itev. 245.
V Ljubljani, g sredo, dni 23. oktobra 1901
Leto xxxu.
Velja po poŠti:
ca celo leto naprej	K 26"—
za pol leta „	„ 15"—
za četrt leta „	„ 650
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 201— za pol leta „ „ tO'—
za Četrt leta
5 —
n n
za en mesec „ „ 1*70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmond vrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JredniŠtVO j* v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
J^" Današnja številka Obsega 6 strani.
Belokranjska železnico m njeni nasprotniki.
Skoro neverojetna se nam je zdela prva vest. da so se nekateri Hrvatje in ž njimi slovenski liberalci ustavili belokrajinski železnici. Vemo sicer, da je ta neznačajna družba zmožna marsičesar. a da bi se drznili emi-nentne slovensko-hrvaške koristi kršiti na tak način, se nam .ie zdelo nemogoče. A poučili smo se, da jc res tako.
Včerajšnji »Narod« ima za nas same psovke — ni enega pametnega odgovora. Mi smo se pa takoj informirali in danes lahko trdno povemo: Vse, kar je »Slovenec« poročal o zadržanju liberalcev in hrvaških resolu-cionašev glede belokrajinske železnice, je res do pičice In še več! Objavili bomo vse. kadar bo potreba!
Danes poglejmo čisto objektivno, kaj je za nas belokrajinska železnica.
Skozi desetletja sc že čujejo neprestane tožbe Belokranjcev, da brez železnične zveze propade njihova lepa deželica popolnoma. Ljudstvo se izseljuje, krasni vinorodni kraji z ugodnim obnebjem in rodovitno zemljo ne morejo rediti ljudstva. Belokrajina je v Ameriki, v Ameriki so njeni gospodarji in — re-kruti. Vse stranke so bile v tem edine, da je belokrajinska železnica ena onih naših zahtev, ki stoje v prvi vrsti in ki se ne smejo zanemariti za nobeno ceno. Članki, ki jih je ravno v »Slovencu« priobčil dvorni svetnik Šuklje, so še v spominu, tudi »Narod« je priznaval vedno važnost tega vprašanja, in metliški župan Jutraš je vsakikrat, kadar je prišel čez Gorjance v Ljubljano se klanjat liberalnim malikom, prosil in rotil, da se naj potrudijo za belokrajinsko železnico.
Pa ne le za Belokrajino je ta železnica potrebna: Potrebna .ie danes za Kranjsko deželo sploh in zlasti za Ljubljano.
Ljubljana je vsled nove zveze Dunaja s Trstom potisnjena v stran. Glavni promet gre čez Jesenice, in le majhen kot kranjske dežele je deležen njenega dobička, od drugega dela je promet odtegnjen v stran. Zato je nujno potrebno, da se promet napelje na drugo stran proti Hrvaški, ker pride tako Ljubljana zopet v središče kot najvažnejše križišče železnic. S tem zraste trgovski pomen Ljubljane in cela Kranjska dežela postane nekaka osrednja dežela, ki bo mogla na vse strani najugodneje občevati. Dolžnost vsakega Ljubljančana in Kranjca sploh ie, da se z vsemi silami poteguje za belokrajinsko železnico.
Dalje ie ta železnica velikanskega na-
rodnega pomena. Zveza s Hrvaško čez Zidani most ic kar mogoče otežkočena in nas veže le z glavnim mestom Zagrebom, veliki del Hrvaške, ki meji na nas, nam je popolnoma zaprt in neznan. Cela'Dolenjska, ki bi morala biti v najživahnejši zvezi s Hrvaško, je vsled tega gospodarsko potlačena in se ne more razviti. Nova železnica bi novo življenje in doslej neznan napredek donesla celi Dolenjski. Cez Hrvaško bi se odprl prometu del Hrvaškega Primorja, ki je zdaj svetu zaprt, kakor da ga ni v Evropi, in mi bi prišli v zvezo z deželo, ki ima še veliko bodočnost zaradi svojih krasnih pristanišč — z Dalmacijo. Slovensko-hrvaška vzajemnost, ki je sedaj samo fraza za napitnice, bi postala resnica. Gospodarski pokret bi zbudil tudi narodno zavest in nova boljša doba bi vzcvetela Slovenstvu in Hrvatstvu.
Kdor pozna gospodarske in prometne razmere krajev, ki jim je namenjena nova železnica, mora to priznati. Kako bi se povzdignila trgovina! Les, živina, deželni pridelki bi takoj dali velik promet tej železnici. Pri nas bi se pa razvila industrija, ki bi našla v hrvaških krajih dobrih odjemalcev. Z eno besedo: Odpro se nam nova vrata med svet in ravno Ljubljana bi bila ključ k tej novi prometni zvezi.
Dolgo let je bilo treba delati za to. Šuklje si je stavil kot nalogo svojega življenja, da doseže to železnico. Slovenska Ljudska Stranka je dala Belokranjcem svojo besedo, da se bo borila za to železnico, in je besedo tudi držala. Lani je v zbornici stavil poslanec Suklje s tovariši predlog v državnem zboru, in Slovenska Ljudska Stranka je proti vladi zahtevo Belokranjcev proglasila kot eno naj-poglavitnejših, od katere ne odstopi za nobeno ceno. Šli so naši poslanci takoj na stvarno, resno delo. Osnoval se je konsorcij, za katerega so pridobili vplivnega grofa Har-racha. Šuklje jc o tej železnici razpravljal z vsemi merodajnimi faktorji v tej in v drugi državni polovici, odstranjal zapreke, pobijal pomisleke, dokler ni prišlo do konkretne oblike, v kateri bi se dali pridobiti zanjo odločujoči činitelji. .
In to ni bila lahka stvar, kajti Ogri ne trpe zveze med Avstrijo in Dalmacijo in so skozi mnogo let iz teh političnih razlogov preprečili železnico. Tudi nekateri Hrvatje so delali že prej težave.
Odločilni trenutek .ie prišel, ko so se vršila nagodbena pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado, kajti ta železnica se more izvršiti samo kot skupna zadeva. Zdaj, ali pa — skozi desetletja ne več! Dr. Šusteršič je torej pri transakcijah z vlado najodločneje zahteval to železnico ter ie izjavil, da je to podlaga, da se sploh mi razgovarjamo o nagodbi z Ogrsko. O tem ie dr. Šusteršič konferiral
tudi z ogrskim ministrskim predsednikom Wekerlom. Trezno, naporno, vsestransko delo Šukljejevo je podpiralo to akcijo. Naši poslanci so znali našo korist spojiti z državno koristjo in najti toliko prepričevalnih razlogov, da sta slednjič obe vladi sprejeli srčno željo naših Belokranjcev med točke nagod-bene predloge. Kot poseben uspeh beležimo, da dobi po tem načrtu tudi Črnomelj progo do Vinice. In to je definitiven sklep vlade, ki se ne da več ovreči, — razen da razni Hribarji podero celo zadevo v zbornici.
S tem bi bila Kranjska dežela za vse čase rešena garancijskih skrbi za dolenjsko železnico, in s tem bi bilo mnogo denarja mobiliziranega za druge namene. Ker bi nam država zgradila novo železnico, bi dobili velikansko darilo brez vsakih žrtev.
Liberalna stranka se ie vedla ves čas skrajno nerodno, neumno in samopridno. Ti ljudje vse obljubijo in nič ne drže. Hribar je štuiil Plantana v konsorcij samo zaradi mandata, kajti kakor vsako stvar, so tudi to liberalci upoštevali samo s stališča strankarske koristi. Hribar je tako malenkostno vodil celo zadevo, da se je videlo izpočetka, da je on ne razume in da mu ni resno zanjo. Plantan sc je vozil po agitaci.iskih potih — zase in je belokrajinsko železnico imel samo za povod, da bi lovil glasove zase. Pa še za to so hoteli liberalci dobiti denar, ka.iti žrtvuje ničesar ne ta gospoda. Hribar .ie v kranjskem deželnem zboru zahteval od dežele velikansko vsoto v pokritje stroškov za pripravo, in tedaj ga je dr. Šusteršič ogorčeno zavrnil, da bi bil to po neumnosti ven vržen denar, ki bi ga brez koristi požrli, in ie že tedaj izjavil, da se more belokrajinska železnica doseči le po drugi poti. Katera ie ta pot, je sedaj z dejanjem pokazal.
In sedaj ? Slovenski klub kot en mož stoji za belokrajinsko železnico. Jugoslovanski klub pa je vsled nesrečne politike resolu-cionaške postal na.ivečia nevarnost za belokrajinsko železnico. Resolucionaši, ki pri pijači prepevajo tako radi »Slovenac i Hrvat — za uviek brat i brat« — so v dejanju najhujši nasprotniki slovensko - hrvaške vzajemnosti. Takoj ko se je objavila nagodbena predloga, je Supilov »Novi List« udaril po belokrajinski železnici, češ, da je Hrvatje ne pustijo. To jc storil pobratim »Slovenskega Naroda« in to je zahvala, da so se slovenski liberalci izjavili za resolucionaše in da »Narod« vedno brani njihovo brezglavo politiko.
Ljubljanski župan Hribar je v tej družbi, ki hoče pokopati belokrajinsko železnico. Škoda Ljubljane, škoda Kranjske dežele, vsa jugoslovanska vzajemnost mu ni nič mar. On gre v Budimpešto po navodila, kako naj glasuje o nagodbi. To je neodpustno, in proti temu se mora dvigniti Ljubljana, zlasti pa najbolj prizadeti kraji Novo mesto, Metlika,
Črnomelj, in morajo zahtevati, da liberalni poslanec ljubljanski, če že ni zmožen storiti nič koristnega, se vsaj umakne, da ne postane grobokop belokrajinske železnice!
Jugoslovanskemu klubu pa bodi povedano, da je belokrajinska želeenica tako nujna zahteva slovenskega naroda, da bi smatrali vsakogar, ki bi jo preprečil, za smrtnega sovražnika našega naroda, s katerim nikdar več nobene zveze! Naj slovenskega naroda ne sodijo po neznačajnih liberalcih, s katerimi so v zvezi. Ti bodo padli, a zavest krivice in bratskega izdajstva bo ostala večno v slovenskem narodu, ako nam prepreči Jugoslovanska zveza to vitalno našo zahtevo!
Državni zbor.
D u naj, 22. okt.
Nagodba v parlamentu.
Ministrski predsednik baron Beck je dne K), oktobra končal svoj govor z besedami: »Sodite sedaj o predloženem delu in hitro proglasite svojo sodbo.« Tem besedam moramo pritrditi. Sicer je do novega leta še precej časa, toda parlament ga mora tudi porabiti za »ljudske potrebe«, ako je nagodba državna potreba. Danes je že bilo na dnevnem redu prvo branje. Pred sejo se je oglasilo nebroj govornikov, četudi so določili načelniki klubov, da jih pride v prvem branju na vrsto lc 34. Ker pa razne stranke še vedno nočejo na dan s svojo sodbo o novi pogodbi, z Ogri, reete Madjari, je mnogim všeč. da so radikalci na levi in desni vrgli pod kolo nekaj nujnih predlogov. Jako zanimivo je opazovati taktiko raznih strank. Druga drugo poriva sramežljivo v ospredje, češ, pojdi ti naprej, ker imaš velike in podkovane črev-lie. Osobito nemške stranke igrajo slepe miši. In vendar velja skoraj o vseh znani ne ravno lepi rek: »Zri ali pogini!«
V prvi vrsti pridejo v poštev krščanski socialci kot najmočnejša stranka. Stališče te stranke .ic bilo vedno: »Pravična nagodba ali nobena!« Pojem »pravičnosti« pa je tukaj jako raztegljiv. Ako hočejo reči, da mora nagodba ustrezati vsem avstrijskim zahtevam, potem smo s sodbo takoj gotovi: »Proč od Ogrske!« Taka nagodba je sploh nemogoča, ker v ogrskem parlamentu ne dobi niti enega glasu. Pred sabo imamo pogodbo, ki je sad kompromisa. V tej pogodbi je izključena vsaka izprememba, ker sicer zagazimo zopet v parlamentarno in državno krizo. Nagodba v celoti ni ugodna, najslabše ie s stališča skupne države rešeno državnopravno vprašanje. In vendar ie še vedno boljši vrabec v roki, nego golob na strehi. To je stališče krščanskih socialcev, ki bodo v veliki večini ali celo soglasno glasovali za nagodbo.
LIKCK.
Revoludjonar Štefan.
(Slika iz ruske revolucije.)
Od mladosti sem je bil dober dečko. Kot tak si je dovolil vse od svojih tovarišev. Ce je bila zanje zabava pretepsti ga, jim jo je pustil. In vendar bi jih lahko pol ducata pre-mikastil. Štefan Nikolajevič je bil namreč naj-krepkejše postave izmed vseh svojih tovarišev.
Ko je vzrastel, je postal še dobrosrčnejši. Po postavi in moči je bil pravcati korenjak, le da si tega nikdar ni bil prav svest. Podoben je bil velikemu, dobrohotnemu psu, da bi ga lahko skoro z njim zamenjal.
Starišev ali sorodnikov ni nikdar poznal. Prišel je pač na svet. ne da bi vedel kje in kako. Slučajno je prišel k nekemu tesarju za vajenca. Rokodelstvo mu je ugajalo.
Nato ga je doletela vojaška dolžnost iti prišel je k pešpolku velike južne ruske gar-nizije. Tam se je seznanil zunaj nekje v predmestju s črno Anuško. Posledice niso izostale. Nekega dne je prišel na svet majhen Štefanček. Mati je na porodu umrla.
Štefan Nikolajevič je imel deklico rad. Siccr ne strastno, tega ne, vendar z neornah-ljivo naklonjenostjo. Koj od začetka je nosila Anuška hlače iu moral je plesati, kakor mu ie ona žvižgala. Mislil jo jc poročiti, ko bo doslužil. No. tega sedaj ni bilo več. Ko so
Anuško v revni krsti nesli iz sobe. tedaj je tulil Štefan Nikolajevič kot ranjena žival.
Nekaj je vendar imel še na svetu: svo-' .iega sinka, malega Sergej-a Štefanoviča. Ta je ostal v oskrbi pri stari teti Anuške. Plačilo zato .ii je Štefan vedno dajal. Dečku naj bi ničesar ne manjkalo. Kadar je bil prost, je obiskal svojega Sergeja, guncal ga na kolenih in mu pel in žvižgal, kolikor je pač znal.
Ko je Štefan doslužil vojaška leta, so ga vprašali, če bi hotel dalje služiti. Mehanično je pritrdil. Sploh ni bilo zanj v življenju nič težjega kot reči: ne. Pravzaprav je namera-,val poprijeti se zopet svojega rokodelstva. Toda Anuška je bila že davno v grobu, in njega so vprašali, ali želi ostati, sicer bi težko ostal.
Cas je tako polagoma potekal. Mali Ser-gej Štefanovič je bil že pet let star. Še eno leto bom počakal, si je mislil Štefan, potem pa se bom zopet poprijel rokodelstva in vzel dečka k sebi . . .
Krvavi nemiri ruske revolucije so izbruhnili tudi v Štefanovem mestu. Vse politično življenje je zastalo. Cestni boj med ljudstvom in vojaštvom je imel svoje pravice. V .vojašnicah so stale čete, pripravljene na odhod. Tudi Štefan Nikolajevič je stal v vrsti s puško na rami. Dobili so municijo. in stotnik je imel navduševalen govor.
Govorov ni Štefan nikdar veliko razumel. Poslušal pa je toliko boli pazljivo. Stotnik jih je spominjal na prisego. Zapovedal jim jc, da ne smejo nikomur prizanesti in morajo brezobzirno ubogati poveljnike.
Vojaštvo je šlo na pohod. Prišlo je do krvavih prizorov. Salve so pokale. Na stotine
se jih .ic valjalo umirajočih in ranjenih po cestah. Drugi so padli kakor snopje in se niso več ganili. Stokanje, hropenje, kletev, obupni kriki. Kot v peklu je hruščalo v Štefanovih ušesih. In ti divji klici mas in delavcev: »Bratoinorilci! Bratomorilci!«
Štefan je streljal na povelja kakor drugi. Meril ni. Le napol se je zavedal v tem vrišču, kaj se pravzaprav godi. Pri tretji salvi je inštinktivno sunil svojo puško na kvišku. Strel je počil. Štefan je opazil, da je zadel električno obločnico, ki se je razletela. Morda sc je zmotil? Jc bil to res njegov strel? Vsekakor. Na njegovem obrazu je bilo opaziti napol škodoželjnost, napol potolaženo vest.
Ljudske mase so divje bežale. Za hrbtom jim je pritiskala konjenica. Kozaki so mahali po ueoboroženi množici. Krik, vpitje, rjovenje, divjanje, vmes pa neznosni glasovi smrti. Krčevito se gibajoča, razmesarjena telesa. oskrunjeni obrazi, mlake krvi. Grozna igra.
Štefan Nikolajevič bi moral biti zmožen veliko hitreje vsako stvar razumeti, da bi bili njegovi občutki v kaki zvezi. Vse se mu je zdelo kot puste sanje.
Konjiča je prostor popolnoma izpraznila. Mrtvece in ranjence so začeli kupoma nakladati v kočije, tovorne vozove in samokolnice. Štefan Nikolajevič .ic moral iti na povelje s svojo patruljo v predmestje.
Prišlo ie do raznih spopadov. Nekoč jc oddelek Štefana oprostil dva častnika, katera jc divja množica skoro do smrti pretepla. Cesto jc bilo treba dirjati. Znane ulice so se prikazale. Bilo je predmestje, v katerem je sta-
novala Anuška in v katerem .ie bil mali Ser-gei v oskrbi.
»Pomerite!« .ie zapovedal častnik. Tedaj je pretresla po bliskovo groza Štefanove možgane. Opazil je bil v parku četo otrok, ki so se kričeč spustili v beg.
»Ne streljajte, tovariši! Tamkaj otroci!« jc privrelo iz njegovih prsi.
»Molči, pes!« je zakričal nad njim podčastnik.
Streljajte!«
Salva je počila. Štefan Nikolajevič je to-pot vedoma in z namenom streljal v zrak.
»V diru naprej
Divje kričeč od jeze, boli in obupa je bežala množica. V parku na tleh več otrok mrtvih, umirajočih.
Iz vejevja drevesa je slišal Štefan naenkrat polglasen, a vendar oster krik. Med vejami je padlo na tla. Majhno telesce je padlo na kup listja, katero so bili zgrabili pod drevo.
En trenutek .ic strmel Štefan tja. Oči so mu hotele iz očesnih jamic. Hripav stok se mu jc izvil iz prsi. Divje jc planil na kup in vzdignil otroka.
Bil je njegov sinček, njegov Sergej! Mrtev! V čelo zadet! In on. Štefan Nikolajevič, njegov oče je bil meril v zrak. Njegova krog-ija je prinesla smrt mlademu Sergeju. Kakor ptiča v gozdu jc ustrelil svoje dete z drevesa! Svojega Sergeja, tako čvrstega in prebrisanega dečka, ki ie očividno zbežal tja gori.
Štefan je pokleknil ob malem mrtvecu. Poljubil .ie bledo, spačeno obličje. Pol blazen je zakričal:
Nemškona rodna zvtza pa gotovo ne bode zatajila svojega ministra dr. Derschatte, ki je podpisal pogodbo. Mogoče, da se bode marsikateri spomnil na divni govor Derschat-tov, ki je med burnim odobravanjem svojih somišljenikov šibal madjarsko samogoltnost. Tedaj pa je bil Derschatta Ic načelnik nemške ljudske stranke, danes je minister. Med dobrim kosilom pa je človek navadno boljše volje, nego tešč.
Poljaki pa ostanejo vsaj v večini državna stranka, ki daje cesarju, kar je njegovega. Najbolj razcepljeni so češki poslanci. V kabinetu sta dva ministra iz mladočeške stranke, ki je v prejšnji zbornici zastopala večino češkega naroda, sedaj pa prišla v relativno manjšino. Nihče ne more agrarcem odrekati pravice, da kot najmočnejša češka stranka zahtevajo ministrski portfelj in kot agrarci poljedelski. V istem trenotku pa se vzdignejo nemški agrarci, ki imajo tudi v svoji sredi • rojene« poljedelske ministre. Da bi agrarec Prašek mogel kar »stante pede« v zbornici zagovarjati pogodbo kot trgovinski minister in naslednik Fortov, tega si menda sam ne prisoja. Pa tudi »minister krajan«, kar je sedaj dr. Pacak. mora imeti bogate izkušnja ter dobro poznanje razmer iu oseb. Sicer so listi že poročali, da danes odstopita oba češka ministra, vendar se utegne nevihta raz-vleči. Posledica bode, da bodo le češki radi-kalci in narodni socialisti govorili in glasovali proti pogodbi.
Italijanski poslanci skoraj ne pridejo v poštev, pač pa rttsinski. Ti se pogajajo že več dni z vlado za narodne koncesije. Baron Beck pa odgovarja dosledno, da za pogodbo ne dovoli nobenih koncesij: ko pa bode pogodba pod streho, pride na vrsto tudi narodno vprašanje.
Socialni demokratje, četudi druga najmočnejša stranka, pa vladi pač niso nevarni, četudi bodo kot opozicija grmeli proti nagodbi. Novi dogovor z Ogri ugaja v prvi vrsti veliki industriji, in tej socialni demokratje ne bodo delali sitnosti.
In Jugoslovani? Naš »Slovenski klub« je imel sinoči dal.išo sejo, v kateri je dvorni svetnik Šuklie obširno in stvarno našteval senčne in solnčne strani nove pogodbe. Za nas Jugoslovane sploh je največjega gospodarskega in narodnega pomena zagotovljena železnična zveza Ljubljane z Dalmacijo preko Rudolfovega. Ze ta razlog sam govori za to, da Jugoslovani trezno sodijo o pogodbi ter glasujejo v odseku za nadrobno razpravo. Časa ie še dovolj, da se odločijo glede na glasovanje. Kai stori »Jugoslovanski klub«, ie njegova stvar. A če bodo hodili k Supilu v posvete, utegnejo zamuditi vlak.
Zato je že danes gotovo, da avstrijski parlament odobri pogodbo, ker nobena resna stranka, ki ni »atout prix v opoziciji, noče prevzeti odgovornosti za nepregledno krizo. In vendar bodemo čnli najmanj 34 govornikov že pri prvem čitanju. Z resnimi obrazi bodo govorili še resnejše govore ter naštevali razne slabe strani v novi pogodbi, marsikateri smehljaj pa bode obtičal v zraku . . Sicer pa ne škodi resna in ostra kritika. Vlada sama ne trdi, da je pogodba najboljša. Vsa razprava v avstriiskem parlamentu bode resen opomin vsem faktorjem v Avstriji, pa tudi nam Jugoslovanom, da porabimo desetletno dobo pogodbe za odločilni boj. Želim, da bi bil slab prerok, če sodim, da se bode leta 1917 izvršila likvidacija avstro-ogrske tvrdke.
Nujni predlogi.
Danes je zbornica jako prazna, ker na vrsti so. razni nujni predlogi. Poslanec Kraus in tovariši nujno predlagajo, naj se čimpreje podržavijo premogovniki, vlada pa naj vpliva. da premogovl baroni nc bodo izžemali prebivalstva s previsokimi cenami. Razprave so se udeležili socialni demokratje Reumann, Prokeš in Stark ter češki poslanci Fresl, Cech in Sternberg. Bil ie seveda zopet velik ropot, ker tekmeci so dirkali ter se zaletavali drug ob drugega. Socialni demokratje so bili zopet
Sergej, moje dete! Sergej! Jaz sem zakrivil!«
»Naprej!« ga je sunil podčastnik.
Štefan Nikolajevič je skočil kviškti.
»Naprej!« je ponovil podčastnik in grozeče zavihtel sabljo.
»Bratomorilci! Detomorilci!« je siknil Štefan. Nato se mu je izvilo iz grla divje rjovenje, bolj podobno glasu razdražene, lačne zveri, kot človeškemu glasu. Vzdignil je svojo puško in zamahnil na vso moč s kopitom po glavi podčastnika. Ta se je nemo zvrnil.
Kakor divje jc planil Štefan Nikolajevič proti svoji kompaniji. Puškino kopito je zopet in zopet zažvižgalo po zraku ter udarilo po tem ali onem.
Par mož se je zvrnilo na tla kot bi bili od strele zadeti. Pri vsakem udarcu je riovel Štefan: »Morilci deteta! Morilci deteta!«
Vse to se je izvršilo v eni minuti. Ker se je tako nepričakovano izvršilo, se je zdelo kakor prvi učinek eksplozije.
Toda kmalu so se zavedli strmeči tovariši.
»Šmrt mu, ki je prelomil prisego! Smrt revolucionarju!« je zaklical častnik, ki je za-povedal četi in je nameril svoi revolver proti Štefanu.
Dva strela sta počila in Štefan je zadet omahnil. Še enkrat je skočil pokonci in zamahnil s puško proti častniku. V tem trenutku .ie počila salva.
Zadet od več strelov se je umirajoče zgrudil Štefan Nikolajevič. Komaj tri korake od svojega mrtvega deteta ie izdihnil revo-lucijonar Štefan. Smrt. o kakršni nikdar niti sanjal ni!
v precepu, ker se mnogi nočejo zameriti pre-inogovim baronom. Za nujnost predloga so glasovale vse stranke, le polovica socialnih demokratov je obsedela.
Češki poslanci Svejk in tovariši so nujno predlagati zakonito prepoved kartelov.
Vinski zakon.
Z ozirom na razna vprašanja nam odgovarja poslanec z Dunaja: Zakon proti ponarejanju vina je bil objavljen dne 31. avgusta in stopi v veljavo s 1. decembrom. Izvršilna naredba pa v poljedelskem ministrstvu ni še izgotovljena. V smislu zakona se vinu in moštu ne sme primešavati alkohol, sladkor pa le z dovoljenjem politične oblasti. Vsak prestopek te prepovedi se kaznuje z globo do 1000 kron in zaporom do enega meseca.
Seja legitimaeljskega odseka.
Pod predsedstvom dr. Šusteršiča je legi-timacijski odsek včeraj agnosciral neprote-stirane volitve Hogerja in Choca. Dr. Dia-mand je zahteval revizijo različnih spisov v zadevi protestiranih volitev Starzynskega, Dulembe, Aloyse iu Kozlo\vskega, v kar je odsek pooblastil načelnika dr. Šusteršiča. Poslanec Pernerstorfer želi hitro rešitev poročil, ki naj se tiskana razdele med člane odseka.
Socialni demokratje proti podržavljenju pre-
mogokopov.
Proti nujnemu predlogu nemškega radi-kalca Krausa glede na podržavljenje čeških premogokopov z ozirom na sedanjo draginjo premoga je govoril nemški socialni demokrat Reumann, češ, da bi imeli po podržavljenju Ie lastniki korist. Socialna demokracija bi ne imela ničesar proti predlogu, če bi država po ekspropriaciji podržavila premogokope. Tudi Sternberg se je oglasil proti. Država ne more obenem biti nadzorovalni organ in podjetnik. Ne bomo imeli dobička po podržavljenju, pač se pa poveča moč vlade. Nobena avstrijska vlada pa še ni nastopila za splošni blagor širših slojev, marveč le za koristi dvora in pa za koristi posebnih dvornih oderuhov. Pripomogli bi vladi do velikanske politične moči. Še bolj bi se potopila v socialnodemokratič-iio armado, ker bi socialna demokracija s stavkami vedno regulirala premogovo produkcijo. Politična vladna moč bi se obrnila v prvi vrsti proti kmetom. Država bi pa nastopila tudi kot trgovec. Gospod, ki je videl premog le. ko smrdi v peči, lahko govori o takem vprašanju. Med premogom in premogom je pa razloček. Le pomislite, avstrijska država, ki je v mojih očeh najbolj koruptna, kar jih je še bilo, kot prodajalec premoga. Politični papeži bodo dobili zastonj najboljši premog, širše množice pa ne bodo dobile premoga, marveč črno kamenje. Kako li se moremo braniti proti takemu vladnemu vara-nju? Le oglejmo si odpis davkov. Cesarske domene nc plačujejo davkov in sosednje občine tudi ne plačajo davkov. Dajte tem ljudem prodajo premoga. Vsi bomo kurili s kamenjem, le nekaj dvorjanov bo dobilo premog. Pri ostravski družbi se niso zvišale cene premogu, plačo so pa povišali za 36 odstotkov. — Prokesch (soc. demokrat): To je laž! Gospod grof. dokažite, kar ste govorili.
Grof Sternberg: Zamorem in bodem dokazal. Vi ste socialni demokrat? — Prokesch: Da. — Grof Sternberg: Odkod? — Prokesch: Iz Moravske Ostrave. — Sternberg: Razpravljal sem z delavci. Povedal sem jim, da jim pokažem knjige družbe. Hočem tudi socialnim demokratom pokazati knjige o cenah, ki smo jih plačali za premog. — Prokesch: Dokažite. da so zvišali plače za 35 odstotkoy.
Dokazati hočem, da so se plače zvišale za 35 odstotkov. Zahtevam pa, da ne boste postopali tako, kakor so to storili delegati, ki so trosili nesramne laži po svetu, ki so jih preklicali, ko sem jim zagrozil s sodnijo. Sklepe imamo stare, plačati moramo pa višje cene. Govornik pravi, da so pravi oderuhi prekupci. ki odirajo s pomočjo vlade in vladnega časopisja avstrijsko ljudstvo. Na Nemškem prodaja sindikat premog prekupcem s pogojem, da ne smejo imeti nad 3 marke dobička pri vagonu premoga. Pri nas si pa zaračunajo dobiček pri vagonu s 40 do 50 K pri vagonu. Zadnja stavka sc je napravila le, ker so imeli veletržci velike premogove zaloge. Ko so bile zaloge za drag denar prodane. so gospodje socialni demokrati zopet pričeli delati judom. Nato se spravi govornik na poljedelske ministre, o katerih trdi, da vsi zaslužijo, da jih fotografirajo in razobesijo v zbornici. Lastnikom Družbe državnih železnic pravi vlada: »Le kradite. če vas zasačijo, tako ne moremo ničesar storiti.« — Podpredsednik Starzinski prosi govornika, naj govori zmernejše. — Sternberg: Kakšne razmere so bile pri Severni železnici. Naravnost kriminalne. Zato je pa dobil grof Pallavicini, predsednik, red zlatega runa. Ravnotako je uničil Taussig Družbo državnih železnic in Severno zahodno. Ce bi bil ministrske predsednik. bi zaprl Pallavicinija skupaj z Brecho. Nismo v (ialiciji. zato nc potrebujemo dvornih judov. — Sternberg ie nato šc enkrat govoril. Povedal jc, da je ob pogajanjih s social-nodemokraškimi zaupniki daroval socialnode-mokraškem voditelju Schureku 50 kron. Govornik pravi: Ni bolniške blagajne in nobenega delavskega zaklada, katerega bi ne bil že odnesel kak socialni demokrat.
AVSTRO-OGRSKA NAGODBA.
Krščanski socialci in nagodba.
Dunaj, 22. oktobra. Prvi govornik ob razpravi o novi nagodbi bo dr. Lueger. Historične važnosti bo ta trenutek. Luegerjeva zasluga je, da zastopamo Avstrijci danes odločno svoje stališče nasproti Ogrski. Včasih so mu rekli norec, ko je nastopal proti Av-
striji tako škodljivim nagodbam. Lueger je vedno zastopal stališče o habsburški državi. Krščansko socialci zahtevajo, da naj se odstrani dualizem. Ne da bi zatajil svoje mišljenje kot Netnec ši je dr. Lueger pridobil ljubezen ogrskih nemadjarskih narodov. Gotovo je, da dr, Lueger ne pritrdi nagodbi brez garancij za vzdrževanje države. Krščansko-so-calna stranka še ni zavzela glede na nagodbo svojega stališča. Odsek poročevalcev o nagodbi je k svoji seji povabil tudi Becka. Dve struji sta v stranki -glede na nagodbo. Ena struja sodi, da če se nagodba odkloni in se uvede takojšnja gospodarska ločitev, bi postali Mažari ponižni in bi se uredile trajno državnopravne zadeve. Drugi so pa proti ločitvi. Sodiio namreč, da če se nagodba odobri, razpade neodvisna stranka. Po volivni reformi bi dobili primerno zastopstvo tudi nemadiarski ogrski narodi, ki bi se zavzeli za pravično trajno državno ureditev.
ČEŠKA KRIZA ODGODENA.
Dunaj, 22. oktobra. Beck se je posvetoval dopoldne s poslanci Klofačem, Hruba-nom, Masarykom in Kramarom.
D u naj, 22. oktobra. Češki klub je imel danes dve seji z daljšo politično debato. Izvolili so komisijo, ki naj poroča o nagodbi. H komisijnim sejam povabijo dr. Forta. Glede na volitve v delegacijo se pogaja predsedstvo z ostalimi strankami.
D u naj, 22. oktobra. Češka kriza je od-godena. Češki voditelji so dobili po intervenciji Beckovi pot, da se izognejo nekaj tednov nasprotstev med posameznimi strankami, dokler se ne preosnuje popolnoma ministrstvo, češki agrarci so se umaknili, ker se baje ne dobi za Prašeka primerno nadomestilo in noče tudi češkega ministrstva. Ker češki agrarci nimajo nobenega drugega pripravnega ministrskega kandidata, so dovolili, da se kriza reši po Božiču. Masaryk .ie izdelal pravila za rahlo zvezo čeških strank. Pravila so tako previdno sestavljena, da so prijavili vsi voditelji strank pristop svojih strank.
Dunaj, 22. oktobra. Prašekova izjava, da ne prevzame češkega ministrstva, in ker ne marajo češki agrarci trgovinskega ministrstva, pomenja, da češke stranke ne nasprotujejo osebam obeh čeških ministrov. Da se omogoči obstanek češkima ministroma, se ustanovi »Češka zveza«, za katero so se izjavili danes radikalci in mladočehi. O »Zve-zinih« pravilih se posvetujejo voditelji čeških strank. Beck se je danes večkrat posvetoval s češkimi voditelji. Jutri nadaljujejo posvetovanja. Če se doseže uspeh, se vrši jutri skupno posvetovanje čeških strank. Jutri dopoldne se podajo voditelji čeških strank k Becku. Če se izreče »Zveza«, ki je malone že zagotovljena, za opozicijo, morata odstopiti češka ministra, ki ne dobita čeških naslednikov. Ako pa »Zveza« ne vstopi v opozicijo, ostaneta Pacak in Fort še ministra.
Praga, 22. oktobra. Načelniki obrtnih zadrug so brzojavili češkim poslancem, da naj vplivajo na to, da ostane dr. Fort minister.
Dunaj, 22! oktobra. Krščansko-socialna korespondenca »Avstrija« poroča: Glede na izpremembo v ministrstvu zavzema stranka stališče, da ima puške na tleh. Stranka se ne udeleži nobene izpremembe v vladi in noče vplivati na odločitev.
AVSTRO-OGRSKA.
B u d i m p e š t a , 22. okt. Iz Neodvisne stranke je odstopil poslanec Jožef Szasz.
Budimpešta, 22. okt. Včerajšnji strankini konferenci jc naznanil predsednik, da so dozdaj izstopili iz stranke Juri Nagy, Ludovik Hentaller, Edmund Barta in Peter Dobroszlavv.
Budimpešta, 22. okt. V klubovi seji »Neodvisne stranke« je izjavil državni tajnik Bela pl. Mezoffy: Ogrska vlada jc sklenila z avstrijsko pogodbo, ki je prva mednarodna pogodba med obema državama. Ogrska se je zavezala, da uvede pogajanja s skupno banko in z avstrijsko vlado. Če ostanejo pogajanja brezuspešna, ima Ogrska pravico, da ustanovi samostojno banko.
Budimpešta, 22. okt. Poslanec dr. Emil Nagy je poročal na volivnem shodu v Szolnoku o nagodbi. V svojem govoru je na-glašal, da ne piha ugodni veter za »Neodvisno stranko«. Evropa želi status quo glede na razmere Avstrije do Ogrske. Politika stranke mora biti zato previdna. Izjavil ie, da bo glasoval za nagodbo.
Ogrske vojaške zahteve in nagodba.
B u d i m p e š t a , 22. oktobra. Da omogoči nagodbo. je odgodila ogrska vlada začasno svo.ie vojaške zahteve. Nasprotno si je pa izgovorila, da dovoli ogrski državni zbor le norma>lne potrebščine za armado. Šele leta 1908 se razpravlja o povišanju števila vojaških novincev. Ogrska vlada je pa že zdaj obvestila vojno ministrstvo, da zahteva za vsako zahtevo vojne uprave dalekosežne ugodnosti.
Mažarski nasprotniki nagodbe.
Budimpešta. 22. oktobra. Neodvisna stranka ima v svoji sredi veliko pustolovcev, katerim se zdi, da jih sedanje ministrstvo preslabo plačuje. Pustolovci so takoj pripravljeni za politično izdajalstvo. V kratkem se pokaže, če ima Košut še dovolj denarja in služb na razpolago, da pomiri razburjene pustolovske politike svoje stranke.
Nemška svobodomiselna zveza in nagodba.
Dunaj, 22. okt. Ob navzočnosti ministra Pradeja so se nemške svobodomiselne stranke posvetovale o nagodbi. Izvolili so pet pododsekov. ki naj proučujejo nagodbo.
VOLITVE V ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 22. okt. »Bohemia« poroča, dj razpišejo volitve v češki deželni zbor v prv pciovici meseca januarja. Sedanji deželn zbor razpuste že novembra.
DRŽAVNI DAVEK NA AVTOMOBILE.
Dunaj, 22. oktobra. Posebni enketi, k se je udeležujejo zastopniki ministrstev, trgovskih zbornic, industrijcev in avtomobil nih klubov, je predložil finančni minister zakonski načrt o državnem davku na avtomobile.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 22. oktobra. Dr. We-kerle je vložil danes v zbornici proračun za leto 1908. Vsi dohodki so proračunani na 1.397,010.414, izdatki pa na 1.396,988.349 K. Prebitek je izkazan z 22.065 K. VVekerle je vložil obenem tudi začasni proračun za prve štiri mesece leta 1908.
BJORNSON IN MADJARI.
Budimpešta, 22. oktobra. Madjarski listi točijo krokodilove solze, ker je slavn: Norvežan ožigosal madjarsko šolsko postavo, ki uvaja madjarščino kot učni jezik na nemadjarskih šolah.
ITALIJA POMNOŽI ZOPET BRODOVJE.
Milan, 22. okt. Italijanska vlada namerava kljub dementijem še pomnožiti svoje brodovje. V ta namen bo zahtevala od zbornice 230 milijonov. Zgraditi namerava štiri ladje za 18 do 19 tisoč ton s hitrostjo 23 vozlov na uro. Ladje oborože z 10 do 12 najtežjimi topovi, kaliber 305. Nadalje zgrade dvoje oklopnih križaric, ki bosta prevozili na uro 2S vozlov. Tudi torpedovke in rušilce torpe-dovk pomnože. Število mornariških novincev povišajo od 25.000 na 30.000 mož.
RUSIJA.
Odkrita zarota na carja.
Peterburg, 22. okt. Orožništvu v Carskem Selu so izročili dva neznanca, ki sta bila zasačena, ko sta kopala mino v bližini železniškega tira pri Pavlovsku. Kopača so zasledili lovski psi, ki so vodili nekega lovca na kraj, ki je bil pokrit s slamo, zemljo, ilovico in z deskami. Ko so odstranili zapreke, so dobili moža, ki sta kopala mino. Imela sta načrte pri sebi, kakor tudi brzojavke sokrivcev, ki so povpraševali, kako da napreduje delo. Ponoči so zaprli v Peterburgu mnogo zarotnikov, med njimi Fince Goinero, Jendeko in Zugermanna. Na kolodvoru so prijeli profesorjevo ženo Mainmbrecht, ki je nameravala potovati v Helsingfors. Mainm-breehtova je prijateljica zaprtega ameriškega časnikarja VVallinga in njegove žene. Tajna policija išče ameriškega časnikarja Jamesa, ki je pa pravočasno izginil.
Volitve v dumo.
Peterburg, 22. okt. Volitve za dumo so razpisane v Varšavi in v Lodzu 29., za Ruse v Varšavi pa 31. t. m.
Boj v Maroku.
Pariz, 22. okt. Minister Pichon je naznanil, da sta se Francija in Španija popolnoma sporazumeli.
Pariz, 22. okt. Admiral Philibert poroča, da so napadli francoski oddelek, ki je rekognosciral tudi vojaki Muley Rašida, ki je storil vse, da preprečijo napad. Maročane je preganjal Drude in jim prizadejal velike izgube.
Pariš, 22. okt. General Drude je odstavil podpolkovnika Dufretaya, ker je 9. t. rn. rekognosciral boli daleč, kakor mu je ukazal Drude.
C a s a b 1 a n c a , 22. okt. Neki mož iz rodu Uled-Said je ubil štiri kilometre od tabora Francoza Kuntzera. Kuntzer se je branil in je ubil enega nasprotnika, dva pa ranil. Francoska patrulja je vzela mrliča. Na patruljo jc streljalo 60 Maročanov in jo zasledovalo do Tadderta, kjer je postala nevarnost, da obkolijo Francoze. Pehota in mitraljeze so zadrževale nasprotnike. General Drude je došel z ojačenji in zbegal Maročane. Ubitih je bilo več Maročanov. Kapitan Ihler je dobil krogljo v prsi. Sovražniku so sledili v smeri proti Mediumi.
SOCIALISTI PRI VLADARJEVEM POGREBU.
K a ris r tihe, 21. oktobra. Socialistična strankarska konferenca badenska je sklenila resolucijo glede na dejstvo, da sta se udeležila socialna demokrata Kolb iu dr. Frank pogreba badenskega nadvojvode, ki izraža, da se naj zastopniki socialistične stranke v bodoče ne udeleže prireditev, ki imajo monar-histični značaj.
TURŠKI ČASTNIKI V PRUSKI ARMADI.
Carigrad, 22. oktobra. Odpotovalo je včeraj 14 častnikov pod vodstvom nekega generala v Berolin, kjer vstopijo v prusko armado.
Dnevne novice.
+ Rušile! belokranjske železnice. Dr. Iv.
Tavčar, zastopnik belokranjskih mest (!)( v kranjskem deželnem zboru, brani v »Narodu« Ivan Hribarjeve nerodnosti. To je jako neumestno in Tavčarju škodljivo postopanje, katero bi dr. Tavčar prav lahko prepustil »Sloveniji«. Z dr. Tavčarjevim »Narodom« se o ugledu »Slovenskega kluba« ne bomo prepirali, ker ugled »Slovenskega kluba« ni odvisen od »Naroda« in njegovih naročnikov in ker dejstva sama govore proti brezpomembnemu »Narodovemu« papirju in dr. Tavčarjevemu starikavemu obzorju. Kljub
■temu obzorju bi bil dr. Tavčar že s kranjskega in slovenskega stališča vendarle lahko spoznal, da je velika bedarija in izpričevalo duševne revščine, hoditi glede nagodbe. v kateri je belokranjska železnica, v Pešto, v posvete k hrvaškim resolucionašem, ki so posebni nasprotniki belokranjske železnice in katerih duševni velikan je — Supilo. Zato je vse res, kar je »Slovenec« trdil. Hribar in tovariši so šli v Budimpešto proti volji pametnejših članov »Jugoslovanskega kluba«, katerih za njihovo dovoljenje še vprašali niso, dalje Beck ni samo dr. Ploju. ampak tudi dr. Rybaiu pojasnil stališča glede Hribarjeve netaktnosti in sicer tako jasno, da sedaj oba vesta, po čim je »Hribarjeva politiku«! Resnična je tudi »Slovenčeva« vest, da je Hribarjeva osebnoreklamna pot v Budimpešto napravila položaj v »Jugoslovanski zvezi« silno kritičen. To potrjuje celo tudi »Jugoslovanska korespondenca«, ki poroča o sejah te zveze. Seja se ie vršila dopoldne, potem popoldne ter se danes še nadaljuje. To gotovo vsled same jasnosti v klubu?! Z lažnjivimi dementlranji »Narod« resničnih »Slovenčevih« poročil ne bo spravil s sveta. »Narod« piše nekaj kar tja v en dan, ko niti ne ve, kaj se na Dunaju godi. Taka lažnjiva dementiranja le kažejo, kako se pri narodnonaprednem strankarskem vodstvu boje že — svojih somišljenikov, katerih mora očividno biti že zelo sram, da njihove prve glave, za katere so šli s toliko strastjo v boj, streljajo tako ogromne kozle! Proti taki politiki, ki znatno oškoduje tudi narodnogospodarski napredek naše dežele, v prvi vrsti Ljubljane, je pričelo tudi med liberalci že vreti in zato razumemo »Narodove« urednike, da so pričeli v oktobru loviti muhe po zraku.
+ Iz politične službe. Cesar je podelil višjemu okrajnemu komisarju Karlu grofu Kii-niglu naslov in značaj okrajnega glavarja. — Umirovljen je okrajni glavar v Postojni g. Štefan Lapajne. Za okrajnega glavarja v Logatec pride g. Karol Eckel. Deželnovladni koncipist g. Anton Mencinger ie od okrajnega glavarstva v Logatcu prestavljen v Postojno. Deželnovladni konceptni praktikant g. dr. Al. Grcgorin pride od okrajnega glavarstva v Ljubljani k deželni vlagi.
+ Hrvatska pravaška stranka za Dalmacijo se je konstituirala na zaupnem shodu v Dubrovniku tako: Predsednik kanonik Anton Liepopili (protikandidat Biankinijev). tajnik Niko Caput, blagajnik trgovec Božo Rašica in enajst odbornikov. Letna članarina I K. Glasilo je »Prava Crvena Hrvatska«. Medtem pa stara »Hrvatska Stranka« propada. Predsednik dr. Čingrija je odstopil in ne morejo mu dobiti naslednika. Tudi razni člani, med njimi Ivaniševič in dr. Ivčevič hočejo izstopiti iz stranke zaradi raznih osebnosti.
+ Za Bjornsonom — Tolstoj. Tudi grof Tolstoj se je oglasil za Slovake in je izjavil da se Madjari toliko časa ne morejo izigravati kot prijatelji svetovnega miru, dokler uganjajo donia najhujše nasilstvo proti Slovakom
+ Proti dvoboju je izdelala španska vlada poseben zakon. V vseh podrobnostih ga je sestavil državni pravdnik na najvišjem sodišču Iavier Ugarte. Zakon določa častna sodišča, ki bodo obvezno razsojala o vseh spornih zadevah. Načrt bo predložen parla-nentom in bo tudi sprejet.
- Podržavljenje Idrijske realke. Včeraj je bila deputacija iz Idrije na Dunaju zaradi podržavljenja idrijske realke. G. Šepetavca in Kristana je seveda vodil ljubljanski župan Hribar. Prišli so tudi v zbornično poslopje, kjer so govorili z Gostinčarjem in dr. Šuster-šičem. Naučni minister je deputaciji sporočil, da se je dr. Šusteršič z odločnostjo zavzel za podržavljenje in da je vsled njegove intervencije cela stvar v teku.
—	Nesreča na južni železnici. Danes zjutraj je osobni vlak vrgel na Verdu pri gradbi nove postaje nekega delavca s tako silo ob stran, da je bil delavec takoj ubit.
—	Prestavljen je inšpektor drž. železnic g. J. Krapitschek z Jesenic v Beljak.
—	Legar se še pojavlja v občini Št. Vid Zatičina, sicer ne tako močno nego preje, vendar se še dobe posamni slučaji. Na Virju je umrla te dni 18-letna Alojzija Kovačič za to boleznijo. — Okrožni zdravnik šentviški dr. Repič je že drugič obolel na legarju.
—	V Kranju se je v nedeljo podrlo nekaj pred meseci novozgrajene tovarne za usnje, ki je last g. tovarnarja Pollaka. Nesreča se ni pripetila nikaka.
—	Nesreča pri zgradbi vodnjaka se je pripetila včeraj na Gorenjem Igu. Jakobu Li-koviču se je vnel smodnik ter mu bruhnil v obraz. Likovič je težko poškodovan.
—	Novemberski častniški avanzma bo v generaliteti normalen, za štabne častnike pa jako povoljen. Nepovoljen bo za ostale častnike, posebno za nadporočnike pešpolkov. ker bodo sedaj morali 10 in pol leta čakati na avanziranje do stotnika.
—	Pomnoženje dunajske policije. Dunajsko policijo pomnože za 900 mož. Policija dobi tudi službeno pragmatiko.
—	Legar se ie pojavil na Vinici. Obolel ie neki 14-letni posetnikov sin.
—	Častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje je podelil dež. predsednik uslužbencem kranjske industrijske družbe na Jesenicah: Mihaelu Ravniku in Francu Pretile rju.
—	Avstrljsko-ogrska vojna mornarica na
I Reki. Iz verodostojnega vira sc poroča, da |priplove koncem tega meseca v reško luko i|zimska eskadra avstrijsko-ogrske vojne rtior-|naricc. Eskadra bo sestajala iz osem bojnih I ladij in 12 torpedov. Cela eskadra bode pod Ivrhovnim poveljstvom Lucijana Zieglerja.
—	Mleko v Zagreb bode oddajal odslej Izngrebški mestni občini samostan trapistov v IRajheMburgu.
—	Odlikovan inženir. Cesar je dovolil inženerju g. Oskarju Smrekariu v Mannheimu dva badenska redova.
—	Upokojen je na lastno prošnjo c. kr. višji okr. živinozdravnik g. Tomaž Wirgler v Krškem.
—	Državno subvencijo v znesku 10.000 K za rejo živine je dobila »Kranjska kmetijska družba.«
—	Maščevanje kurjega tatu. Iz Trsta se 20. t. m. poroča: Grozovito zločinstvo se je dogodilo v sosedni občini Digua. Tam so našli umorjeno 60letno Tomažino Pinezič, ki je živela od milih darov. Glavo je imela vso razbito in na telesu je imela mnogo sunkov z nožem. Kot umora sumljive so zaprli kmeta Jadrinoviča, njegovega sina in snaho. Sodi se, da je zločin storil kmet, njegov sin iu snaha sta pa pazila. Vzrok tega čina je najbrže maščevanje. Jadrinovič je bil namreč pred nekoliko dnevi naznanjen od starke radi kurje tatvine pri oblastvu.
—	Razburjenje radi stavljenja koz na Dunaju. Nasprotniki stavljenja koz so na Dunaju imeli shod. na katerem je prišlo do velikega hrupa in nazadnje do tepeža. Shod je otvoril predsednik društva proti stavljenju koz Elham, nato dal besedo dr. Bohmu, ko-jega predavanje je bilo moteno z različnimi medklici. Vpitje je postajalo vedno hujše. Naenkrat je prišlo na treh mestih do tepeža. Nekoliko dijakov, ki so napravili razžaljive medklice, je bilo zgrabljenih ter so jih hoteli postaviti na prosto. Dr. Lowenstein jih miri, toda brez uspeha. Ogorčenost postaja vedno večja. V tem trenotku se prikaže rektor. Dijaki ga veselo pozdravljajo ter začno peti »Gaudeamus«. Razburjenje je postajalo vedno večje in prišlo je vedno do večjih kravalov. Obojestransko so se prepirali in zmerjali. Poseči je morala vmes policija, ki je polagoma izpraznila dvorano. S tem je bilo zborovanje končano. Na shodu je bilo 4000 ljudi, med temi dve tretjini prijateljev stavljenja koz.
—	Slovenska igralka Irtna Polak, ki je angaževana v Zagrebu, namerava v družbi z igralcem Vulakovičem na spomlad oditi v Ameriko ter tam prirediti po slovenskih in hrvatskih kolonijah ciklus koncertov.
—	Prestavljen je gospod Fran Posega, c. kr. sodni adjunkt v Kanalu, k najvišji sod-niji na Dunaju.
—	Mala stanovanja v Gorici. V soboto se je vršila prva seja odseka mestnega sveta, ki se ima baviti z malimi stanovanji. In Ljubljana?
—	Lovske novice izpod Krima. V nedeljo, 13. t. m. so napravili najemniki lova občine Vrblctije velikanski lov na Krimu. Poprej je imelo ta lov v zakupu društvo ljubljansko »Krim«, načeloval je takrat Zevnik. Sedai ima društvo drugo ime, ker mu nače-Ijujejo nemškutarji: Schuster in Herzmann. Prišlo je nad 40 lovcev, a strmite, nad polovico brez vsake lovske pravice in dovoljenja. Dejstvo je, da so orožniki ižanski dobili več lovcev brez lovske karte. Dobili bi jih bili še več, da je nedeljski lovci niso od-kurili ixi skrivnih potih — brez pušk. Smešno je bilo gledati zvečer vračajoče se lovce z dvema in tremi puškami na rami, ker se drugi brez lovskih kart in orožnih listov niso upali v vas, da bi ne prišli orožnikom v roke. Občina Vrblenje je zahtevala 1. 1906, da mora
'lov iti na javno dražbo. Sedanji zakupniki so znali to zahtevo pri okrajnem glavarstvu ljubljanskem preprečiti, trdeč, da bodo racionelno lov izboljševati. Zahtevamo, da se ta lov na javni dražbi odda.
—	Odložil je mandat za skupni ogrsko hrvaški drž. zbor grof Rudolf Norman Ehren-thal, ker se več ne strinja s postopanjem hrvaške koalicije.
—	Uradniški dolgovi. Uradniško glasilo piše. da znašajo dolgovi uradništva, ki se dajo v knjigah dokazati, 300,000.000 K. Pojasnilo se je pa še dalje, da je od te vsote samo 180,000.000 K izvirnega dolga. 120,000.000 K se je nabralo vsled zaostalih obresti in sodnih stroškov. Najhujše odirajo jndje uradnike v Galiciji. V denarjih ne bi mogli odirati za 100 do 150%, zato pa odirajo v blagu.
—	Nasilstvo orožnika. V Zaprešiču odigral se je redek slučaj nasilstva. Tamošnji trgovec in krčmar R. Erman jc priobčil v »Hrvatskem Pravu« »Poslano« na orožni-škega stražmojstra v Zaprešiču Ivana Pavlica. Ko je Pavlič za to zvedel, priletel je v Ermanovo hišo ter ga skušal vkleniti. Zena, ki je hotela braniti svojega moža, ga zabode z nožem v nogo. Pavlič proglasi oba aretiranim ter jih da odpeljati v zagrebške zapore, hišo pa zapusti. V soboto sta bila oba izpuščena na prosto. Surovi stražmojster Pavlič se bode moral pri prepostavljenej oblasti radi zlorabe oblasti zagovarjati.
—	Vas pogorela. Kakor poročajo iz Vi-vodine, je izbruhnil v vasi Gornji Lotrič velik ogenj, ki je uničil nad 50 hiš z gospodarskimi poslopji. Škode je nad 200.000 kron.
—	Rojaku v Ameriki odtrgalo roko in obe nogi. V Ne\vburgu se je v Stcamburg tovarni ponesrečil 23-letni rojak Matevž Mo-lek. Pri porivanju kar sc mu jc izpodrsnilo in pri tem je padel pod karo, ki ga jc za seboj vlekla kakih 20 korakov. Ko so ljudje prihiteli, liotcč ponesrečencu pomagati, so videli, da jc Molek bil brez ene roke in brez obeh nog. Ko so ga izvlekli izpod kar je bil že mrtev. Pokojni zapušča stariše in dve sestri.
—	Ljudski shodi Starčevičancev. Star-čevičeva stranka prava je imela zadnjo nedeljo po Hrvaškem več shodov. V Sv. Martinu pod Okičem sta govorila poslanca dr. Ante Pavelič in dr. Mile Starčcvič. Udeležba nad tisoč ljudi. Shod jc otvoril župnik Oskar pl. Simič. Posl. dr. Starčevič jc razvil svoj program in zlasti povdarjal, da naj se Hrvatje oproste nagodbe z Ogrsko. Vse mu ie burno
pritrjevalo in ploskalo. V Pitomači, okraj Kloštar, je govoril poslanec Ivan Peršič pred mnogobrojno množico nad dve uri. Vse ga je burno pozdravljalo. V Privlaki in Relko-viču so med burnim ploskanjem in pritrjevanjem govorili poslanci dr. Ilija Abjanič, dr. Bošnjak in Ivan Zatluka. V Magjarevu in Humu, okraj Novi Marof, sta govorila poslanca dr. Aleksander Horvat in dr. Elegovič. Povsod je bilo ob splošnem pritrjevanju izrečeno popolno zaupanje Starčevičancem.
—	Umrl je na Kočevskem g. J. Sterbenz, trgovski potnik dunajske tvrdke »Bratje Weber«.
—	V pokoj je šel g. J. Knez, davka r v Mokronogu.
—	Novo pevsko društvo. V Mokronogu so ustanovili pevsko društvo, kateremu jc predsednik g. okrajni sodnik.
—	Smrtna kosa. Iz Trebelnega se nam poroča: Na Brezju je umrl 21. oktobra Anton Žagar, mlad, a jako priden in podvzeten gospodar. Zapustil je mlado ženo in dvoje otročičev.
—	Vinska letina je bila na Trebelnem dobra, koder niso vinogradi že popolnoma uničeni. Tudi drugih pridelko je bilo letos primeroma precej, samo otave in sadja je bolj malo.
—	Za župana v Kostanjevici ni izvoljen več Johanii Globočnik, izvoljen je pa njegov kandidat in prijatelj Leopold.
Štajerske novice.
š Zborovanje »Kmečke zveze« v Rajhenburgu. Dne 27. t. m., ob 9. zjutraj priredi »Kmečka zveza« zborovanje v prostorih g. Pohleta v Rajhenburgu. Poročal bode g. dr. Benkovič.
š Zreče. »Javni gospodarski shod« je za dne 20. t. m. pri nas napovedala celjska »Narodna stranka«. Začetek je bil nastavljen za »ob osmi uri« pri gospodu Dobnikti. Prišlo nas je trinajst poukaželjnih gospodarjev; čakali smo v lopi do desete ure, a shoda nismo dočakali. Zaupnik je sicer prišel povpraševat, da li bi se shod naj otvoril, pa odgovorilo se je, da smo se sicer povabilu odzvali, toda do besede borno dospeli šele pozneje, ako bo treba. V sobi so na zborovalcc čakali gospodje: urednik Spindler iz Celja, visokošolec Prekoršek iz Prekorja pri Celju, potovalni učitelj Goričan. Ob deseti uri smo se razšli. Imenovani gospodje so počakali še na obed pri domačem gospodarju, potem pa sta se »Celjana« odpeljala v sosednje Konjice, kjer je ne-rodna stranka osnovala »zaupni shod«.
š Učiteljske izpremembe. Definitivna učiteljica je postala pri Št. Marjeti dosedanja učiteljica pri Sv. Barbari Romana Osana, nadalje je postala definitivna učiteljica Terezija Sark v Obrajni, kakor tudi Antonija Ježovnik v Mozirju, Irena pl. Kurz v Weisskirchnu. Iz Št. Ju rja v Hočje je premeščen učitelj Viktor Gatti.
š Drava je narasla pri Ptuju 19. t. m. tri metre nad ničlo in je prestopila na mnogih krajih bregove.
š Novo poštno nabiralrtlco so ustanovili v Remšniku, ki bo imela šestkrat na teden zvezo s pošto v Marbegu.
š Otrok je zažgal 20. t. m. v Spodnjem Račju gospodarsko poslopje Jožefa Lasniča. Požar je uničil tudi Lašniču hišo in hišo z gospodarskimi poslopji Pavla Šagaveca.
š Poln lonec rimskega denarja je našel pri Pragerskem posestnik Kaiser. Denar je še dobro ohranjen.
š Trgatev v brežiški okolici se jc jako dobro obnesla. Kupci se že pridno oglašajo.
š Dragonci so napadli dninarja Puhlina in ga nevarno ranili s sabljami. Puhlin je še malo prej plačal dragoncem, ki so ga napadli, dva litra piva.
š Delitška družba združenih pivovarn Zalec-Laški trg ie zvarila v tem letu 30,428 58 lil in prodala lil 27.42680. za hI 6098'14 več kot lani.
š Svojega zeta ustrelil. V Aussee je 72 let stari mizarski mojster Jožef Schupfer v prepiru ustrelil svojega zeta Stockla z lovsko puško.
š Deklica utonila v Dravi. Iz Maribora poročajo: Tukaj sc je utopila dne 22. oktobra Angela Šparavec, osem let stara. Sedela je ob bregu, si umivala črevlje, med tem se ii je izpodrsnilo in izginila je v valovih za vedno.
Ljubljanske novice.
POZIV OBČINSKEMU SVETU!
Ljubljanski volivci zahtevajo takojšnje izjave občinskega sveta za belokranjsko železnico. Zadeva je nujna in vitalnega interesa za bodočnost ljubljanskega mesta. Gospodarski in narodni oziri nujno zahtevajo, da se ta železnica takoj izpelje. Ako se sedanji trenutek zamudi in zmagajo nasprotniki belokranjske železnice, je za desetletja naprej belokranjska železnica pokopana . Izjava občinskega sveta ljubljanskega je tembolj potrebna, ker resolucijonaški poslanci »Saveza južnih Slavena« hočejo s svojega strankarskega stališča, preprečiti zvezo Kranjske s Hrvaško in Dalmacijo. Ako je dalmatinski dež. odbor uvidevši to nevarnost, takoj poslal svojo pri-trjevalno izjavo ministrskemu predsedniku, je to tembolj potrebno od Ljubljane In dolenjskih mest. ki so v tem oziru najbolj intere-sovana. Hitro torej na delo, dokler je še čas!
XXX
Ij Za izredno sejo kranjske trgovske in obrtne zbornice so danes poslali ulogo svetniki trgovske in obrtne zbornice gg. Ivan Krcgar. Josip Globclnik in Pavel Velkavrh. Poslali so na predsedstvo trgovske in obrtne zbornice naslednjo ulogo:
Slavno predsedstvo trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Z ozirom na to:
1.	da je belokranjska železnica eminentno važna za razvoj obrti in trgovine kranjske dežele,
2.	da je treba isto pri obravnavanju nagodbe z Ogrsko v drž. zboru takoj zagotoviti,
3.	da se da vladi in drž. zboru naznanje soglasno mnenje kranjskega trgovstva in obrtništva,
prosimo podpisani nujno, da se takoj skliče javna seja trgovske in obrtne zbornice s točko dnevnega reda: Belokranjska železnica in njen pomen za obrt in trgovino.
V Ljubljani, 23. oktobra 1907.
Ivan Kregar, Josip Globelnik, Pavel Velkavrh. * * •
lj Vojaški koncert, ki se vrši jutri v veliki dvorani hotela »Union« ima zelo bogat in docela nov program, tako n. pr. Straussova opereta »Ein VValzertraum«, Vilharjevi »Hrvaški plesi«, Kraušič »Junak iz Like«, An-dranova opereta »Punčka«, Prochaska »Se-renada«. — Začetek ob 8. uri zvečer.
Ij Mohorjeve knjige so došle za Ljubljano. Dobe se pri gg. poverjenikih. Spominjajte se slovenskih šol na Koroškem, zlasti »Narodne šole« v Št. Jakobu. Darove sprejema upravništvo »Slovenca«, ki jih bo objavilo v listu.
Ij K najdbi poštnega zvitka 12.000 kron se nani danes poroča s pošte, da je dotični poštni uslužbenec, ki je bil takrat na poštnem vozu, sam opazil, da so padle vreče z voza ter je zavpil vozniku, naj voz ustavi. Takoj, ko je bil voz ustavljen, je skočil poštni uslužbenec proti vrečam. Ko je eno pobral, hitet je proti drugi, pri kateri je pa že stal gospod Dachs. Po izjavi s pošte bi bilo nemogoče komu vreče odnesti, ker jih je poštni uslužbenec dobro videl in bi jih pobral, naj bi bil gospod Dachs poleg ali ne. Tudi se s pošte zatrjuje, da gospod Dachs sam ni vedel, kaj je v vreči.
Ij Prememba posesti. Hišo postreščeka Martina Zupančiča v Vodmatu je kupil ključavničarski mojster in posestnik g. Breme.
Ij V vojaški bolnici je umrl infanterist Mat. Tomšič, star 23 let.
Ij Fran Ondfičkov koncert v Ljubljani. Malo je umetnikov, kateri bi bili tako občudovani, katere bi listi tako hvalili, kakor je slavni Ondriček. Kjer je mojster nastopil, povsod ga časopisje slavi kot prvaka in vzor goslarske umetnosti. Naj navedemo kratke odlomke kritik, katere je prineslo časopisje ob času ene njegovih zadnjih turnej. »Neue Freie Presse« piše: »Ondriček pridobil si je mamah zase navdušeno in vneto občinstvo, katero je veliko dvorano glasbenega društva v vseh prostorih napolnilo. Imeli smo že večkrat priliko tega umetnika slaviti. Tako dovršeno igranje ie mogoče le pri takih umetnikih kakor je Ondriček.« — »Freindenblatt« piše: »Ondriček izvablja iz svojega instrumenta tako krasne zvoke, da se nam je zdeio, da slišimo melodijozne glasove kot k nam prihajajoče glasove duhov.« — »VViener Abend-post« piše: »Kakor je človeški duh moči narave znal pridobiti zase, da jih porabi za svoje višje namene, tako zna Ondriček svojo velikansko izurjenost prisiliti pod žezlo glasbene umetnosti, pod blagovito vladanje glasbene poezije.« — »General-Anzeiger« v Lipskem piše: »Ondriček pridobil si je s svojim koncertom velikanski uspeh. Izvajanje vseh njegovih točk mu dela čast in mu zagotavlja najvišje priznanje njegovega talenta. Srebrno-čista je intonacija, glas poln moči, pa tudi poln sladkobe. v tehniki občudovanja vredna eleganca.« — »Miinchener Allgemeine Zeitung« piše: »Ondriček se mora slišati, da sc razvidi, kako mesto mu pristaja med violinisti današnjega dne. Kot virtuoza ga je imenovati med prvimi.« — »Times« piše: »Ondriček je genijalen umetnik prve vrste — on je brez dvoma eden prvih violinistov sedanjega časa, kajti njegov lep, plemenit zvok, njegova kolo-salna tehnika in njegovo predavanje, vse to ga povzdiguje do popolnega mojstra. On igra tako krasno, s takim občutkom in s tako čisto intonacijo, da se ne da opisati.« — »St. Pe-tersburger Hcrold« piše: »Fran Ondriček je z vso pravico eden prvih in najbolj slavljenih umetnikov na violino.« — Kritik v Chicagi piše: »Fran Ondriček je bil junak večera. Negova mojstrska tehnika, njegov jedernat zvok in njegovo predavanje, polno poezije, vplivalo je pri vsaki točki s tako močjo na občinstvo, da se mu ie viharno ploskalo. Njega nc slišati, je velika izguba za vsakega prijatelja glasbe.« — Koncert v Ljubljani sc vrši v nedeljo, dne 27. t. m., točno ob pol 8. zvečer v dvorani »Uniona«. Sedeži po 3, 2 in 1 krono in stojišča po 80 vinarjev, za dijake po 40 vinarjev, se dobe v Češarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah.
Ij Iz lovskih krogov. G. Ottomar Bamberg nam k tozadevni notici, češ, da sc pod O. B., tiskaruar v Ljubljani samo nanj misliti more, piše: Kakor vsi udeleženci lova dne 13. t. m. zamorejo dokazati, ni res. da bi bil jaz isti dan od tujih psov gonjeno srno v mojem revirju ustrelil, resnica temveč ic, da nisem jaz in tudi nc eden mojih gostov ali lovcev bodisi srno, bodisi drugo od gonečih psov mojega lovskega soseda gnano divjad ustrelil, ali sploh na isto streljal. Ni res, da bi bil jaz tri v mojem okraju goneče pse mojega lovskega soseda dal po-strcliti, resnica temveč jc. da sem jaz mojim lovskim paznikom, kateri so sc pripravljali pse v bližini našega zajtrkovalnega prostora goneče na muho dejati izključno prepovedal na pse streljati, ker bi bil isti lahko psi mojega lovskega soseda; resnica jc dalje, da so lovci zoper mojo izključno prepoved na pse streljali, ker so bili mnenja, da so to divjačino po-divši psi last kmetov; tudi ni res, da bi bil jaz enega nastreljenega psa pustil ležati, resnica pa je, da jaz sploh vedel nisem, da bi bil en
pes nastreljen in sem jaz od tega šele po moji vrnitvi z Dunaja iz Vašega lista izvedel. Ljubljana. 20. vinotoka 1907. Ottomar Bamberg.
Ij Ljudsko šolstvo. Za suplentko na 111. mestni deški šoli v Ljubljani je imenovana gdčna Ana Fajdiga, ker je dosedanja pomožna učiteljica gdčna Ana Kilar imenovana za suplentko na učiteljski pripravnici.
Ij Društvo slovenskih profesorjev priredi prijateljski sestanek v petek, 25. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega Doma« v Ljubljani. Razgovor o vsporedu letošnje skupščine državne zveze avstrijskih srednješolskih društev, ki se vrši 1. in 2. novembra t. 1. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Umrl je v ljubljanski deželni bolnišnici 19. t. m. nanagloma g. Ivan Trtin, železniški uslužbenec v Medvodah.
Ij Svojo staro znanko opeharil. Tesar Jožef Petrič, na Karolinški zemlji, že dve leti ne živi s svojo ženo. Letos poleti je izvedel, da biva na Ižanski cesti kot vdova in posestnica Marija Lavrič, njegova nekdanja znanka izza mladih let. Začel jo je obiskavati in kmalu se je razvilo med njima ljubavno razmerje, in to tem lažje, ker ji je Petrič pravil, da jc še samec in da io hoče poročiti. Sicer je ona večkrat omenila, da je zanj prestara, sicer da pa že ve kaj on misli, namreč ko se bodeta poročila, bo on zahteval denar od nje, potem pa bo šel v Ameriko. Tega pa Petrič ni vtegnil čakati, temveč ji je začel kmalu prigovarjati, naj mu denar izroči zdaj, da bo šel v Ameriko, od tam ji bo pošiljal pa prihranke. Cez par let bo pa prišel nazaj in bosta kupila hišo, kravo in druge potrebne reči, ter se bosta poročila in skupno gospodarila. Marija Lavrič je vnela tem lepim obljubami, in mu izročila knjižico tukajšnje mestne hranilnice glasečo se na 447 kron 65 vinarjev. Od tega časa naprej Marija Lavrič ni več videla svojega izvoljenca do aretacije dne 4. oktobra t. I. Obdolženec .ie pričel takoj z dvignjenim denarjem popivati in zapravljati, kajti v kratkem času dveh dni je zabil 131 K 9 v, ostanek 316 K 56 v je dobila oškodovanka nazaj. Obdolženec se zagovarja, da mu je Lavrič ta denar posodila, kar pa ni zamoglo sodnega dvora prepričati o njegovi nekrivdi. Sedel bo zato štiri mesece v ječi. —
lj Tatvine. Slugi Adolfu Stumpenmayerju je bil ukraden izpred hleva pri Ranzingerju zelenkast suknjič, vreden 18 K, v katerem je imel tudi 6 kron denarja. Kočijažu v hoteiu Union, Alojziju Golobiču, je bil ukraden iz spalne sobe havelok, vreden 30 K in sive suk-nene hlače, vredne 5 K. Uzmovič je še neznan.
Ij Hud preinogarski hlapec je Gregor Ka-stelic, stanujoč v Linhartovih ulicah. Ko je sinoči sedel v Peterčevi gostilni na Dunajski cesti, je prišel tja tudi neki zidar, katerega je Kostelic takoj napadel z raznimi psovkami in ga konečno pahnil iz gostilne. Pred gostilno je Kostelic zidarja vrgel na tla in ga toliko časa obdelaval s čevljem, da je prišel policijski stražnik, ki je surovega hlapca odvedel v zapor.
Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 210 Macedoncev, 18 Hrvatov. 70 Bolgarov in 124 Slovencev.
Ij Izgubljene in najdene reči. Gospa Marija Garbajsova je izgubila črno ročno tor-bico^ v kateri je imela denarnico z 18 kronami. — Čcvljarjeva žena Helena Špevkova je izgubila usnjato denarnico z manjšo svoto denarja. — Ivan Lampič ie našel poštno-hranil-nično knjižico in jo oddal pri magistratu. — Pri topničarski vojašnici se je našla vreča ovsa.
Ij Simpatičen tat. Jakob Pišek iz Št. Lo-renca ob Dravi doma, je letos pričetkom avgusta stopil v Aurovi pivovarni za hlapca, a že čez nekaj dni zapustil službo in jc s stene pobral dve uri, klobuk in obleko in par čevljev svojih sohlapcev. Iz Ljubljane jo je peš mahnil v Ilirsko Bistrico. Tu se je seznanil s sedlarjem Francetom Beningarjem, ker se je temu Pišek zelo simpatičen zdel in znal dobro govoriti, podaril mu je v hotelu »Ilirija« krono in mu plačal pijačo. Vzel ga ie v prenočišče na svoj dom, kjer sta spala oba v eni postelji. Ko se Beningar zjutraj prebudi, izginil je Pišek in ž njim 331 K. ki jih je vzel iz predala. Obdolženec je bil v Reki zasačen, in se je pri njem našel ves ukradeni denar. Za kazen je dobil tri mesece težke ječe.
Ij V poročilu o požaru pri g. E. Predo-viču se je 19. t. m. vrinila neljuba pomota, in se ima glasiti dotični stavek »da bi morala stranka ne za stranišče, marveč za stanišče« okoli tisoč let premijo plačevati, da bi toliko plačala, za kolikor je zavarovano.
Razne stvari.
Civilne poroke Leopolda Wdlflinga v Zu-
rihu še vedno ni bilo, ker še vedno manjka nekaj papirjev. Cerkvene poroke ne bo.
Velik potres je bil v Turkestanu. Treslo se je do pete ure popoldne. Več hiš se je podrlo. Prebivalstvo tabori na prostem.
Umetno narejene diamante je predložil pariški akademiji znanosti in umetnosti kemik Charette. Izvršil jih ic s pomočjo elektroteh-
nike. Poročajo, da so umetni diamanti prekrasni.
Mažarizaclja na Hrvaškem. Neki mažarski bančni konsorcij je kupil vsa posestva grofa Pavla Pejačeviča v Rumi. Posestvo se bo parceliralo in razdelilo med mažarske kmete, ki se bodo ondi naselili.
Češki pisatelji in politik, so izročili Bjorn-stjernu Bjornsonu zahvalni spis. ker se je potegnil za Slovake proti Madjarom.
Nemška kazina v Pragi. Praški mestni svet je sklenil, da nemški kazini ne dovoli demoliranja njene dosedanje hiše na Prikopih.
Telefonska In brzojavna poročila
KRIZA V »SAVEZU JUŽNIH SLAVENA«.
Dunaj, 23. okt. Tudi včerajšnja telefonska poročila »Slovenskega Naroda« so navadna Hribarjeva voda, s katero hoče svetu zakriti svojo blamažo. Mož je s svojo potjo v Budimpešto tako osmešen in politične njegove otročarije postavljene v tako luč, da je le obžalovati njegove ljubljanske volivce, ki so mislili, da v tem možu tiči več kot navaden agent. Če bi bili »Narodovi« uredniki na Dunaju, bi o Hribarjevi nerodnosti slišali take, da bi bili celo »Narodovi« uredniki o Hribarjevi veljavi na jasnem.
Dunaj, 23. okt. Ncpobitna resnica je, kar Vam ie sporočil Vaš dunajski poročevalec. Ministrski predsednik je bil vsled Hribarjeve vožnje v Budimpešto silno nejevoljen in je dejal proti dr. Ploju: »Ne vem, ako bom iaz še v stanu železniške predloge vzdržati.« To je resnica in naj »Narod« še tako besni in taji. Ploj naj s podpisom izjavi, da ni res in potem je še Vaš poročevalec pred sodnijo pripravljen dokazati resnico.
Dunaj, 23. oktobra. V »Savezu južnih Sla-vena«. ki .ie imel včeraj sejo, je vse narobe. Srba se pripravljata za izstop, ker baje iz na-rodnopolitiških razlogov morata glasovati proti pogodbi z Ogrsko. Hribarju očitajo re-klamstvo, ker je šel v Budimpešto. Ploj je poročal, da je ministrski predsednik jako razburjen zavoljo pota v Budimpešto; pri razpravi o tem se je povdarjaio, da klub te poti ni ne sklenil, ne odobril. Ogromna večina članov v savezu .io obsoja. Beck hoče jasnosti. Nevo-Ijen je, da mu člani jugoslovanskega saveza, med njimi tudi Hribar, lazijo po vseh ministrstvih in ponižno beračijo, v javnosti sc pa igrajo za radikalcc. Ploj ie poročal v klubu, da hoče ministrski predsednik jasnosti, da se bo potem vedel ravnati.
HRIBARJEVI PRIJATELJI PROTI BELOKRANJSKI ŽELEZNICI.
Dunaj, 23. oktobra. »Jugoslovanska korespondenca« potrjuje »Slovenčevo« vest, da jc dr. Ivčevičeva v imenu dalmatinskega deželnega odbora poslana brzojavka Becku na resolucionaške Dalmatince neugodno vplivala.
DRŽAVNI ZBOR.
APEL DR. LUEGERJEV V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 23. oktobra. V današnji seji državnega zbora je interpellral poslanec dr. Benkovič radi sodnijskih imenovanj na Spodnjem Štajerskem. Poslanec Breiter je vložil nujni predlog o upravi Galicije. Zbornica je nadaljevala debato o nujnih predlogih glede kartelov. Dr. Lueger je izjavil, da bode njegova stranka glasovala proti nujnosti tega predloga in sploh proti nujnim predlogom, ker je namen nujnih predlogov zavleči razpravo c nagodbi, njegova stranka pa hoče, da se nagodba parlamentarično reši. Govornik ie apeliral na predlagatelje, naj umaknejo nujne predloge, da se nagodba parlamentarično reši. (Živahno odobravanje.)
Dunaj. 23. okt. Poslanec Prodan inter-'-pelira vlado zaradi propada zavoda sv. Jcro-r.ima v Rimu.
Dunaj, 23. oktobra. Včeraj je poslanec Gostinčar vložil interpelacijo radi konfiskacije »Naše Moči«.
Dunaj, 23. oktobra. Apel dr. Luegerja doslej še ni imel uspeha. Doslei ni umaknjen še noben nujni predlog.
SLOVENSKI LIBERALCI OBŠTRUIRAJO BELOKRANJSKO ŽELEZNICO.
Dunaj, 23. oktobra. Rusi so vložili nujni predlog, ki v njem zahtevajo gospodarsko ločitev Ogrske od Avstrije. Namen predlogu ie očividno obštrukcijski. Ta predlog so podpisali tudi Hribar, Ježovnik, Štrekelj in Mandič. Tako brani Hribar koristi ljubljanskega mesta in kranjske dežele!
ČRNOMALJSKA DEPUTACIJA NA DUNAJU.
Dunaj, 23. okt. Črnomaljski mestni zastop je poslal štiri svoje člane na Dunaj, v zadevi belokranjske železnice. Dr. Šusteršič jih je včeraj peljal k ministrskemu predsedniku Becku in železniškemu ministru Deršati. Čuje sc, da so dobro opravili.
CESARJEVA BOLEZEN.
Dunaj, 23. oktobra. Cesar se povoljno počuti. Mrzlice ni. Vsled lepega vremena bo danes cesar zopet šel na izprehod v galerije.
DOMOBRANSKI MINISTER NE ODSTOPI.
Dunaj, 23. oktobra. Vašemu poročevalcu se zagotavlja, da domobranski minister ne odstopi, pač pa se bo res pred splošno rekonstrukcijo kabineta izvršila delna rekonstrukcija. Sedaj pa ni oportuno s tem stopati pred bolnega cesarja.
SUŠA V MODLINGU.
Duna, 23. okt. Dočim iz Kranjske in Koroške prihajajo poročila o povodnji, ie v Mod-lingu že sedem tednov silna suša. Mnogi studenci so se posušili.
ČEŠKE ZADEVE.
Dunaj, 23. okt. Danes ie bila se.ia načelnikov čeških klubov. Sklenilo se je. da ostanejo začasna stara pravila v veljavi, izvolil se je pa odbor, ki naj izdela nova pravila. Situacija pri Čehih še ni jasna.
Dunaj, 23. oktobra. Situacija pri Čehih jc neizpremenjena, kritična kot včeraj. Agrarci, konservativci in tudi radikalci se branijo podpirati postulatno Kramarovo politiko.
ISTRSKA ZAVAROVALNICA ZA ŽIVINO.
Poreč. 23. oktobra. Deželni odbor istrski je imenoval za ravnatelja deželne zavarovalnice za živino Benedikta Tavolata.
EKSPLOZIJA V POLICIJSKEM URADU.
Peterburg, 23. oktobra. V Išimu se je v policijskem uradu dogodila med konfisciranim orožjem eksplozija. Tri osebe so mrtve, pet je težko ranjenih, 2 lahko ranjeni. Nekaj celic je razrušenih.
NEVAREN POLOŽAJ V PERZIJI.
London, 23. oktobra. Iz Petcrburga poročajo, da jc situacija v Perziji tako resna, da se je bati za angleškoruske interese. General French bo odšel v Perzijo, kjer bo v slučaju potrebe z vojaško silo zasedel gotove točke. Ker je težko angleške čete tako hitro poslati tja, bodo ruske čete pomagale pri varstvu angleških posestev.
KRVAV DAN V LODZU.
Lodz, 23. oktobra. Včeraj je vojaška patrulja v Lodzu srečala pet mož. Zaklicala jim je: »Roke kvišku!« Neznanci so bežali. Patrulja je streljala. Ustrelila ni nobenega begunca, pač pa tri mimoidoče ženske in 4 mimoidoče moške.
: Velika: prodaja
v Angleškem skladišča oblek
do dne 2. novembra t. I. zaradi ogromno velike zaloge konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke.
Nizke cene brez konkurence
2424 O. BERNATOVIČ 6-1
Ljubljana, Glavni trg Stev. 5.
300 uinsklh sodov
po 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa, prav dobro vzdržanih, oddaja po prav nizkih cenah
tvrdka M. Rosner & drug 235i (6-2)	Ljubljana.
C. kr. oblastveno potrjeno 20 m 73. ucilišce za Krojno risanje
branja <Jesifi
LJubljana, Stari tri it. 28.
e Dobi se tudi kroj po žlvotni meri. €>
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih uglednih starišev, i5—17 let star, se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom v poduk. Prednost imajo, kareri so se trgovstva že kje učili. Pojasnila daje Mihael Omahen, trgovec v Starem trgu pri Višnji gori. 2376 2
Istrska = =
vina
beli moškat, belo vino, pu-deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio.
2421 24—1
S5) VABILO
I za nnkup I
istri jonskega 63 vino.
Podpisano ravnateljstvo ima v svoji zadružni, kakor tudi v kletih svojih udov kmetov več kot deset tisoč hektolitrov pristnega belega in črnega vina od 36 vin. naprej na prodaj. — Kupci na debelo po dogovoru z lastno posodo in polno mošnjo dobro došli!
Vinarska zadruga DIgnano-
IStrO. (C- kr- državna železnica)
Ivan Pujman L. Gaspard
poslovodja.	predsednik.

2423 6—1
ll
9
Trsovlna s klobutal m čeulil
Ivan Podlesnlk ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših = čevljev. =====
2250 2
Podružnica i v Spljetii. a
Delniška glavnioai i i K 8.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča za žrebanje dne 2. novembra promese na Dunajske komunalne srečke po K 15'|2. — Glavni dobitek K 400.000.
Sprejema vlog« ua knjilloe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do / I O
iflTIT r-^fl- po ^ Z U.
Podružnica
b v Celovcu« r
i Rezervni fond i e i i K 900.000 r« i k b
»Katoliško tiskouno društvo" v Trstu.
Prcpotrcbno tiskovno društvo ic ustanovljeno, iu upati ic, da sc kmalu začne njegovo delovanje. O ustanovnem shodu poda-jemo sledeče poročilo:
C. g. Ukmar pozdravi navzoče, ki so sc odzvali v lepem številu. Vpisalo sc jc v novo ustanovljeno društvo čez ,50 članov, večinoma kot ustanovniki. Došlo je lepo število pisem iu brzojavk onih, ki so bili zadržani in niso mogli priti na zborovanje. V pismih in brzo-javih jc markantno izražena navdušenost za novi pokret v tržaški škofiji. Predsedoval je č. g. KJiudar.
(i. Ukmar poroča: Pred petimi leti nas je bilo ob priliki proizvajanja oratorija sv. Frančiška nekaj tržaških gospodov v Ljubljani na jugoslovanskem časnikarskem sestanku. Nekateri smo bili v deputaciji poslani, da se v imenu sestanka poklonimo tudi našemu pre-vzvišenemu g. škofu, ki je tiste dni bival v Ljubljani. Ob tej priliki je prevzvišeni žc rekel oni deputaciji med drugim: »Katoliškckga tiskovnega društva potrebujemo!« Dvomim, da srno takrat razumeli dalekosežui pomen teh besed. Toda koliko se jc v teh zadnjih letih izpremenilo! Previdnost božja ie zasukala tok časa tako, da uvidevamo vedno bolj-inbolj, da se ves razvoj zgodovine z vsemi blodnjami človeštva suče okoli enega samega središča, ki je Kristus, in kako postaja tudi po naših krajih to središče pravi »signum cui eotradicetur«. Z orjaškimi koraki se bližamo tudi v naših pokrajinah ločitvi duhov in tudi po naših krajih v Trstu, na Krasu iu po Istri sc bo moralo ljudstvo kmalu odločiti za enega ali drugega nasprotnih si taborov, ali na krščanski podlagi za narodov blagor, ali v brezverstvu za narodovo pogubo. Bodočnost imajo le izrazite stranke, kar so pač dovolj pokazale zadnje državnozborske volitve.
Ko gre za časni in večni blagor ljudstva, ne smemo mi duhovniki držati križem rok. Gotovo nam nc more biti vseeno, v katerem onih dveh taborov bo v bodoče naše ljudstvo, ali v krščanskem, ali v protiverskem. Oni, ki imajo sedaj pri nas politično vodstvo v svojih rokah, nočejo v verskem naziranju z barvo na dan. Ce nc bi imeli drugih dokazov protikrščanskega duha takega političnega vodstva, nam bi zadostovalo izogibanje odločne izjave in to manevriranje s praznimi frazami o slogi, bratski ljubezni itd. Dandanes ie odzvonilo takemu polovičarstvu na političnem polju in treba je tudi tu glede krščanskega naziranja jasne besede. Od protikrščanskega političnega vodstva nc moremo pričakovati drugega, kakor, da nam počasi ljudstvo odtuji sv. veri. Tega ne dovolimo nikdar mi, ki nas imenujejo »narodne duhovnike«, prav zato. ker smo narodni in kot taki ljubimo pravi narodov blagor. Zato bomo morali stopiti v bojne vrste tudi na političnem polju in postaviti resnico proti laži, odkritosrčnost proti hinavščini, čisto politiko proti zmedeni politiki. Nikar se nc bojmo z barvo na dan. Slabo se bo zgodilo le onemu, ki bo hotel vedno paktirati, ker bo obsedel med dvema stoloma na tleli. Tudi med nami niso morda nekateri šc prepričani o tem, pa bodo sčasom prisiljeni prepričati se, kajti proti naravnemu razvoju stvari in proti toku časa nc bodo mogli delati.
Ker je glavno orožje nam nasprotnega tabora protiverski tisk, treba, da poprimemo na naši strani za enako orožje in zasnujemo zdravo politično glasilo na katoliški podlagi, brez kojega se ne moremo gibati. Da bi sc nam to tem lažje posrečilo, smo sprožili nekateri misel ustanoviti v tržaškokoprski škofiji »Katoliško tiskovno društvo«. Potrjena pravila so bila s primernim vabilom poslana na slovenske in hrvatske duhovnike v škofiji. Zato vas pa v imenu uredništva »Družinskega Prijatelja« vse prisrčno pozdravljam, posebno one iz Istre. Sicer merijo na otoke, vendar nočejo pozabiti Trsta. Povabim vas. da vsi pristopite k tiskovnemu društvu, vsak po svoii moči.
Naš shod pozdravlja navdušeno tudi pre-vzv. g. škofa, ki je žc pristopil k društvu kot ustanovnik iu me je pooblastil, da izrazim njegovo zadovoljstvo nad našim zborovanjem ter da nas blagoslavlja želeč obilo božjega blagoslova, (i. Ukmar poroča tudi o nakupu društvene tiskarne.
Poročilo g. Ukmarja so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje, iu takoj jih jc pristopilo lepo število.
G. predsednik priporoča, da se po župnijah sprejmejo tudi lajiki, ki bodo plačali 2 K na leto in bodo dobili majhen koledarček.
V odbor ic izvoljenih sedem članov (4 morajo bivati v Trstu) in sicer gg.: Slavec, dekan, msgr. Kalac, Velharticky, župnik, Ukmar, Cok, Tul, Guštin.
Pri razgovoru o podrobnostih sc je na-glašalo: (ilasilo »Edinost« jc privatno podjetje in njeni lastnik po njej razširja liberalizem. Mi moramo imeti svoje glasilo, kateremu popolnoma zaupamo; dokler nam ni mogoče dobiti lajika, urejuj list duhovnik, ki mora biti prost drugih bremen. »Edinost« je protiverska in bo šla s to barvo vedno bolj na dan. Dokazov za to jc skoro toliko, kolikor številk se tiska. Bolj nevarna je kakor »Narod« iu druga odprta framazonska glasila. Dokazi, da jc »Edinost« protiverska: Picmanje, sumničenje cerkvene oblasti, cneiklika, polemika s katoliškimi listi, hvala liberalnih podjetij in organizacij, nasprotovanje vsakemu katoliškemu gibanju. Pri debati so nekateri trdili, da so naročeni na »Edinost« le iz tega razloga, da imajo novic iz tržaškega življenja, ker ni drugega lista, a izražajo željo po drugem glasilu, ki bi zastopalo čiste krščanske nazore.
Drugi predlogi so bili: Za društvo sv. Cirila in Metoda se nič rte pobira, dokler jc odbor tak. Obvelja. Duhovniki naj nc dajejo knjig dvomljivim društvom, ampak naj podpirajo župne knjižnice. Obvelja. Naj se duhovniki v oporoki spominjajo katoliškega tiskovnega društva. C. g. Dcfar prinese pozdrav istrskih Hrvatov in pravi, da se bode delalo na to, da se dobi tudi tiskarna v Pazinu. Da vodi to tiskarno in organizira tamošnje dijake, bi bil škof Mahnič pripravljen poslati iz svoje škofije sposobnega duhovnika. Živahno pozdravljeno.
Odbor sc konstituira: Predsednik: Ukmar; tajnik: Cok; podpredsednik: Kalac; Vcl-hartickv, Tul, Guštin, odborniki.
Ta odbor bo imel skrb za koncesijo, pogajanje za tiskarno, transport, instalacijo, poskrbi osobje in skliče tiskovno društvo na posvetovanje pred izdajanjem lista.
Važno delr je započeto. Sicer verjamemo, da tudi ' katoliških krogih še ni popolnoma prodrla jasnost glede potrebe katoliškega tiskovnega društva. A oni, ki nc vidijo, bodo izpregledali. Brez tiskovnega društva ne pridemo nikamor. Poglejte nasprotnike: Edino samo tisk jih drži pokonci. Brez lista in tiska pade takoj vse, kar imajo. Pa tudi na katoliški strani jc tisk življenjska sila, ki oživlja vso organizacijo. Vsa politična, gospodarska in socialna organizacija na Kranjskem je delo katoliškega tiska. Ce pa ne bi bilo v Ljubljani »tiskovnega društva«, tudi ne bi bilo »Slovenca« in »Domoljuba«, ali se vsaj nikdar ne bi bila mogla razviti do tolike moči. Tako je ustanovitev »katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani bila začetek vsemu, kar se je storilo na polju katoliške organizacije. Istotako je v Mariboru, tudi v Celovcu je tisk to, kar dviga Slovence. Dr. Mahnič je izprevidel, česa treba in je svoje delovanje začel z ustanovitvijo tiskarne. Tudi v Zagrebu so prišli do istega prepričanja. To, kar se je povsod dobro obneslo, mora tudi v Trstu prospevati. Le pogumno na delo! Za malenkostno nasprotovanje se nc zmeni, kdor ima pred očmi visok in plemenit smoter!
ki je dovršil girn nazijo, išče primerne
službe.
Dobrega in poštenega
Knllgouezo
sprejme v službo knjigoveznica družbe sv. Mohorja (M. Brugger) v Celovcu.
Ponudbe so tja poslati. 2404 3 2
Jmm
mm**,.
Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-ljanti itd, Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro naj kupi samo znamko ——— „Union<
»a
FR. ČUDEN
2084 12
urar In trjovse v Ljubljani, Prešernove ulice.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
111111111111111111111111111111 W& M	. » »	-
v\\<sy/.
Ingleiko

,v/>A • V—v »V>•/—v--.\ ,v/>.\y>.\V>'/jl>-./')v.
•V>
V-/. NV-/.
•t

oblek
mmmmmmmrnmmm^mmmMmmi^mMm
•V> A/V ■,-Y;;sv/.
>.v..v>
sv/.
•{T/A---/.
.S/>.S/> sv/. sv/.
>y-i>yi
sv/, sv/, sv/. Sv/.1
.v>.v>
HM
.s/> .\/>
sv/. Sv/,
.s/>.sV>
'.V/. SV/,
</V NV-/.
Ss > ' .V. > .\ ^


\V/. SV/.
.S/>.S/> sv/, sv/,
.S/-.- .sV>
SV/, S--/.
.S/> .S/>
SV/. SV/.
.sV>.S/>
W<sv/.
?m
sv/, sv/. fisCis
tm
m®
.v> y>.\
.V>>.V. \w, sv/.
/ \< s V-<.\	/> X >• > A^. V ✓	X s .v« s ' > .V- /• .v. > > .y.
Ljubljana, Mestni trg st. 5.
Bogata zaloga konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice. 2400 3-4 Obleke in površniki se po meri za gospode in dame najfinejši in najhitrejše izgotavljajo na Dunaju.
Pošilja tudi na izbero in :: :: brez povzetja ! :: ::
Najnižje cene!
0. BERNATOVIC.
Prva kranjska zaloga vina
iz raznih odlik, kleti in lastnih vinogradov
Kolizej štev. 130, Ljubljana.
Vino je pod pregledom kmetijsko - kemičnega — preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani.
V zalogi se nahaja Vermouth, konjak, rnm, tropinovec L t. d., kakor tudi druga desertna vina v steklenicah.
2235 10-7
HnMn
zaloga
oblek
iklailiiče oblek
LJubljana, Mestni trs 5
Ravnokar so došli
novi modeli
v najnovejšem kroju te se-zije in sicer kostumi za dame z liftboi-em in dolgo jopico, gladki in stisnjeni liftboi iz pliša in sukna, dolge jopice in paletoti.
2394 3—3
Razglas.
Pozivno na tukajšna razglasa zaradi vložitve ponudb za izvršitev dovozne ceste k postaji nad „Vrdom" v cestnem okraju Vrhnika se vnovič razglaša, da je podpisani deželni od<x>r podaljšal dobo za izvršitev te ceste do I. avgusta 1908.
Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe za to na 38.500 K proračunjeno cestno zgradbo je napovedbo popusta ali doplačila predložiti do 15. novembra t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe morajo biti opremljene v smislu prvega razglasa.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri županstvu na Vrhniki.
V Ljubljani, dne 19. oktobra 1907.	2407 3-2
Deželni odbor kranjski.

a jesensko sezono
priporoča	2395 4-2
nove svile in žamete za bluze.
Prilika
pnilette sililo zn obleta, črno, m. po K 2.70.
Ostanki svile čudovito ceno.
A. Persche, Llu&Ilann, Pred Shofilo Z1.
Delniška družba „Z DRUŽEN IH PIVO VAREN Žalec in Laško
= priporoča svoje teborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). —
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
—pcjiljotu« no dem sprejeme rejtouroter „J<er©dnego t)©mo" g. I^ržilnik (Telefen fl*. ) ~
r.
«1 w
ISnaži samo _
5 čistilnim e^treKtom £
Za dame!
2237 52-7 Za otroke!
elegantne klobuke
ter vsakovrstne modele priporoča
A. Uluod - Mozetič
Ljubljana, Stari trs 21.
Hodni salon trgovsko modnega blaga itd., itd. Popravila klobukov ceno in fino. - Zunanja mmmmm naročila točno. ——
A V • Vf •
OrozmsRi stražmoister
v pokoju želi stopiti v službo.
Za občinskega tajnika, magazinerja, nadzornika ali kaj enakega, najraje v kakem mestu ali trgu.
Cenjene ponudbe pod „št. 100" na upravništvo „Slovenca".	2415 3—2
Dobre Žagarje in izurjenega cirkularista
sprejme takoj v trajno delo proti dobremu plačilu parna žaga v Kopriv-niku pri Kočevju. Več se izve pri lastniku Dominiku Lušinu v Ljubljani, Jenkove ulice št. 18.	2298 5—5
DELOVODJO-
V strokovnjaka
ki je popolnoma vešč izdelovati vsakovrstne oementne izdelke,
2198 8
sprejme A. ROBI u Borovnici.
Službe
pisarja, paznika ali kaj enakega išče mlad inteligenten mož, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Prijazne ponudbe pod .,Služba" na upravništvo »Slovenca". 2356 3—3
Dobro idoča stara
2370 3-2
^gostilna
daje se na račun proti kavciji. — Naslov pove upravništvo »Slovenca".
2178 16-9
Trgovci z vinom!
Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko
Bratje Lučič-RoKl::
Vis (Lissa) Dalmcija
■li«|)N lil HM ter jih pošilja v svojih sodih
VlMlU Vinu na drobno
ki ima v zalogi
najbolj sloveča VlJklVU V1IIU na drobno in debelo počenši od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon-
Nepoznani »iški opol in belo vino
radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se 1
Odjemalcem na debelo dajemo popust. — § Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za prist-— — — nost naših vin jamčimo. — — — 0
HO O
a
o
a.
jv
>0 o
v e
♦o
E o
cT
v.
a
jv
Najnižje cene!
Slavnemu občinstvu, zlasti čast. duhovščini, učiteljstvu in dijaštvu naznanja otvoritev svoje
trgovine s papirjem in šolskimi potrebščinami
v Ljubljani, Poljanska cesta IZ sisuss:
in prosi blagohotnega obiska.
A. ŠKULJ.
O
O"
<. o n*
~G
3 3
%r C ■o C
T3 O
•o
C 0»
2244 6-5
Izvrstno blago!

Razglas.
Stavbinska družba v Radovljici razpisuje
javno dražbo hiše št. 68
v Radovljici (predmestje) na dan 29. oktobra t. I. ob 10. uri dopoldne na licu mesta.
Hiša stoji na lepem kraju, je enonadstropna s tremi stanovanji in vrtom.
Vprašanja v tej zadevi naslavljajo se na Načelstvo stavbinske družbe v Radovljici.	x	2384 3-2



Važna novost!
flnton Medved: Za pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih.
Cena knjige v elegantni vezavi K 3 50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno JML 3-AO v elegantni vezavi.
Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov. Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10 oktobra t. 1. ..Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", „Ljubljanski Zvon" in ..Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču.
Obenem priporočamo tudi:	2316 12 5
Anton Medvedi .Pi^zljc. Cena K 380, eleg. vez. K 5—.
Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseli slovenskih časopisov.
KatoBiška Bukvama v Ljubljani.
tiSf
mm/mm®
Preselitev trgovine.
Dovoljujem si slav. občinstvu m cenj. svojim odjemalccm uljudno naznanili, da sem svojo trgovino z mejanim blagom na )avorni^u 61 preselila v svojo novozgrajeno hišo
| n a Jesen ice- Ju^in e št. 152
Zahvaljujoč se jer dosedanjo naklonjenost se priporočam tudi nadalje za mnogobrojni obiski Ker sedaj mi bo mogoče še lažje cenjene odjemalcezadovoljiti v vsakem oziru.
2 odličnim spoštovanjem 239t 2-2 ^ Pošenel.
)esenice-fužine, 17. o^t. 1907.
Išče se zanesljiv
2389 3 -2
žojar-pilar
za manjše vrste mehanično žago. Plača po dogovoru, stanovanje in kurjava prosta. Oženjeni z malo družino imajo prednost; sprejme
;Scirkularist
Natančneje se izve pri lastniku Franc Urbančič-u na Baču, pošta Knežak, Notranjsko.
perje in puh
oprano in očiščeno
'/, kilograma 0(1 45 kr. viSje
C. J. HAMANiN, Ljubljana.
543 17
Opozori se
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
IC. MIKI,, AH C
LJUBLJANA, 22 9 i5-3
:: Stritarjeve (Špitalske) ulice štev. 5. ::
J53T" Na zahtevo se doposfjejo vzorci. TŽZSt
Po tem kazalu se spoznajo trgovine koder
—A
se prodajajo „Singerjed" šivalni stroji.
.za to
Sv.Petra cesta št,24, Ljubljana.
V blagohoten opomin: Vsi šivalni stroji, ki jih ponujajo pod imenom „Singer", so ponarejeni po našem starejšem sistemu, ki ga sedanji novejši sistemi rodbinskih strojev daleko presegajo po konstrukciji, delo/možnosti iu trpež-nosti. ——:---------- 2366 2
Podružnice v vseh večjih mestih.
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
:a cesta nasproti kavarne „Europa". s s Danes v soboto nov spored.	2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do G. ure popoldne predstava za dijake po zni-s : žani ceni. e :