Šolar in Iztok Jereb, pri čemer sta slednja dva odigrala še vlogi mlinarja in lovca. Pripovedovalec zgodbe je bila Teja Glažar. Omeniti velja tudi podatek, da je posebna komisija pri olocmskem sindikalnem svetu s prispevki vseh delovnih ljudi v* občini poravnala vse tehnične stroške ponovitev, kar pomeni, da so vsi o&oci "V Občini videli predstavo brezplačno. Ta edinstvena akcija ob novoletnih obdaritvah otrok v Sloveniji prav gotovo opremlja odzivno predstavo z dodatno in trajno dimenzijo.
NEW YORK. — Konec tega meseca se bo začel v New Yor-ku velik znanstveni simpozij v počastitev 200-letnice Amerike in 120-letnice rojstva enega od največjih pozabljenih Amerikancev. Simpozij organizirajo ameriški in jugoslovanski znanstveniki. Ob tej priložnosti bodo ZDA prvič podelile nagrado, ki je poimenovana po tem največjem pozabljenem A-merikancu, to je «nagrada Nikole Tesle».
Nikola Tesla je umrl skoraj popolnoma pozabljen leta 1943 v New Yorku. V svojem življenju se ni nikoli potegoval ne za časti in ne za nagrade. Zadnja leta je.prezivel s pomočjo, ki mu jo je nudila jugoslovanska kraljevska vlada. In vendar je bil Tesla človek, ki je pognal v tek po svoji zamisli prvo e-1 lektrično centralo na Niagari. Po pričanju Amerikancev je bil Tesla čudak, toda sedaj so se vendarle spomnili tega velikega znanstvenika,
Horoskop
'rmm,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prejeli boste nove naloge, pri katerih bo upoštevana vaša strokovnost. Rešili boste zapleteno družinsko vprašanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni v poslovanju z osebami, ki preveč obljubljajo. Pomagali boste ljubljeni osebi v stiski.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vsi, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom bodo polni dobrih zamisli. Neko veliko prijateljstvo se bo ohladilo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Prisiljeni boste sprejeti več važnih odločitev, ki vam bodo utrle nove poti k uspehu. Prijeten večer.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odpirajo se vam nove možnosti za vaše poklicno udejstvovanje. Dokajšnje intelektualno zadoščenje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne postavljajte se po robu, ne da bi bili za to izredno pripravljeni. Ne odkrivajte skrivnosti, ki so vam bile zaupane.
☆
Vilez
Damjan
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pomanjkanje tehničnih sredstev bi utegnilo zavleči zaključek nekega dela. Ne bodite preveč vezani na svoje navade.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izpopolnili boste lastne pobude z onimi nekega svojega sodelavca. Upoštevajte dober nasvet ljubljene osebe.
STRELEC (od 23 11. do 20.12.1 Skušajte kar se da natančno izpolnjevati svoj načrt. Prijeten sestanek, ki se bo odlično zaključil.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Poklicne obveznosti vam bodo preprečile že določeno potovanje. Zaupajte svojemu dobremu psihološkemu čutu.
VODNAR (od 21.1. do 15Ì2.) Ne vztrajajte preveč na tem, da bi dosegli neko podporo pri reševanju nekega posla. Kratkotrajen spor v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obstaja nevarnost dokajšnje napetosti v odnosih s predstojniki. Tudi v družini ne bo stanje boljše.

SREDA, 21. JANUARJA 197S
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	POLJUDNA ZNANOST: V pričakovanju otroka 12.55 Anketa o poklicih
Posebna oddaja o kooperaciji
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše UOKI TOKI: Mumin
17.45	Program za mladino Skušnjava — kratki bolgarski film
18.25 Augie Doogie — risani film
18.45	POLJUDNA ZNANOST
Film in glasbena spremljava — Prvo nadaljevanje Italijanske kronike, Kronike dela in ekonomije, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 TRIDESET LET POZNEJE . . . SPOMINJAM SE Skrito orožje — Sedmo nadaljevanje
13. junija 1944 je padla na London prva nemška «V 1»,. ki je imela v sebi okoli eno tono eksploziva. S tem orožjem, ki so ga Nemci imenovali «Vergeltungswaffe» si je Hitler domišljal, da bo spremenil tok dogodkov. Po njegovem naj bi strahoviti učinek eksplozij moral povzročiti veliko paniko med Londončani. Pa četudi je do take panike prišlo, Angleži niso dali nikoli slutiti.
21.45	športna sreda
22.45	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Pesnik in kmet
20.00	VEČERNI KONCERT
Neapeljski orkester «Alessandro Scarlatti» bo pod vodstvom Va leria Paperija izvajal Haydnovo Simfonijo št. 84
20.30	DNEVNIK
21.00	LA VIA DELLA CITTA’
Celovečerni film, ki ga je režiral Byron Haskin, v njem igrajo Burt Lancaster, Lizabeth Scott, Kirk Douglas, Kristine Miller, Mike Maturki, Marc Lawrence itd.
Gre za klasično detektivko, ki pripoveduje o dogodivščinah dveh zlikovcev, ki sta skupaj zagrešila neki rop ter še prej sklenila, da si bosta plen pravično razdelila. Frankie pa ima smolo, ker ga aretirajo ter spravijo v zapor. Nekega dne pa poravna svoj dolg s pravico ter se vrne na svobodo. Nick pa je medtem postal lastnik elegantnega nočnega lokala ter ni pripravljen, da bi dal prijatelju del plena, ki mu pritiče. Najprej se poslužuje svoje ljubice, da bi zvedel, kaj pravzaprav Frankie namerava storiti. Potem pa ga napade in pretepe.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola
Kocka, Gronland, Glasbeni pouk, Pazljivo poglej! Tutankamonov Egipt itd.
Rokomet ženske: Radnički (Beograd) — Inter (Bratislava) Storžkovo popoldne
Mojstri stare japonske obrti: LONČARSTVO Obzornik
Po sledeh napredka Zabavno - glasbena oddaja Risanka DNEVNIK
MAČJE IGRE — celovečerni film Film režiserja Kardyja Makka prikazuje usodo upokojene bu-dimpeštanške pevke gospe Orban, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da se bliža šestdesetim. Pogosto se pogovarja po telefonu s svojo hromo sestro, ki živi v Muenchnu. Življenje gospe Orban pa se spremeni, ko spet sreča Paulo, s katero postaneta nerazdružljivi prijateljici. Toda Orbanova ima redne tedenske sestanke z nekdanjim ljubimcem Viktorjem. Tako se spoznata Viktor in Paula in med njima se razvije odnos, ki ni zgolj prijateljstvo.
21.45	Miniature 22.05'v DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.15	DNEVNIK
20i30-' Košarka za Koračev pokal: PARTIZAN — SINUDYNE
22.00	Evropsko drsalno prvenstvo —, posnetek iz Ženeve
10.00
15.55
17.15
17.30
17.55 18.10 18.40
19.15
19.30 20.00
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Radio
dne z vami: 13.30 Glasba po že Ijah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Koncert: 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Western, pop, folk; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.40 Glasba za lahko noč. KOPER
6.30, 7 30, 12.30, 14.30 17.30.
na in komorna glasba; 19 30 Iz-20.15 zložba plošč; 20.20 Ponovno na sporedu z Giovanno Ralli; 21.15 šole; 12.00 Oool- «Marito e moglie» radijska komedija; 22.30 Orkester Last.
II. PROGRAM
7.30, 8.30,	13.30,	15.30	19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 10.35 Glasbeno-govorni spored: 12.40 Najnovejše plošče lah-
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba ke glasbe; 13.35 Program s Pinom za dobro jutro; 7.40 Jutranja gja- Carusom; 14.00 Plošče;, 15.00 Li
sba; 8.35 Zborovsko petje: 9.00 Folk glasba; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10 45 Glasba in, nasveti; 11.30 Orkester Borghe-
terarna oddaja: 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.50 Alto gradimento: 18.40 Radio-dAkoteka' 20.00 Sestanek petih: 20.50 Supersonic
si; 12.00 Glasba po željah 14.10 21.49 Popoff; 22.50 človek v noči.
Plošče; 15.00 Znanstvena oddaja; 15.10 Listi iz albuma; 16.45 Poje M. Cetinski; 17.00 Po samoupravni poti; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz priljubljenih o-per; 20.00 Zbori v večeru- 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Glasba v večeru.
NACIONALNI PROGRAM
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.C0 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.20 Lahka glasba; 15.30 Program za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Simfonič-
8.00, 9.00, 12.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Urednikov dnevnik; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Pri-19.00 poročajo vam...; 14.30 Poslušalci čestitajo: 15.00 Dogodki in odmevi; 16:45 Naš podlistek; 17.00 Aktualnosti; 18.05 Po poteh odločanja; 19.4C Ansambel Jožeta Privška; 19.50 Lahko noč, otroci!; 22.20 Euro-jazz; 23.05 Literarni nokturno.

fr •
0%,
☆
PiSo-
l{išc:
C
v.
GALE
ČUK
ODBOJKA*'
SPORT SPORT SPORT
21. januarja 1976
KVALIFIKACIJE ZA
Italija-Jugoslavija osrednji spopad v Rimu
V zadnjih štirih srečanjih so bili «plavi» boljši
Od danes pa do petka bo padla v Rimu še končna odločitev o dveh moških odbojkarskih reprezentancah, ki bosta imeli pravico igranja na olimpijskih igrah v Montrealu. Za ti dve mesti se bodo potegovale naslednje države: Italija, Jugoslavija, ČS SR in Bolgarija.
Izločilne tekme štirih skupin so bile z dvema izjemama le gola formalnost. V Rimu je bila zanimiva tekma med Jugoslavijo in ZDA, v Perugii pa neposredni obračun med Bolgarijo in Romunijo. Prvi so prijetno presenetili in s tem postavili vse napovedi na glavo. Tudi mi smo bili gotovi, da bo Romunija četrti finalist.
V	šestih odločilnih srečanjih se tako obeta izredno ogorčen boj in slej ko prej bodo prišli na svoj račun tudi najbolj zahtevni poznavalci odbojke. Motiviranost odbojkarjev vseh štirih reprezentanc bo na višku, saj bodo v Rimu dobili vizum za pot v Montreal. V prvi drevišnji tekmi se bosta spoprijela dva tradicionalna nasprotnika — Italija in Jugoslavija. S tem neposrednim obračunom se bo tudi sklenil krog srečanj med tema dvema izbranima vrstama. Na nevtralnem igrišču zadnjih sredozemskih iger v Alžiru je zmagala Jugoslavija s 3:0. Tudi na zadnjem 9. evropskem prvenstvu so bili «plavi» boljši v Skopju, ko so odpravili «azzurre» s 3:1. Za oba poraza pa so Italijani seveda dobili opravičilo. V Alžiriji jih je spravila na kolena prehrana, v Skopju pa «pristranski» linijski sodniki. To pot za morebiten poraz v Rimu pa res ne bo opravičil. Trenutno je po našem mnenju Jugoslavija boljša, s tem seveda pa ni rečeno, da ima dve dragoceni točki že v žepu. Tako tehnično vodstvo kot tudi sami odbojkarji se zavedajo, da jih čaka v italijanski prestolnici težka naloga. Domačini se hočejo na vse kriplje oddolžiti za zadnje štiri poraze in še posebej poslednja dva.
V	drugem srečanju večera si bosta stala ob mreži Bolgarija in ČSSR. Na evropskem prvenstvu v Beogradu so bili boljši Bolgari s prepričljivim 3:0. V Rimu bodo nekdanji svetovni prvaki igrali z nekoliko spremenjeno in močnejšo postavo. Trener Kop bo to pot razpolagal z dvema odličnima odbojkarjema — Stancom in Koudelko. Vsekakor pa velja omeniti, da so Bolgari v odlični formi in s tem izredno optimistično razpoloženi.
Današnji spored:
Ob 17.00 Italija — Jugoslavija
Ob 19.00 Bolgarija — ČSSR
AVTOMOBILIZEM
RALLY MONTECARLO
Munari (lancia) brez zastojev
MONTECARLO, 20. — Sandro Munari je že zanesljivo v vodstvu na tradicionalnem rallyju Montecarlo.
1.	Munari - Maiga (lancia
stratos)	1.12’27”
2.	Waldegaard - Thorszelius
(tencia stratos)	po
3.	Andruet - Jouanny (alpine renault)	po
4.	Frequelin - Delaval (porsche carrera)	po
5.	Darnique - Mahe (lancia
stratos)	po
Zaradi incidenta je moral odstopiti eden od favoritov tega tekmovanja, Francoz Therier, ki se je zaletel in pri tem povsem razbil avtomobil alpine renault.
Francoski pilot ni utrpel resnih poškodb.
sunrmm peterke v bazos mmiism mšmnnsm prvenstvih
Luter 1904 premočan za Borove mladince liontovel zanesljivo premagal Don Bosco
Tudi v prvenstvu dečkov je Konto vel zasluženo zmagal ■ Dva poraza Bora v minibasketu
4’08”
MLADINCI	,
Bor — Inter 1904 78:94 (33:44)
BOR: Klobas 22, Perco, Sancin 4, Sestan, Lukša 12, Vatovec 12, Ra-žem 18, Žerjal 10, Parovel.
INTER 1904: Micol 5, Metlica 19, Zumin 20, Ritossa 21, Pascon 28, Scharf 3, Valussi, Vusio.
SODNIKA: Verh in Bozzetto.
PROSTI METI: Bor 8:14, Inter 1904 10:16.
POM: nihče.
Po nešportnih dogodkih v prvi tekmi sta se Bor in Inter ponovno srečala. Tokrat ni prišlo do izgredov, temveč je treba reči, da so se vsi igralci obnašali zelo športno. Takoj v začetku je Inter povedel, toda borovci so takoj reagirali in prišli v vodstvo. Njihova najvišja prednost je znašala šest točk. V nadaljevanju pa so gostje zopet prehiteli «plave» in končali prvi polčas v vodstvu. V prvem polčasu smo opazili nekaj res lepih akcij, tako na eni, kot na drugi strani in pa veliko tečnost v metih.
V drugem polčasu so «plavi» dobro začeli in se približali nasprot-
........................................imiiii....................................
V mladinskem košarkarskem prvenstvu je Inter 1904 v Dolini premagal Bor in je tako potrdil, da je upravičeno na prvem mestu lestvice. Na sliki: borovec Karel Ražem v borbi za odbito žogo
.................................mirni,.......................................................imun...
niku na sami dve točki. Toda igral-1 ci Interja niso popustili in so z ne-l zgrešljivim Pasconom zadevali od vsepovsod. Zaman je bil ves trud Borovih igralcev, da bi skušali prekrižati račune razigranim gostom. Proti conski obrambi so se gostje dobro znašli in zato jim je zmaga zasluženo pripadla. «Plavi» so bili v napadu dobri, le v obrambi so slabo branili. Borovci so vso tekmo branili v coni in to jih je tudi drago stalo, kajti Inter razpolaga skorajda z nezgrešljivimi strelci. Med «plavimi» so dobro zaigrali Ražem in Klobas, ostali pa niso igrali kot bi lahko. Kljub temu porazu pa so «plavi» še vedno na tretjem mestu lestvice in to mesto jim zagotavlja vstop v finalni del prvenstva.
Peter
KADETI
PROSTI METI: Kontovel 14:26.
V prvenstvu kadetov so Kontovel-ci odnesli prvo zmago na račun Don Bosca. Slovenski fantje so zmagali povsem zasluženo, dvajset točk zaostanka pa je za predstavnike Don Bosca le prestroga kazen.
Kot sam rezultat kaže, je bil prvi polčas precej izenačen, to pa predvsem zaradi Kontovelcev, ki v tekmo niso vložili preveč truda. Poudariti pa je treba, da je bilo med tekmo zelo hladno, zato ekipi nista uspeli dobiti pravega ritma. To je oškodovalo predvsem Kontovel, ki je dosti hitrejša ekipa kot Don Bosco.
Šele v drugem polčasu je konto-velska peterka dosegla pravi tempo igre, zato je bilo za Don Bosco upov konec. Kontovelci so prišli s proti-
napadi z lahkoto do koša, predvsem pa so se bolj potrudili v obrambi in Don Bosco — Kontovel 58:78 J pokazali več volje do zmage. Tako
se je razlika počasi večala v korist gostov, ki so v zadnjih minutah za-
(35:37)
KONTOVEL: Ban 21, Čuk 8, A. Nabergoj 1, Ivo Nabergoj 4, Perini 4, I. Starc 17, Ukmar 8, K. Starc 15. SODNIKA: Franco in Polh.
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
Mobil g ir gì in Foni pred lažjima ovirama
Zadar bo jutri gostoval v Bolgariji
Mobilgirgi iz Vareseja in Forst I pravil svojega najresnejšega tek-iz Cantuja bosta zaposlena že da- meča, ekipo Forst iz Cantuja nes, jutri pa bo igral državni prvak
MIAMI. 20. — Elisha Obed, svetovni boksarski prvak supervelter kategorije, bo 28. februarja v Nas-saun izpostavil svoj naslov proti A-merikancu Tonyju Gardnerju.
Jugoslavije Zadar.
SKUPINA A
Mobilgirgi, velik favorit v tej skupini, bo v 3. kolu verjetno odpravil še belgijsko ekipo Maes Pils in bo tako sam ostal na vrhu lestvice.
Zadar pa bo skušal osvojiti nov par točk in tako ohraniti še nekaj možnosti za vstop v polfinale.
PARI JUTRIŠNJEGA KOLA
Asvel Villeurbane (Francija) - Turku (Finska); Akademik Sofija (Bolgarija) - Zadar (Jug()§lpija). Danes: Mobilgirgi Varese (Italija) • Maes Pils (Belgija).
LESTVICA
Mobilgirgi in Maes 4; Villeurbane in Zadar 2; Akademik in Turku 0.
SKUPINA B
V tej skupini je velik favorit Real Madrid, ki je že v prvem kolu od-
NOGOMET
V MLADINSKIH LIGAH
Naše ekšpe so v nedeljo zaigrale res neuspešno
Neljuba sodniška odločitev med tekmo Libertas-Kras
Tekma v 2. AL v Bazovici med Zarjo in Foglianom (0:0) je bila večkrat razburljiva in živahna
PARI JUTRIŠNJEGA KOLA
Maccabi Tel Aviv (Izrael) - Sefra Dunaj (Avstrija) ; Real Madrid (Španija) - Federale Lugano (Švica); Danes:	Transol Rotterdam
(Nizozemska) - Forst Cantù (Italija).
Pokal prvakinj
Ker letos ni sovjetskih ekip, bo verjetno boj za naslov domena Sparte iz Prage in francoske ekipe Clermont Ferrand. Italijanski Gaes in jugoslovanski Voždovac se bostž potegovala za vstop v polfinale. Italijanke, ki nastopajo v lažji skupini, imajo več možnosti od Beograjčank.
PARI JUTRIŠNJEGA KOLA SKUPINA A
Sparta Praga (ČSSR) • Wisla Krakov (Poljska); Voždovac Beograd (Jugoslavija) - Akademik Sofija (Bolgarija).
LESTVICA
Sparta in Wisla 2; Voždovac in Akademik 0.
SKUPINA B
Geas Sesto San Giovanni (Italija) -Le Logis Bruselj (Belgija) ; Clermont Ferrand (Francija) - Barcelona (Španija).
LESTVICA
Clermont Ferrand in Barcelona 2: Geas in Le Logis 0.
Pokal pokalnih prvakov
Rabotnički je v 1. kolu premostU najnevarnejšo oviro: po dramatičnem in morda tudi «neregularnem» srečanju je Lečičeva četa odpravila francosko peterko Tours s točko razlike. Milanski Cinzano pa je brez težav osvojil prvi par točk proti Hagnu.
PARI JUTRIŠNJEGA KOLA SKUPINA A
Rabotnički Skopje (Jugoslavija) -Ruda zvezda Sofija (Bolgarija); Aspo Tours (Francija) - Olympiakos Atene (Grčija).
LESTVICA
Rabotnički in Ruda zvezda 2; Tours in Olvmpiakos 0.
SKUPINA B
Sutton London (Anglija) - Cinzano Milan (Italija); Hagen (ZRN) - E-studiantes (Španija).
LESTVICA
Cinzano in Estudiantes 2; Sutton in Hagen 0.
NARAŠČAJNIKI Libertas TS — Kras 4:0 (2:0)
KRAS: Kocjančič, Majcen, D. Škabar, Legiša, Purič, A. Balzano, Bertolino, S. Škabar, Okretič (Stulle), K. Balzano, Lauzana.
LIBERTAS TS: Cardile, Marši, Giugovaz, Tomizza, Ciriello, Štolfa, Musich, Di Tora, Moccia, Azzolin, Barburini.
STRELCI: v 20. in 55. min. Musich, v 21. min. Azzolin in v 47. min. Moccia.
Kras je v prvi prvenstveni tekmi doživel precej visok poraz proti poprečni ekipi Libertasa iz Trsta.
V	prvem delu tekme so bili kra-sovci skoraj enakovreden nasprotnik. Borili so se za vsako žogo in ustvarili tudi nekaj priložnosti za gol. Do 20. min. so igrali celo nekoliko bolje od domačinov, toda dobili so kar dva gola v eni minuti, prvega naravnost iz kota. S tem je bila tekma že praktično izgubljena.
V	nadaljevanju srečanja so nogo-
Med naraščajniško tekmo Libertas TS - Kras je prišlo do neljubega dogodka, ko je sodnik prekinil igro, ker je naš fotoreporter Mario Magajna stal ob robu igrišča in fotografiral igralce. Čeprav je naš fotoreporter sodniku dopovedoval, da opravlja poklic že 30 let in ga ni doslej na igriščih še nihče oviral pri njegovem delu, je sodnik zahteval, naj se u-makne za mrežo, med gledalce.
Tako zadržanje sodnika je seveda, vse obsodbe vredno, saj ni našega fotoreporterja le fluirai pri njegovem poklicnem delu, ampak je tudi nogometnemu športu s takim dejanjem storil pravo medvedjo uslugo.
melasi Libertasa izkoristili neizkušenost obrambe in še dvakrat zatresli mrežo. Proti koncu je bila igra Krasa vse bolj neorganizirana. Predvsem na sredini igrišča so naši fantje prevečkrat izgubili žogo. Kljub temu lahko rečemo, da je bila to ena najboljših tekem, kar jih je Kras doslej odigral. Najbolj se je izkazal vratar Kocjančič, ki je nekajkrat odlično posredoval.	R. B.
Breg — CGS	1:2 (1:0)
BREG: Mauri, Klabjan, Moccinel-li, Grizinič M., Ražem, Lovrečič, Grizonič P., Saražin, Kalin (Kraljič Fabjan), Prašel, Sancin.
CGS:	Sartore, Frezza, Salvane-
schi, Ruta, Lenarduzzi, Abrami. Cioffi, Scabar, Richter, Prodan, Ferrante, 13 Caselli.
SODNIK: Voza.
STRELCA: v p.p. Kalin in v d.p. Richter (2).
Prejšnjo nedeljo se je začelo tekmovanje za naraščajniško prvenstvo. Brežani so se v prvi tekmi spoprijeli na dolinskem igrišču s CGS, ki sodi med favorite skupine B. Minila je komaj tretja minuta, ko je Kalin, ki je tokrat lepo igral, že premagal vratarja gostov. Potek prvega polčasa je bil precej uravnovešen in do drugih golov ni prišlo.
Po odmoru je CGS zaigral bolje od naših zastopnikov. Tržačani so prevzeli vajeti igre v svoje roke in kmalu izenačili s svojim najboljšim igralcem Richterjem, ki je izkoristil napako Bregove obrambe. Napadi Tržačanov so se še nadaljevali in deset minut pred koncem srečanja je Richterju še enkrat uspelo premagati Maurija.	Jolo
ZAČETNIKI
Primorje — Triestina 0:6 (0:4)
PRIMORJE:	Sardoč, Sedmak,
Metelko, Rustja, Petruzzi, Milič, Verša, Bukavec, Luca, Ferluga, Briščik.
Proti premočni ekipi Triestine so najmlajši nogometaši Primorja doživeli visok poraz. Tržačani so brez težav nadigrali «rdeče-rumene», ki so se tudi ob tej priliki izkazali kot neizkušena in nepripravljena e-kipa. Gostje so si zagotovili zmago že v prvem delu igre. V nadaljevanju pa so le zadrževali žogo. Kljub temu so v drugem delu igre dosegli še dva zadetka. Proseča-nom je v celi tekmi uspelo le redkokdaj približati se nasprotnikovim vratom.
V vrstah Primorja se je najbolje izkazal Bukavec.	H. V.
Zaule — Breg	4:0 (2:0)
ZAULE: Marsich, Tafuro, Marchesi, Valzano, Suraci, Belaz, Luglio, Huez, Edemi, Vitello, Ulivetti.
deli nekaj košev zaporedoma in dosegli tako visoko prednost.
I. S.
107:38
BREG: Scheriani, Albertini, Sa-vron, Smotlak, Kuret (Pieri), Zonta, Kofol, Rapotec, Bandi, Merlak, Guštini.
STRELCI: Huez, Ulivetti, Vitello in Savron (avtogol).
Z dvema goloma v prvem in dvema v drugem polčasu so Zaule gladko premagale še neizkušeno enajsterico najmlajših Brežanov, ki so po premoru petih nedelj ponovno nastopili. Zaule, ki sodijo med najboljše enajsterice skupine A so predvajale lep in učinkovit nogomet ter so dokazale, da so vsaj za razred boljše od Brežanov.
Po odmoru so Žaveljci še dalje napadali in dosegli, še dva gola.
Med Brežani sta zadovoljila vratar Scheriani in Savron, ki je tokrat nastopil v obrambi ter prikazal nekaj lepih potezj.:
Jolo
V 3. AMATERSKI LIGI
Visoka zmaga Primorca
5:1
Primorec — Ginnastica (3:1)
PRIMOREC: Maglica, Papatico, Sluga, Sosič, Manzutto, Križmančič, V. Možina, B. Kralj, Morgan, Čuk, Mauro Kralj, 12 V. Kralj, 13 Perič.
GINNASTICA: Vazzoler, Giombet-ti, Visintin, Zusich, Dibello, Porcorato, Lofredo, Cancian, Longo, Si-nigaglia. Petronio.
STRELCI: v 5. min. p.p. Mauro Kralj, v 15. min. p.p. B. Kralj, v 17. min. p.p. Čuk, v 34. min. p.p. Visintin, v 33. min. d.p. Mauro Kralj, v 39. min. d.p. B. Kralj SODNIK: Zucca GLEDALCEV: približno 120.
V prvem kolu povratnega dela prvenstva je Primorec v nedeljo i-gral s precej šibko enajsterico Ginnastico ter jo gladko in z visokim izidom premagal. Tudi tokrat je zablestela napadalna vrsta, ki je kar petkrat bila uspešna. Pri teh petih zadetkih je bil Mauro Kralj kar dvakrat uspešen in je tako povečal izkupiček na 15 zadetkov ter s tem potrdil, da je danes najboljši strelec v 3. amaterski ligi.
CIBIC - KRALJ
Patriarca — Dom (51:18)
DOM: L. Semolič 11, F. Fait 3, V. Cont 7, I. Prinčič 4, M. Čubej (k) 3. F. Terčič 5. A. Figelj, B. Tomažič, A. Bresciani 3, M. Dornik 2.
PATRIARCA: L. Gruden 39, M. Golob 22, R. Mavilla 16, G. De Leonardis 3, C. Lazzari 3. L. Kodermac 5, M. Locardi 5, M. Turco 6, A. Ziani 4, M. Ceccotti 4.
PROSTI METI: Dom 6:12, Pa-trisrca. 9*26
PET OSEBNIH NAPAK: Terčič (13. min. d.p.), Dornik (16. min. d.p.), De Leonardis (18. min. d.p.).
SKUPNE OSEBNE NAPAKE: Dom 28, Patriarca 21.
SODNIKA: Spano in Pizzi iz Gorice.
V	soboto sta se srečala v okviru košarkarskega prvenstva «kadetov» Dom in Patriarca. Domovci so dosegli strahovit poraz in pokazali zelo slabo igro. Čeprav je poraz zaslužen je vendarle razlika v koših prevelika. Temu sta botrovala predvsem sodnika, ki sta sodila srečanje bolj v korist Patriarce. Takoj na začetku so domovci povedli in obdržali so prednost do rezultata 7:6. Takoj zatem je center Kont zapustil igrišče zaradi hude poškodbe na nogi. To je bil za naše igralce zelo velik udarec. Kot bi to ne zadostovalo so še sodniki začeli žvižgati našim fantom vse mogoče prekrške. Igralci Patriarce so to priložnost izkorist'li in z grobo igro začeli polniti koš domovcev. Prvi polčas se je tako zaključil v Pa-triarcino korist za celih trideset točk.
V	drugem polčasu so domačini na daljevali s tako igro in s tem de moralizirali Domovo peterko, ki je popolnoma popustila. Sledili sta izključitvi zaradi petih osebnih napak Dornika in Terčiča.
V	domovih vrstah se to pot noben igralec ni izkazal, pohvaliti je treba le trenerja Hvaliča, ki si je prizadeval voditi svoje varovance do zadnje minute.
Prihodnjo tekmo bodo domovci o-digrali v soboto proti ekipi Arte B na igrišču slovenskega draškega doma. Domovci startajo na zmago, kajti nameravajo obdržati drugo mesto na lestvici.
Naši najboljši strelci: L. Semolič 41, V. Kont 25. M. Dornik 12, F. Terčič in M. Čubej 9, I. Prinčič 4, F. Fait in A. Bresciani 3 točke.
M. Č.
končni rezultat ne pokaže realnega stanja na igrišču.
Tržaški dečki so takoj prevzeli vodstvo. Zaradi zelo slabe igre domačinov pa so uspeli to prednost obdržati kar do dvanajste minute drugega polčasa. V prvem delu je bila tekma nezanimiva, dosti pa je pridobila na lepoti v drugem polčasu, ko so začeli Kontovelci dobro igrati. Kljub temu je dvoboj ostal še več časa izenačen, ko pa so se začeli domačini bolje posluževati Bu-kavca, se je kontovelska peterka počasi oddaljila. Obramba Ferroviaria Bukavca seveda ni mogla zaustaviti, tako je lahko ta visoki igralec nemoteno polnil nasprotnikov koš.
Poleg Bukavca je treba tokrat pohvaliti tudi Sedmaka, ki se je zagrizeno boril pod košema in tudi dosegel nekaj lepih košev.
I. S.
PRIJATELJSKO SREČANJE
KK Sežana — Kontovel 58:45 (24:17)
KONTOVEL: Ban 5, Prašelj 16, Micheli, Sedmak 2, Ukmar, Emili 8, Daneu 14.
KK SEŽANA: čebulec 4, Grmek 15. Pustišek 12, Lah 4. Požar 2, Kante 2, Brce 2. Kraljič 2, Vlah 26, Podgoršek 2.
SODNIKA: Novak in Krt.
V sežanski telovadnici sta se v petek pomerili v prijateljski tekmi Kontovel in KK Sežana. Tekma je bila zelo zanimiva, čeprav so domačini vedno vodili za nekaj točk. Sežanska ekipa je bila močnejša. Najboljši med domačini je bil Vlah, ki je dal kar 26 točk, saj je vedno ušel kontovelski obrambi. Kontovelci so nastopili brez Bukavca, s katerim bi gostje zmagali. V kontovelski ekipi je igral tudi mlajši Emili, ki je bil eden izmed najboljših na igrišču. Sam je dosegel kar osem točk. Dobro sta se odrezala tudi Ban in Prašelj, treba pa je pohvaliti celotno kontovelsko ekipo.
SILKA
MIN SBASKET
Bor — Ifalsider 30:57 (14:18)
BOR: Vassello 18, L. Furlan 8, Bradassi 4, Furlan A., Ambrosi, M. in B. Jankovič, Vascotto, Pahor, Chiostergi, Betocchi.
Proti močnemu Italsidru so «plavi» v okrnjeni postavi dobro zaigrali. V plavih vrstah sta manjkala dva ključna igralca (Volk in Pcrtot) njuna odsotnost pa se je poznala. «Plavi* so se dobro upirali skozi vso tekmo, le proti koncu so vidno popustili in tako je bil poraz neizbežen. Najuspešnejša sta bila Vassallo, ki igra iz tekme v tekmo bolje in pa Luka Furlan, ki je dobro vodil ekipo.
Peter
Bor — Inter Muggia 81:52 (10:30)
BOR: Vassallo 8, L. Furlan 11, Bradassi, M. Jankovič 2, B. Jankovič, A. Furlan, Pertot, Ambrosi, Vascotto, Chiostergi.
Naši fantje so v Miljah razočarali. Proti domačemu Interju so «plavi» zaigrali slabo. Nepovezano so igrali v napadu, v obrambi pa so bili povsem «odsotni». Le v začetku so se dobro upirali, toda v nadaljevanju so popustili in poraz je bil visok. Med posamezniki se je izkazal le Luka Furlan, ki je edini skušal organizirati igro svoje ekipe.
Peter
DEČKI
Kontovel — Ferroviario 83:67 (29:36)
KONTOVEL: Ban 11, Bukavec 48, Micheli, Danieli 2, Sedmak 10, Ukmar 2.
SODNIKA: Gilleri in Tamaro. PROSTI METI: Kontovel 9:22. Kontovelovi dečki so z zmago nad Ferroviariom potrdili, da merijo na visoko uvrstitev na lestvici. Domačini so zmagali prepričljivo, vendar
SMUČARSKI SKOKI
PLANICA, 20. — Jutri in v četrtek bo v Planici in Trbižu zanimiv smučarski skakalni dogodek: avstrijska skakalna reprezentanca bo imela namreč na skakalnicah teh dveh krajev trening in pregledno tekmovanje obenem pred letošnjimi olimpijskimi igrami. Ker bodo skupno z Avstrijci nastopali tudi jugoslovanski in češkoslovaški skakalci, bodo ljubitelji tega športa, ki si bodo o-gledli obe tekmovanji, gotovo deležni pravega športnega užitka.

1 I !
S I
IVI Ai V DEŽELI SOVJETOV
3. POT K SVETLOBI
i
Med vožnjo v Moskvo, ki je trajala natanko dve uri in štirideset minut, sem premišljal o svojem sopotniku in njegovi usodi. Bolj malo sva se med poletom pogovarjala, kajti Mičko je bil utrujen in razburjen hkrati, saj se je Prvič peljal tako daleč v tujino in tucii- tak° sem imel °bčutek, ni mi hotel biti v preveliko nadlego. Samo sem Pa tja, ko sem ga vprašal, kako se počuti, mi je odvrnil, da je malce utrujen in da bo skušal zadremati. Ker je sedel ob oknu in je v nekem trenutku skozenj močno posijalo sonce, je vzkliknil, češ, tu pa je svetlo. S tem rm je vsekakor hotel še nazorno povedati, da vendar, kljub slepoti, čuti svetlobo in da nikakor ni izgubil upanja v uspešnost najine poti k svetlobi.
Bil sem pomirjen in vesel, hkrati pa sem razmišljal ? Mičkovi usodi. Svetloba oči mu je ugasnila 6. tebruarja letos. Kot delavec kemijske tovarne Donit v Borovnici je Micko tistega usodnega torka delal v drugi izmeni. Ura •!e bila okrog štiri popoldne. V obratu za proizvodnjo sintetičnih smol je delo teklo kot običajno. Nenadoma P* je nesrečnemu Mičku brizgnil v oči vroč natrijev lug. ? tistim trenutkom sta se začeli zanj tema in noč, ki trajata zdaj že osem mesecev.
Direktorja tovarne Sima Zuruniča, diplomiranega inženirja kemije, sicer v času obratne nesreče ni bilo v tovarni, vendar je takoj iz Ljubljane prihitel v Borovnico in ko je prišel v tovarno, je takoj poskrbel, da so ponesrečenca prepeljali na ljubljansko očesno kliniko, kjer ga je prevzela v oskrbo dr. Karmen Dereani. Začelo se je zdravljenje, toda Mičku so veke prekrile mlade oči, ko so z upanjem in z vsem poletom mladosti komaj začele zreti v ta naš svet.
Mičko ni doma iz naših krajev. Rodil se je pred triindvajsetimi leti v veliki vasi Donj a Trnava v bližini Pro-kuplia v Srbiji. Od tam so doma pridni srbski kmetje in zidarji, znani po vsej Jugoslaviji. Tudi Mičko je bil priden, marljiv in ukaželjen delavec. Zaposlitev si je poiskal v zanj daljni Sloveniji, ne samo zaradi višjega zaslužka, temveč tudi zato, da bi se kaj izučil, da bi postal kvalificiran delavec, šel pa je na delo v Slovenijo tudi zato, tako mi je bil na letališču malo poprej pripovedoval njegov oče, da bi s svojim zaslužkom pomagal graditi družinsko hišo, saj jih je vsega skupaj doma pet, oče, mati, brat, sestra in Mičko kot naj starejši sin.
Zdravljenje ponesrečenega Mička se je vleklo, in ker je bilo njegovo najbližje sorodstvo daleč od Ljubljane, je direktor tovarne Zurunič poskrbel, da so Mička premestili na očesno kliniko «Prof. dr. Dorde Nešid» v Beograd. Tako je bil vsaj petsto kilometrov bliže domu, čeprav je od Beograda do Donje Trnave še nadaljnjih tristo kilometrov.
V Beogradu je Mička sprejel na očesno kliniko znani srbski oftalmolog prof. dr. Milan Blagojevič. In prav tu, na tej kliniki, se je po zaslugi profesorja Blagojeviča začela pripravljati in utirati Mičkova pot v Odeso in nehote tudi moja.	.........
Profesor Blagojevič je namreč po daljši hospitalizaciji ugotovil, da bi mu utegnili vrniti vid vsaj na eno oko.
Odesa (Leninova ulica), kamor sva bila namenjena
In ker beograjska očesna klinika tesno sodeluje z znamenitim sovjetskim inštitutom, odeškim znanstveno-razisko-valnim inštitutom za očesne bolezni in terapijo tkiva oka-demika Pilatova, je poskrbel, da so ga že v Beogradu pregledali sovjetski strokovnjaki z omenjenega inštituta. Tudi oni so menili, da bi ga v Odesi lahko pozdravili.
Tako je beograjski in odeški konzilij okulistov ugotovil, da ima bolnik Lazič hude posledice zaradi kemijskih opeklin na obeh očesih in je zato potrebna plastična ope-
racija s keratoplastiko (presaditvijo roženice) na desnem očesu.
Zdravniki^ so torej povedali svoje, potem pa se je začela meddržavna in upravna pot, ki se je, to je treba priznati, tudi presenetljivo hitro končala. Prek zveznega sekretarja za delo in socialno politiko je šla prošnja na ministrstvo zdravstva ZSSR, da bi odobrilo zdravljenje pacienta Laziča v Odesi.
Že čez štirinajst dni je prišel odgovor iz Moskve V dopisu z dne 10. VIII. 1973. leta obvešča sovjetsko ministrstvo za zdravstvo naš zvezni sekretariat:
«Uprava za zunanje zadeve ministrstva zdravstva ZSSR obvešča, da je neposredno na naslov ©deškega znanstvenoraziskovalnega inštituta za očesne bolezni in terapijo tkiva akademika Pilatova prof. M. Blagojevič iz Jugoslavije prosil za pomoč pri zdravljenju Laziča Miomira.
Na podlagi ugotovitev specialistov inštituta so pri bolniku hude posledice zaradi kemijskih opeklin na obeh očesih in je potrebna plastična operacija s keratoplastiko na desnem očesu.
Bolniku na inštitutu lahko omogočijo konsultacijo in po potrebi tudi stacionarno zdravljenje.
Ministrstvo zdravstva ZSSR nima nič proti, da bi na inštitutu bolniku ne ponudili konsultacije, po potrebi pa tudi stacionarnega zdravljenja — brezplačno z ozirom na splošne pogoje — septembra ali oktobra meseca letos.»
Po tem odgovoru je šlo vse mnogo laže. Direktor Do-nita v Borovnici je poskrbel, da je breme potnih stroškov za Mička in njegovega spremljevalca kot tudi vse drugo prevzela nase skupnost socialnega zavarovanja Slovenije in ko je bilo končno vse urejeno, je prišel današnji štirinajsti september, dan, ko sva sedla v letalo in se napotila na daljno pot po luč oči.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
21. januarja 1976
Za SFRJ
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIf» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goričko pokraimo se naročajo p . oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug.h pokra),n ltal,|e pri S.P.I.


PO NEDELJSKI USPEŠNI AKCIJI KARABINJERJEV
Z ARETACIJO CURCÌA DOKONČNO ONESPOSOBLJENE RDEČE BRIGADE ?
Vsdjo brigadisiav in njegove pajdaše bo danes zaslišal namestnik milanskega državnega pravd niha dr. Pomarici - Vloga BB v strategiji napetosti in terorja
MILAN, 20. — Namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Pomarici, ki vodi preiskavo o nedavnih atentatih na karabinjerske vojašnice v Milanu in o zadnjih podvigih tako imenovanih rdečih brigad, bo jutri zaslišal v zaporu Renata Cur-cia, domnevnega vodjo BR ter ostale brigadiste, ki so jih orožniki aretirali z nedeljsko akcijo. Zasliševanjem bodo prisostvovali v svojstvu branilcev odvetniki Edoardo Di Giovanni, Giannino Guiso in Gaetano Pecorella.
Dr. Pomarici ni doslej zaslišal u-jetih prevratnikov, ker ni še dobil od karabinjerjev izčrpnega poročila o akciji, s katero so prišli na sled vodji BR, ter, zajetnega svežnja gradiva, ki so ga našli v njegovem stanovanju. To gradivo je namreč osnova za nadaljnjo preiskavo, s katero menijo karabinjerji popolnoma onesposobiti rdeče brigade, zaradi česar so jo raztegnili na vso Italijo. V bistvu gre za to: prve hujše udarce so preiskovalci zadali prevratniški organizaciji, ko so odkrili ključ, s katerim so izbirali svoja skrivališča. Brigadisti so po navadi vknjižili stanovanja in kmečke hiše, ki so jih izbrali kot oporišča, na ime kakšnega pokojnika. Ko so preiskovalci odkrili ta ključ, je bilo sorazmerno lahko odkriti tudi vsa skrivališča BR: dovolj je bilo potrpežljivo brskanje po arhivih agencij za j preprodajo stanovanj in zemljišč ter 1 hišna preiskava v najsumljivejših primerih.
Preiskovalci se zato vprašujejo, če niso BR v zadnjih časih spremenile svoje taktike. Od tod zanimanje za način, kako je Curcio prišel do stanovanja v Milanu, kjer so ga v nedeljo ujeli po ostrem oboroženem spopadu. Zvedelo se je, da je stanovanje pred nekaj meseci kupil u-službenec «Alfa Romeo» Adriano Colombo, ki je odštel zanj 12 milijonov lir. Možakar se je že zglasil pri o-rožnikih, ki niso v njegovem pričevanju odkrili nič sumljivega, kot potrjuje med drugim dejstvo, da ga po zasliševanju niso priprli. Edino priporočilo: naj bo na razpolago dr. Pomariciju za druga morebitna pojasnila. Očitno je torej, da orožniki , iščejo ravno v Curciovem milanskem skrivališču ključ za novo akcijo proti tako imenovanim rdečim brigadam.
Resnici na ljubo pa gre tudi poudariti, da tudi pri aretaciji Curcia uspeh akcije ni toliko zasluga preiskovalcev kot pa nerodnosti briga-distov, ki, vselej ko se zganejo, pustijo očitne sledi za seboj. Tako je bilo tudi tokrat, ko je fiat 127 bele barve s slabo ponarejeno evidenčno tablico krožil okrog največjih milanskih bank, dokler ga končno niso o-pazili in mu začeli slediti. Do vodje rdečih brigad je bil le še korak: korak, ki so ga preiskovalci naredili v nedeljo.
Vprašanje pa je, če z aretacijo Curcia lahko napišemo besedo konec pod poglavje o prevratniškem rovarjenju tako imenovane ultralevičarske skupine v okviru strategije napetosti in terorja? Kazalo bi, da to besedo lahko napišemo, če ne bo vodja BR znova pobegnil iz zapora s presenetljivo lahkoto kot februarja lani iz kaznilnice v Casalu Monferrato. Ostajajo seveda še procesi, sodne in policijske preiskave o ostalih članih organizacije in o tistih, ki so jim pomagali. V tem pogledu pa gre poudariti, da je tudi do aretacije Curcia prišlo v skladu s tradicijo, da BR stopijo na plan v trenutkih, ko je napetost na višku, med težavno vladno krizo. Če upoštevamo dejstvo, da Curcia proglašajo za enega najnevarnejših prevratnikov in kriminalcev, naj bi to bil dokaz učinkovitosti karabinjerjev in policije v obrambi javnega reda, demokracije in varnosti države, kljub vsem provokacijam, umorom in terorističnim izpadom, ki si sledijo od leta 1969 dalje in ki jih pristojni državni organi še niso raziskali in pojasnili.
Kljub temu pa gre poudariti, da so rdeče brigade s Curciom na čelu s svojimi akcijami podkrepile domnevo, da se ne borijo za delavski razred in napredek demokracije, pač pa le zastrupljajo vzdušje v državi in so protiutež fašističnim zločinskim izpadom. S tem naj bi v zamisli stratega napetosti in terorja prevzele vlogo, ki jo je skušal anarhistom (primera Pinelli in Valpreda) in kar mu je klavrno spodletelo.
Šele pred nedavnim pa je tudi glede Curcia prišla resnica na dan, resnica, ki potrjuje, da so bili vsi dosedanji sumi o iskrenosti BR še kijko utemeljeni. Dovolj je, da se-žemo po biografskih podatkih Curcia, o katerem se je doslej vedelo le, da je bil razvpit levičar na univerzi v Trentu, da se o tem prepričamo. Preden je prišel v Trento je Renato Curcio živel v Albengi, kjer se ga mnogi še spominjajo kot razvpitega fašista in člana zloglasne RauVjeve organizacije ordine nuovo, ki jo je pred dvema letoma tedanji minister Taviani razpustil, ker je oživljala fašistično stranko. Kot aktivist ordine nuovo se je Curcio nato preselil v Savono, kjer je navezal stike s sorodno francosko organiz’c'jo «ordre nouveau» in, kaže. tudi z Jacauesom Thiriartom, etrm od vplivnih članov francoske OAS.
Zelo zgovorna je v tem pogledu tudi njegova študija, ki so jo našli na milanski univerzi, o vlogi italijanskih oboroženih sil v sklopu e-
càt NATO. Ob tem gre še poudari
ti, da je študija izšla istočasno s sorodnim posvetom v rimskem hotelu Parco dei Principi, ki so se ga udeležili najvidnejši člani fašističnega terorizma in ki so sedaj vpleteni v najpomembnejše preiskave o bombnih atentatih v Italiji. Na tistem srečanju so tudi postavili temelje za strategijo infiltracije v najslabše organizirane levičarske izvenparlamentarne organizacije. In v tej dobi se je Curcio iz razvpitega fašista prelevil najprej v levičarskega študenta in nato v vodjo samozvanih rdečih brigad.
Z življenjepisom vodje se je razblinila tudi verodostojnost organizacije in njihovega simbola, rdeče peterokrake zvezde. Ostala so le zločinska dejanja, ki jim preiskovalci največkrat niso šli do dna. Morda se bralci še spominjajo, da so prva skrivališča BR odkrili v Milanu v okviru preiskave o umoru založnika Giangiacoma Feltrinelli-ja, čigar tragična smrt ni bila še
pojasnjena. K temu gre dodati še dejstvo ,da so številni pripadniki BR, ki so bili aretirani od leta 1971 dalje, zaprti v najvarnejših italijanskih zaporih in da z njimi ravnajo skorajda nečloveško, drugi so bili ubiti v sumljivih okoliščinah, sam vodja zločinske organizacije pa je bil ob aretaciji zaprt v «odprto» kaznilnico v Casalu Monferrato. Pobegnil je nekaj mesecev pred u-pravnimi volitvami 15. junija. Razumljivo je, da se je marsikdo spraševal, kakšno provokacijo pripravlja. In domneva ni bila izvita iz trte: le deset dni pred volitvami v spopadu s karabinjerji pri Acqui Terme je umrla Curciova žena Margherita Cagol. Dogodek je vzburil | precejšnje razburjenje, zlasti še, ker je iz kmečke hiše eden od bri-gadistov ušel banditom. Je bil Renato Curcio? Kdor je neposredno sledil dogodkom je bil presenečen nad brezbrižnostjo, s katero so se lotili lova za neznancem.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI RAZBURLJIVI SEJI OBČINSKEGA SV E I A
(Nadaljevanje z 2. strani)
■ r -,J
Ameriška televizijska igralka Mary Tyler Moore pred Kremljem v Moskvi. Umetnica je prispela v sovjetsko prestolnico pred nekaj dnevi, da bi nastopila na slavnostni predstavi ob dvestoletni« ustanovitve slovitega
moskovskega gledališča.
................................................................................................................................n.................................................................................................................................................................................n....
V VSAKOLETNEM POB0ÙLU 0 POLOŽAJU V m
Ford zahteval od kongresa znatno večja denarna sredstva za oborožitev
V utemeljitev je dejal, da so ZDA največja vojaška sila na sveta in da to morajo tudi ostati - kritika zbornkama zaradi preiskave o rovarjenju CIA
WASHINGTON, 20. - Ameriški predsednik Ford je snoči pred zbornicama prebral svoje tradicionalno vsakoletno poročilo o položaju v ZDA in nakazal glavne smernice notranje in zunanje politike za leto 1976. Glavni del poročila je posvetil notranjepolitičnemu in gospodarskemu položaju ter nakazal vrsto ukrepov, ki naj bi v veliki meri omilili posledice gospodarske krize. Obenem je tudi ostro polemiziral s kongresom zaradi preiskave o dejavnosti obveščevalne službe CIA ter zaradi nekaterih sklepov v zunanji politiki. Glavni njegovi predlogi pa so večje zaupanje v zasebno gospodarsko pobudo, večje spoštovanje osebne svobode, večja upravna decentralizacija in znaten povišek izdatkov za obrambo. K temu gre dodati še, da so po mnenju Forda Američani pozabili na «zdrava načela» svojih očetov in dedov, zaradi česar jim je predlagal novo politiko osnovano na «strogem realizmu».
Ameriški predsednik je začel svoj ekspoze z dolgo in pristransko parabolo, katere cilj je bilo prikazati, kako sc kljub vsem pomanjkljivostim Združene države Amerike najvišji zgled demokracije in svobode. «V dolgi poti, ki jo ;e človek prehodil od prazgodovine do danes — je poudaril Ford — je veliko mračnjaštva a tudi visokih in bleščečih vrhov, najvišji in najsvetlejši med
CIA IN LAŽNE VESTI
Ameriška vohunska služba CIA, ki je od lani poleti m zatožni klopi tudi v ZDA zaradi protizakonitih dejavnosti v domovini in na tujem, se je v tridesetih letih svojega obstoja specializirala v širjenju lažnih vesti iz vseh krajev sveta. Tako trdi v svoji nedeljski, številki ameriški Ust «Washington Post», ki je začel objavljati vrsto člankov o delovanju obveščevalne službe.
Časnik trdi, da se je CIA za to svojo dejavnost pred leti posluževala najrazličnejših listov, revij in časopisnih agencij, med drugimi tudi čilskega lista- «El Mecurio», ki je bil med Allendejevo vlado glasilo vseh reakcionarnih krogov in diamantna konica v propagandi proti vladi ljudske enotnosti. V začetku šestdesetih let se je CIA angažirala na Daljnem vzhodu da bi še bolj zaostrila polemiko med Kitajci in Sovjetsko zvezo. S svojimi radijskimi postajami na Taivanu je oddajala lažne radijske dnevnike kot da bi bili dnevniki kitajskega radia. Te oddaje so posneli na trak in jih nato v Hongkonga posredovali dopisnikom mednarodnih listov, ki so dajali vestem primeren poudarek m tako razpihovali laži CIA na vse štiri vetrove.
V' nekaterih primerih pa se je obveščevalna služba posluževala lastne časopisne agencije «Forum World Features», ki je imela osrednji sedež v Veliki Britaniji in je prodajala svoje članke in vesti največjim listom na svetu.
Pri širjenju vseh teh lažnih novic pa je morala CIA paziti, da ni zavedla v smoto svoje lastne vlade. V ta namen je bil ustanovljen poseben odsek službe, katerega naloga je bila ta, da je sproti obveščal predsednika ZDA, državno tajništvo in obrambno ministrstvo, katere vesti v dnevnem časopisju so bile lažne in napihnjene in katere ne.
katerimi so ZDA. To še ne pomeni, | da je naša država raj na Zemlji, | priznati pa gre, da smo največja demokracija na zemlji, simbol človeških hotenj in stremljenj po svobodi in blaginji; smo utelešenje napredka.»
V svojem izvajanju je šef Bele hiše večkrat poudaril potrebo po večji osebni svobodi in po novem odnosu med državnimi ustanovami ter državljani, kar je posledica dejstva, da so škandali, ki so prišli v zadnjih časih, na dan (zlasti afera Watergate in preiskava o delovanju obveščevalne službe CIA) znatno okrnili zaupanje Američanov v vlado in v vse državne ustanove na sploh. Prav tako ni naključje, da je pc eni strani Ford obljubil znatno manjše davke ter reorganizacijo zdravstvene službe, na drugi pa zahteval od kongresa znatno večja sredstva za obrambo ter ob tem poudaril, da so ZDA največja vojaška sila na svetu in da to morajo tudi ostati. Dodal je še, da mednarodni položaj ZDA in njihova vloga svetovne velesile zahtevata večje izdatke za oborožitev.
Kot rečeno je ameriški predsednik obravnaval v snočnjem ekspo-zeju zunanjo politiko kot obrobni problem, ker bo v kratkem posvetil temu vprašanju posebno poročilo o položaju v svetu po povratku državnega tajnika Kissingerja iz Moskve. Kljub temu pa je že snoči Ostro polemiziral s kongresom, češ da je ravnal zelo ; slepo. «ZDA — je dejal Ford — morajo priskočiti na pomoč svojim prijateljem, morda v omejenem.obsegu, vendar učinkovito». S tem v zvezi je omenil primer Angole ter napadel kongres, ki je prepovedal vladi, da bi finančno in vojaško podprla kvizlinška gibanja FNLA in UNITA verjetno bolj iz strahu pred novim Vietnamom kot pa iz dejanske želje po nevmešava-nju v notranje zadeve neke neodvisne države. Ford je ocenil rav-1 nanje kongresa kot zelo slepo in | poudaril, da pogubno vpliva na odnose z zavezniki.
Šef Bele hiše je v skopih obrisih obravnaval vsa glavna mednarodna vprašanja in v tem okviru ocenil z zmernim optimizmom možnost miroljubne rešitve krize na Bližnjem vzhodu, poudaril trdnost prijateljstva s članicami atlantske zveze in s tradicionalnimi «prijatelji v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki» ter namignil še na možnost novega sporazuma s Sovjetsko zvezo o omejitvi jedrskega strateškega orožja. Ob koncu se je Ford še dotaknil vprašanja obveščevalne službe ter obsodil poudarek, ki ga nekateri listi dajejo izsledkom preiskave. «Paraliza naših obveščevalnih služb (zaradi preiskave posebne komisije kongresa in zaradi objave seznamov a-meriških agentov v tujini) — je melodramatično opomnil — veča nevarnost, da se neposredno zapletemo v kak spopad. To je le spodbuda za naše1 nasprotnike, da se poskusijo Okoristiti na naš račun, dokler je naša sposobnost, da predvidimo dogodke in pravočasno posežemo, omejena.» Ob koncu je Ford obljubil v kratkem načrt za preosnovo obveščevalne službe in pozval kongres, naj stvarno pripomore k njegovemu
izboljšanju.
strank, ki ga priredijo francoski socialisti v soboto in nedeljo. Zasedanje bo v Parizu in se ga bodo udeležila socialistična odposlanstva iz Španije, Portugalske, Italije in Belgije, katerih člani bodo skupno s francoskimi kolegi v okviru štirih delovnih skupin obravnavali sledeča vprašanja: vloga južne Evrope v svetovnem političnem dogajanju; evropski socializem in kriza kapitalizma; s socializmom za obrambo in utrjevanje demokracije v Evropi; za skladno delovanje .levičarskih sij , .
Namen zasedanja, ki ga bodo odložili le, če sc ga ne bi mogel udeležiti vodja portugalskih socialistov Mario S.c.ares, je dati priložnost socialističnim strankam, da postavijo trdno temelje skupni strategiji, predvsem pa se bodo na njem dogovorili o sklicanju konference južnoevropskih socialističnih in komunističnih strank, o kateri je govor že dalj časa. Na tej konferenci naj bi sodelovali tudi levičarski sindikati. Konferenco narekujejo najnovejši dogodki, ki so dokaj pretresli mednarodno politično prizorišče — uspeh italijanskih komunistov na junijskih volitvah lani, uvedba monarhije v
Španiji po Francovi smrti, izrinje-nje portugalske skrajne levice v o-zadje itd.' Skratka, konferenca naj bi pomenila prvi korak na poti k vzpostavitvi globljega sodelovanja med socialisti in komunisti.
K SREČI BREZ HmiH POSLEDIC
V beneški lagyni trčili dwe ladji
Nesreča se /e pripetih v gosti megli zaradi domnevne radarske okvare - Laže je bilo rsmienih okrog SOpotnikov
nemogoča brez sodelovanja^ komunistov. Monfalcon je tudi obžaloval, da je bil Dolhar žrtev nasilstva, ker mu niso dovolili, da bi govoril v svojem jeziku. Enakega nasilstva so bili deležni tudi komunistični svetovalci v občinskem in_ pokrajinskem svetu. Sedaj pa je čas, je zaključil predstavnik KPI, da se problem reši. In prav gotovo se bo pozitivno rešil, je še dodal, pa naj bo odpor še tako močan.
Sledilo je glasovanje, ki se ga je udeležilo 55 svetovalcev, zaradi česar je potrebna večina znašala 28 glasov. Spaccini je prejel 29 glasov (KD, PSDI, PRI in PLI), komunist Costa 12, misovec Tagliaferro 7, po enega pa Lanza, Pesante in Giuri-cin. štirje svetovalci so oddali bele glasovnice.
Novoizvoljeni župan Spaccini je v kratkem zaključnem posegu izjavil, da sprejema izvolitev s pridržkom, vsekakor pa je zagotovil, da bo zastavil vse svoje sile v korist skupnosti ih ohranil demokratično, ljudsko in antifašistično usmeritev, za katero se je . boril v vseh teh letih. Omenil je tudi «obžalovanja vreden trenutek», ko je moral prekiniti svetovalca Dolharja, in v tej zvezi poudaril, voljo sveta in osebno voljo «za dosego popolnega priznanja pravic pripadnikov slovenske manjšine, ob spoštovanju obstoječih zakonov in zakonov, ki jih bo parlament, tudi na našo vzpodbudo, sprožil za zagotovitev njihove globalne zaščite.» Končno je Spaccini napovedal, da bo v najkrajšem času začel «široko in poglobljeno programsko soočenje» z vsemi strankami ustavnega loka in da bo občinski svet ponovno sklican, ko bo župan lahko umaknil svoj pridržek in ko bo mogoče izvoliti nov občinski odbor.
BENETKE, 20. — V zgodnjih jutranjih urah sta med otokom Sant’Andrea in beneškim Lidom čelno trčili potniški ladji «Aitino» in «Concordia». Pri tem je bilo laže ranjenih okoli 50 ljudi, škoda na ladjah pa je precejšnja.
Preiskava, ki jo vodita luško poveljstvo in podjetje za obalno plovbo ACNIL, je pokazala, dà je prišlo do trčenja v trenutku, ko je bila beneška laguna vsa v megli. Sama megla bi sicer ne smela povzročiti nesreče, kajti obe ladji sta opremljen: / radarjem, zato menijo preiskovalci, da so se radarske naprave ene od dveh ladij pokvarile, kar naj bi botrovalo nezgodi, ki le po naključju, pa tudi po zaslugi takojšnje pomoči s strani luških policijskih enot in ognjegascev ni imela hujših posledic.
Ranjenih oziroma laže poškodovani! je bilo namreč samo 53 potnikov, ki so jim nudili prvo pomoč v bolnišnici na Lidu. Deset ranjencev so obdržali na opazovanju, a med temi ima eden — Lelio Bertuz-zj — zlomljeni) levo nogo. Na ladji «Aitino» je bilo v trenutku nesreče okrog 100, na ladji «Concordia» pa 60 oseb. Prva je utrpela samo lažje poškodbe, medtem ko je prednji del «Concordi» popolnoma stlačen, a vseeno ni voda vdrla v njeno notranjost.
Preiskovalni organi medtem zasli-
šujejo priče in ladijska poveljnika Elia Ranzata in Zeriina Zennara.
S kirurškim posegom so ji prisili uklj
PIACENZA, 20. — V tukajšnji glavni bolnišnici se je uspešno zaključil neobičajen kirurški poseg, mladi ženski so prisili uho. ki ji ga je nekoliko poprej odtrgala skrotovičena pločevina med avtbfnobilško nesrečo. Slednja se je pripetila v bližini izhodne avtocestne steze pri Piacenzi.
Avtomobil fiat 128 s štirimi potniki je iz nepojasnjenih vzrokov zavozil s ceste in silovito trčil v drog za cestno razsvetljavo. Vozilo se je popolnoma razbilo, tako da so ognje-gasci le s težavo potegnili iz razbitin ponesrečence. Ko so ranjence že odpeljali v bolnišnico,, je podčastnik cestne policije zapazil na zadnjem sedežu avtomobila odtrgano uho; previdno ga je zavil v robec ter ga vso naglico peljal v bolnišnico, šlo je za levi uhelj 30-letne Rose Alletta - Fagnani.
ŽENEVA, 20. — V okviru mednarodne organizacije UNCTAD se je pričelo v tem mestu zasedanje držav proizvajalk in porabnic tungstena, ki bo trajalo do 23. januarja.
.........................mn.........
Bivši predsednik Gulf o denarnih prispevkih dnžbe itn L strankam
V letih 1969-72 je družba potrošila v ta namen okrog 490 milijonov
RIM, 20. — «V razdobju 1969-1972 je. italijanska podružnica petrolejske družba Gulf podprla strankarske založniške hiše s 627.tisoč dolarji (skoraj 400 milijonov.Tir)». Tako trdi v intervjuju, ki bo objavljen v .prihodnji številki tednika «Espresso» bivši predsednik petrolejske družbe Nicolò Pignatelli. «Omenjeno vsoto. — trdi nadalje Pignatelli — smo, razdelili takole: šest milijonov lir tedniku «Mondo Operaio», 134 milijonov 600 tisoč lir demokrščanski založniški hiši «Publiprop» in 251 milijonov lir socialističnemu glasilu «Avanti».
Bivši predsednik petrolejske družbe pa dodaja, da ni šlo za podpore, v zameno za katere naj bi zahtevali takojšnje usluge: «Avanti» naj bi na primer dobil 180 milijonov lir 29. decembra 1972, ko so socialisti skupaj s KPI zavrnili zakonski osnutek za defiskalizacijo petrolejskih derivatov. «Družba — nadaljuje — je dajala prispevke KD in PSI, da bi prispevala k utrditvi demokracije.» V tem pa Pignatelli ne vidi nič protizakonitega, ker med drugim tedanji italijanski zakon ni prepovedoval zasebnim družbam, da bi dajale podporo strankam, kot tega ne prepoveduje sedanji, če podporo odobri upravni svet.
K omenjenim podporam, ki jih je dala Gulf, gre dodati še podpore krajevnim federacijam kot na primer med bitko za rafinerijo v Ragusi, ko je dala «socialistom in demokristjanom iz Catanie in iz Raguse o-krog 120 milijonov lir.» V svojem intervjuju z urednikom rimskega tednika je Pignatelli nadalje potrdil tudi nekatere podrobnosti in okoliščine poročila, ki je bilo objavljeno PARIZ, 20. — Odnosi med, socia- pred. nedavnim v ZDA in ki zadeva listi in komunisti bodo osrednji pred-1 prispevke družbama Andergrip,, kj met razgovorov na zasedanju dele '1 mo sedež v. Liechtensteinu («Potre gacij južnoevropskih socialističnih, uavaii smo notìfloirér za gradnjo ra-
Za učinkovito sodelovanje socialistov in komunistov
finerije v Bertonicu»), in «Hydro-carbons» skupine, ENI («Šlo je zgolj za trgovsko pogodbo: plačali smo za uporabo naftovoda in za druge sporazume. Kako je družba nato uporabila ta sredstva, pa se me ne tiče.»)
Pignatelli se je nato dotaknil tudi vprašanja odnosov z bivšim predsednikom petrolejske zveze Cazza-nigbm, ki je bil eden od glavnih obtožencev petrolejskega škandala. «Večkrat sem se sprl z njim — je poudaril — zaradi prispevkov družbi .ENEL, ker je «skuhal» vse sam, ne. da bi nas vprašal za dovoljenje. Gulf je prispeval svoj delež, vendar le pod pogojem, da bi to formalno zgledalo kot poravnava računa z družbo Publiprop, ki je last KD. Poudariti pa moram, da mi Cazza-niga kot človek h kot poslovnik ni bil všeč, ker nas je vpletal v razne afere, ne da'bi mi kaj vedeli za to.»
Kar zadeva način, kako so petrolejske družbe dajale prispevke strankam, je bila družba svobodna v svoji izbiri, sredstva pa je odmerjala sorazmerno s svojim tržiščem. «Oseb-n ). — je poudaril še Pignatelli — sem bil najbolj naklonjen KD in PSI. Po navadi smo položili odmer jeno vsoto v «Italcasse» in dobili za to ' ustrezno potrdilo.» Ob koncu je nekdanji predsednik Gulf pouda ril, da sedaj družba ne daje več denarnih prispevkov, ni. izključil pa, da jih ne bo dala v prihodnje, «saj ne gre za protizakonito dejanje.»
Fiatovi avtomobili za 4,4 odst. dražji
TURIN, 20. —- Potniški avtomibili turinske družbe Fiat so . se znova, podražili, in sicer poprečno za 4,4 odstotka. Navajamo nove tovarniške
cene nekaterih Fiatovih modelov, katerih ni vračunan davek na do-
Podpora zahtevam
(Nadaljevanje z 2. strani)
predstavniki vseh šestih občin tržaške pokrajine; štiri slovenske o-koliške občine so že pred časom sprejele resolucijo z zahtevo po samostojnem slovenskem šolskem o-kraju in njihovi predstavniki so včeraj potrdili to stališče, kateremu se je v glavnem pridružil tudi podžupan miljske občine Bordon, ki je tudi naglasil potrebo po posvetovanju z raznimi družbenimi dejavniki v zvezi z razmejitvijo italijanskih šolskih okrajev. Odbornica za šolstvo tižaik . obžine Bennijeva P?
ni iznesla nobenega jasnega stališča, ker je občinski odbor v krizi in ni še sprejel ustreznega stališča.
Pokrajinsko tajništvo CGIL je ria včerajšnjem sestanku predložilo dokument o šolsk h vprašanj:h, s katerim se strinja tudi pokrajinsko tajništvo CISL. Poročilo uvodoma naglasa, da bodo imeli šolski okraji premajhne pristojnosti in kritizira porazdelitev tržaške pokrajine na dva šolska okraja po popolnoma nesprejemljivih ; kriterijih. Sindikati zato poudarjajo potrebo po nadaljnjih posvetovanjih o razmejitvi šolskih okrajev, ob koncu pa potrjujejo voljo, da se tudi na šolskem)	,	,	UDCU
področju zaščitijo pravice slovenske- j pOHÌOC USI (Ul 0 VP Lilij A ga prebivalstva; To je mogoče na r dva načina: s povečanjem števila slovenskih predstavnikov v mešanih šolskih okrajih, torej s spremembo vsedržavnega zakona, ali pa z u-stanovitvijo posebnega organa na deželni ravni, ki bi lahko tudi odločal o razvoju slovenskih šol. Ustanovitev tega organa, pravijo sindikati, bi bil prvi konkretni korak k dejanski samoupravi ter didaktični, kulturni in funkcionalni avtonomiji slovenske šole.
rada občine, ki naproša izžrebane družine za sodelovanje.
• DANES ob- 19.30 bo na sedežu KPI v Ul. S. Cilino 40 na pobudo sekcije KPI «Vostok» javen shod na temo: «Kriza v državi in v Trstu ter stališče in naloge komunistov v tem položaju». Govoril bo pokrajinski tajnik KPI, Giorgio Rossetti. Sledila bo razprava.
Dr. Hlini načelnik urada za industrijo
Ministrstvo za industrijo je imenovalo dr. N. Illinija, ki je pred kratkim prevzel posle glavnega tajnika (ravnatelja) trgovinske zbornice, za načelnika tržaškega pokrajinskega urada za industrijo, trgovino in obrt.
Omenjeni urad, ki predstavlja periferni organ ministrstva za industrijo, se prvenstveno ukvarja z naslednjimi vprašanji: vpis in nadzorstvo nad patenti, nadzorstvo nad zalogami goriva in nad delovanjem bencinskih črpalk, nadzorstvo nad zalogami trdih goriv, nadzorstvo nad javnimi skladišči, overovljen je trgovinskih listin za tujino in pop:_s vojne škode. Urad posluje v okviru trgovinske zbornice.
Finančni posegi v korist neposrednim obdelovalcem zemlje
Včeraj se je v Trstu sestala komisija deželnega sveta, ki je pristojna za vprašanja kmetijstva in ki ji načeluje svetovalec Ermano. Komisija je razpravljala o standardnih kakovostih, ki naj jih ima mleko ob prevzemu pri hlevu. Člani komisije so se predhodno sestali s predstavniki živinorejcev, sindikalnih organizacij in združenja Assolatte. Komisija deželnega sveta ima namreč nalogo, da v smislu državnega zakona štev. 306 iz lanskega leta :estavi pravilnik in cenik. po katerem se bo po novem tudi v naši deželi odvijala prodaja mleka.
Komisija je nato soglasno odobrila zakonski načrt, ki daje na razpolago po 150 milijonov lir letno — za dobo 30 let — za delno kritje obresti na posojila, ki jih najemajo neposredni obdelovalci zemlje, da bi izboljšali svoja kmetijska posestva. Predvidevajo, da bodo ustrezne naložbe na tem področju dosegle 1 milijardo 700 milijonov lir.
@ Jutri ob 20. uri bo na sedežu Strada Vecchia dellTstria štev. 66 skupen sestanek odborov sekcij KPI iz Skednja, od Sv. Ane in iz Naselja sv. Sergeja. Razpravljali bodo o gradnji šolskih stavb. Poročal bo prof. Stelio Spadaro. član vodilnega odbora federacije in odgovoren za šolsko komisijo.
Avtoprevozniki zahtevajo
datno vrednost	(IVA):	(prej)
126 BN	L350.000	1.300.000
127 BN	1.870.000	1.790.000
127 BN 3/P	1:970.000	
128 BN 1100/2P	2.050.000	1.970.000
128 BN 1100/4P	: 2.165.000	; !. i
128 BN 1300/2P	. 2.140.000	2.055.000
128 BN 1300/4P	2.255.000	
128•1100/3P	2.530.000	
128 1300/3P	2.620.000	
131 BN 1300/2P	2.630.000	2.525.000
13T BN 1300/4P	2.760.000	
131 BN 1600/2P	2.740.000	
131 1600/4P	,	2.870.000	
•132 GL 1600	3.320.000	3.180.000
132 GLS 1800 ,	3.700.000	
Rolls Royce ne pozna krize
PARIZ, 20. — Na področju avtomobilske proizvodnje se obrtništvo splača. Vsaj tako se zdi, sodeč po rezultatih britanske tovarne Rolls Royce, ki spada sicer v vrsto proizvajalcev najdražjih avtomobilov na svetu. Ta tovarna je bila v lanskem letu edina, ki ' je zabeležila pomemben gospodarski uspeh. Od leta 1971, ko se je ločila od letalske «Rolls Royce», je ta avtomobilska industrija presegla vse rekorde. Lani je izdelala 3.134 avtomobilov, ali skoraj 8 odst. več kot leta 1974. Od teh jih je izvozila v tujino 60 odst. Ameri-kanci so še vedno v prvi vrsti pri nakupu tega dragega avtomobila, saj so naročili 861 enot (21 odst. več kot v prejšnjem letu), pa tudi zanimanje arabskih petrolejskih e-mirov se še ni poleglo.-
31. januarja zapade rok za obnovitev naročnine na radio in televizijo
Finančna intendanca sporoča, da 31. januarja zapade rok za obnovitev naročnine na radio in televizijo.
Naročnine za radio so: celoletna naročnina 3.585 lir, šestmesečna 2.320 lir. trimesečna 1.685 lir. Obnovitev rednih naročnin za televizijo so: po drugem letu posesti celoletna naročnina 21.005 lir, šestmesečna 10.715 lir, trimesečna 5.570 lir. Od tretjega leta dalje je celoletna naročnina 18 tisoč 890 lir, šestmesečna 9.640 lir, trimesečna pa 5,010 lir. Za plačilo naročnin, naj se abonenti poslužijo formularjev, ki so v abonmajski knjižici. Kdor do 31. januarja ne bo poravnal naročnine, bo kaznovan z globo. Naročnina za avtoradio se lahko plača v poštnih uradih ali v u-radih ACI.
Na sedežu združenja obrtnikov iz tržaške pokrajine je bil v soboto izredni občni zbor Konzorcija združenih avtoprevoznikov (CAR). Na skupščini so prisotni poudarili, da je ta dejavnost na našem področju v zadnjem času zašla v hudo stisko, iz katere se bo treba rešiti čim prej, sicer preti brezposelnost večjega števila delavcev. Avtoprevozniki se zavedajo — pravi poročilo, ki so ga izdali ob zaključku zasedanja — da se je treba zdaj še tesneje strniti okrog osnovne zahteve, naj se Deželna ustanova za razvoj obrtništva ERSA čimprej zavzame za primemo okrepitev te dejavnosti.
Na zboru so tudi obnovili vodstvo konzorcija: za predsednika je bil izvoljen O. Sprugnoli, za podpredsednika pa G. Sparta.
® Drevi ob 20.30, se bo na sedežu v Ul. Mauroner 2, sestala rajonska konzulta za območje Kjadin - Rocol. Na dnevnem redu bo obravnava rajonskega šolskega položaja in vprašanje gradbenih dovoljenj.
Statistična raziskava o zaposlenosti v Trstu
Od 18. t.m. je v tržaški občini v teku statistična raziskava, ki ima namen preučiti značilnosti tržišča dela ih pa vzroke zaposlenosti in nezaposlenosti. Statistična raziskava bo trajala do 24. januarja. V tem obdobju se bo v občini intervjuvalo 340 družin, izžrebanih iz anagraf-skega urada. Vzporedno s to raziskavo bo , potekala še druga statistična raziskava in sicer o počitnicah, ki jih je vsak posamezni član družine izkoristil v letu 1975 in pa
o številu počitniških dni, ki jih namerava vsak posamezni član preživeti v tem letu.
Raziskava je delo statističnega u-
Navdušuroi nastop skupine «T. Rožanc» v Nabrežini
Ljubljanska folklorna skupina «Tine Rožanc», ki je v soboto zvečer navdušila gledalce v Kulturnem domu, je bila v nedeljo v gosteh na-brežinskega prosvetnega društva «Igo Gruden».
«Rožanci» so se v nedeljo zjutraj udeležili svečanosti v Rižarni, po kosilu v Dijaškem domu so se pa podali v nabrežinsko telovadnico, pred katero so se že začeli zbirati zgodnejši gledalci. Še precej časa pred začetkom prireditve je bil v telovadnici zaseden zadnji sedež, drugi pa so se morali zadovoljiti s tem, da so stali ob robu igrišča. Po pozdravu predsednika nabrežin-skega dl uriva Stanka Devetaka so se- pojavili ljubljanski gostje in takoj prevzeli gledalce s svojo živahnostjo in sproščenostjo.
Ob prijetnerh napovedovanju domačinke Mirande Caharijeve, ki je priskočila na pomoč tako nedeljskim, kot sobotnim organizatorjem gostovanja, je spored prenagle prišel do konca, nakar so se «rožan-ci» padali v dvorano nabrežinskega društva, kjer so ob kozarčku in prigrizku prebili še zadnje trenutke v prijetni družbi z gostitelji.