le re fle t de la disposition v erticale et horizon tale de la vegeta tion dans les regions m ontagneuses, ce tte lim ite in tim em ent liee ä la d iffe ren tia tion spa tia le de la vegeta tion selon les elages v e rticau x e t les zones horizontales, de la bo rd u re vers le cen tre de la m ontagnes. L ’oeuvre theo rique et concrete de P lesn ik le range parn ii les n ie illeu rs C onnaisseu rs de ees problem es. La lim ite su p erieu re de la fo re t dans les Basses T a tra est exam inee dans l’ouvrage de Z atkalik , in te ressan t p a r son o rig ina lite de po in t de vue en ce qui con- cerne ce rta in s questions theoriques (20). A pres la g u erre on note quelques e tudes su r la lim ite su p erieu re de la fore t dans les A lpes, m enes su rtou t ä Innsb ruck dans le bu t de resoudre ce rta ines questions econom iques p ra tiq u es (14). En Slovenie, il y ’a eu peu d ’etudes de ce genre. Le d ern ie r ouvrage tra ita n t de cette question dans nos m ontagnes suit, su rto u t en ce qui concerne I’exam en theorique de la question, les o rien ta tions nouvelles, d an s l ’etude de cette lim ite (W raber 21). TEŽNJE II KOMPLEKSNOSTI NA JUBILEJNEM KONGRESU SOVJETSKIH GEOGRAFOV V LENINGRADU Svetozar I l e š i č D elegac ija N acionalnega k o m ite ja p ri Zvezi geografskih in štitu tc ij SFRJ, scsto ječa iz podpisanega ko t p red sed n ik a te r iz prof. D. D u k iča (Beograd) in M. Panova (Skopje) je im ela priliko , da je iz rek la pozdrave in čestitke geogra­ fov Jugoslav ije svojim sovjetskim kolegom , k i so se zbrali, da n a V. kongresu G eografičeskega O bčestva SSSR proslave 125-letnico ustanov itve teg a d ruštva, ozirom a njegovega predhodn ika . R uskega geografskega d ruštva . Kongres, ki je bil p rvotno sk lican za začetek sep tem bra 1970, je m oral b iti zarad i v a r ­ nostn ih ukrepov, povzročenih po ta k ra tn i nevarnosti ep idem ije ko lere , p re lo ­ žen na čas od 21. do 25. decem bra. Tako smo se sestali v m estu ob N evi v času, ki je bil daleč od slovitih »belili noči« in živahnosti »Letnega vrta«, pač pa ob zam rzn jen ih vodah nevske delte, ob tenki, a li ven d ar šk rip a jo č i snežni odeji len in g ra jsk ih p arkov te r ob m raku , k i je tr a ja l t ja daleč v dopoldan­ ske u re te r spet za je l ozračje sred i popoldneva. Cas, k i p a je m orda za Le­ n ingrad z n jegovo »petrovsko« in revolucionarno »leninsko« trad ic ijo ra z ­ položenjsko, v sa j glede n a delovno vzdušje, m orda značilnejši k a k o r p a čas »belih noči«. K ongres je imel m očan ju b ile jn i poudarek . Zgodovina n ek d a n je g a ru sk e ­ ga, zdaj sov je tskega G eografskega d ruštva, ki je če trto n a js ta re jše v E vropi (za parišk im iz le ta 1821, berlin sk im iz le ta 1829 in k ra ljev sk im londonskim iz le ta 1830), je b ila p red s ta v lje n a zborovalcem v oblik i sk o ra j 400 stran i obsedajoče knjige Geografičeskoe Občestoo za 125 let, k i jo je izdala A kadem ija N auk SSSR v red ak c iji akadem ika S. V. K a l e s n i k a . V n je j je poleg k ra tk e g a h is to ria ta celotne d ruštvene dejavnosti izpod peresa g lavnega u re d ­ n ik a podan podroben p reg led reg ionaln ih (ekspedicijskih) raz iskovan j G eo­ grafskega d ruštva, posebej pa po panogah o risana vloga G eografskega d ruštva v razvo ju geog ra fije in sorodnih ved. K akor h is to ria ti vseh teh sta rih geo­ g rafsk ih d ru štev po ve lik ih ev ropsk ih državah, je tu d i ta zelo instruk tiven , sa j je v n jem z a je t ves tis ti čas. v ka te rem se je zak lju č ila »odkrivateljska« doba v razvo ju geografije , zarod ile pa se vse sm eri sodobne znanstvene geo­ g rafije . K ongres je zasedal v znam enitem T avričevskem dvorcu, k je r je zadn ja le ta p red revolucijo zborovala ru ska d ržavna »duma« in k je r so se v raz ­ dobju m ed feb ru arsk o in ok tobrsko revo luc ijo le ta 1917 razv ija li živahni re ­ volucionarn i dogodki ob osebni udeležbi V. I. Lenina. K er so v ZSSR leta 1970 n a široko praznovali 100-letnico Leninovega ro jstva , je bil tud i uvodnem u zasedan ju kongresa dne 21. decem bra dan poleg ju b ile jn e g a m očan leninski poudarek . To nalogo je prevzel uvodni re fe ra t akadem ika S. V. K a l e s n i k a o pom enu len inskih ide j za sov je tsko geografijo . V n jem se je re fe ren t p re d ­ vsem dotaknil vp rašan j te o rije naše vede, posebno tistih , ki so tesno pove­ zani z osnovnim i stališči m ateria listične filozofije. K alesnik je v glavnem ponovil svo ja že znana sta lišča in k ritičn e pripom be na račun »buržoazne« geografije , pa tud i n a račun n jen ih dom nevnih vplivov m ed sovjetskim i geografi. Ponovil je k r itik o »m ešanja p rirodn ih in družbenih zakonitosti« v okviru »regionalne koncepcije« geografije pa tudi koncepcije »enotne geografije«, razen tega po jm ovanja , da p riro d n i in p ro izvodno-terito rialn i kom pleksi ne o b sta ja jo ob jek tivno itd. Zabeležiti pa v e lja tud i nek a te re nove pou d ark e v K alesnikovih izv a jan jih . Ne govori se več sam o o »sistemu geografskih ved«, tem več o n jihovem »kom pleksu« ali »asociaciji«, k a r zago­ ta v lja (po K alesnikovih besedah) »notran jo enotnost geografije«. P redm et p ro u čev an ja tega kom pleksa ved so »geosistemi«, »prirodni« in »proizvodni« te rito ria ln i kom pleksi. K om plekse različnega tipa sicer p ro u ču je jo različne znanstvene veje, vendar pa je očitno, da »na istem ozem lju o b s ta ja jo h k ra ti p riroda , p reb iva lstvo in proizvodnja«. V izv a jan jih o »geografskem okolju« se zdi. da se je K alesnik poslovil od enostavnega is toveten ja »prirodnega« in »geografskega« oko lja te r š te je k drugem u tud i tis te »antropogene« e le­ m ente, ki p reu sm e rja jo p rirodne procese, ne pa vsega »tehnogenega okolja«, ki ga je u stv a ril človek in ki se samo ne raz v ija n ap re j. K alesnik priznava, da je p rav iln a trd itev , da v okviru geografskega oko lja vzajem no vplivata d rug na d rugega p riro d a in človek. V tem smislu bi bil po jav koncepcije »enotne geografije« celo oprav ič ljiv : »njena n ap ak a sploh ni v id e ji eno t­ nosti, tem več v opredelitv i n je n e k o n k re tn e oblike«. P ri tem gre po njegovem m nen ju predvsem za napačno m ešan je različnih zakonitosti a li celo za trd i­ tev o obsto ju posebnih »prehodnih zakonitosti« ki naj bi se po jav ile pri vzajem nem m edsebojnem učinkovan ju p riro d e in družbe. K alesnik se še d a lje ostro obrača p ro ti prim erom , ki jih n av a ja jo »enotni geografi«, k ak o r je tisti, ko za tr ju je jo , da donosnost km etijsk ih k u ltu r zavisi h k ra ti od p rirodn ih pogojev in kom pleksa agro tehničn ih ukrepov. Po njegovem m nen ju je očitno, da d o n o sn o st 'ra s tlin ven d ar ostane vedno p rirodn i pojav, proizvodnost dela p a družbeni. Ce to re j v borbi zoper zagovornike »enotne geografije« K alesnik sicer v z tra ja , čeprav dokaj bolj zm erno, v bistvu na s ta rih dualističnih pozi­ cijah . pa je docela nova n jegova odklonilna po lem ika zoper tis te , tudi sov je tske geografe, ki so n ae n k ra t spoznali v k ibe rne tik i, v B ungejevi »teo­ re tsk i geografiji« in v t. i. »socialni fiziki« svoje zaveznike p ri svoji k o n ­ cepciji če že ne enotne geografije«, pa vsaj t. i. »enotnih zakonov« v p rirod i in družbi. Niso mu p rav n jihove trd itve , da so proces »integracije« znanosti in težn je k sintezi n u jn a posledica znanstveno-tehnične revolucije . Na otvoritveneiji sestanku kongresa so razen K alesn ika re fe rira li še O. A. K o n s t a n t i n o v o 125-letnici G eografičeskega občestva, N. N. N e ­ k r a s o v o znanstven ih osnovah generalne sheme razm estitve p ro izvaja ln ih sil v ZSSR v razdob ju do le ta 19801 in akadem ik I. P. G e r a s i m o v o tem i »Znanstvenotehnični nap red ek in geografija«. 2e po naslovu se vidi. da je v posebno živo p rob lem atiko posegel zad n ji re fera t. V n jem je G erasim ov povzel svoje v tise z občega zborovan ja A kadem ije znanosti ZSSR, posveče­ nega problem om tehničnega napredka. K ar dom ače nam je zvenelo, če smo slišali, kako so na tem zborovanju raz p ra v lja li o v p raša n ju energetike , o v a r ­ stvu prirode. o vzpostav ljan ju ravno tež ja v biosferi, o zdravstven i zaščiti okolja , o računsk i tehn ik i, o znanosti ko t najučinkov ite jšem področju n a ­ ložb k ap ita la , o tem, kako revolucijo v znanosti in tehn ik i sp rem lja revo lu ­ c ija v izobrazbi in v u p rav ljan ju , k ako pa pri tem n iti en k ra t ni b ila u p o rab ­ lje n a beseda »geografija«, k a r je pač po G erasim ovu posledica arha ičn ih p redstav tistih , k i vodijo znanost, o sodobnih nalogah in vsebini geografije. Tem u so po G erasim ovu močno k r iv i tud i sov jetski geografi sami, k e r si še 1 Znači lno^ je , d a a k a d e m i k N. N. N e k r a s o v k o t g e o g r a f p r e d s e d u j e o r g a n i z a c i j i S O P S (o v c tu z a p r o u č e v a n je p r o i z v a j a l n ih s il p r i G o sp la n u SSSR) in d a j e ed e n od n jegov ih g la v n ih p o m o č n ik o v p r i te m d e lu d o k to r g e o g r a f s k ih z n a n o s t i V. A. A n u č i n . niso dovolj ja sn o začrta li svo je delovne poti v sm eri kom pleksn ih p roučevanj s težiščem n a odnosu m ed p rirodo in družbo, sk ra tk a na v p raša n jih ž iv lje n j­ skega okolja . K akor je to G erasim ov nakazal že p red n ek a j leti, ko je za­ risal program t.i, »konstruk tivne geografije«, n a j bi b ila ta k a pot v p rouče­ v an ju p riro d n ih bogastev in m ožnosti n jihovega sm otrnega izkoriščan ja, v p rob lem ih sm otrnega p reo b raž an ja p rirode , po trebnega za učinkovito izrabo p riro d n ih virov, o b likovan ja novih in razv o ja obstoječih proizvodno- te rito ria ln ih kom pleksov, v izdelavi reg ionaln ih modelov na jrac io n a ln e jše razm estitve d ružbene p ro izvodn je in p ro izvodnih sil, v p ro u čev an ju zako­ n itosti naselitve in izdelave znanstven ih načrtov reg ionalnega p la n iran ja , v raz g lab ljan ju o varstvu ž iv lje n jsk eg a o k o lja itd. G erasim ov podčrtava, da nobena od d an ašn jih znanosti ali sistem ov znanosti ni sposobna vzeti nase odgovornosti za p lodno teo re tsko in p rak tično reševan je vseh zap le ten ih in med seboj povezanih problem ov n a d a ljn je sm otrne iz rabe p riro d n ih virov, varstva , sm otrnega u re je v a n ja te r p reo b raž an ja okolja . Te naloge lahko prevzam e sam o »konstruk tivna geografija« . Toda G erasim ov podčrtava tudi, da se usm eritev v naznačene delovne sm eri n ik ak o r ne u jem a s trad icionalno razdelitv ijo naše vede na fizično, ekonom sko in p reb iva lstveno geografijo , k a jti elem enti vseh teh tre h »geografij« so za je ti v vsaki od naznačenih raz ­ iskovalnih sm eri. K o 'č lo v ek posluša ali b e re take besede enega od vodiln ih sov je tsk ih geografov, ki je še nedavno stal na izrazitem stališču dualizm a v geografiji, im a nad tako p reu sm erjen o m iselnostjo v sm eri kom pleksnega p ro u čev an ja oko lja in n jegovega raz m erja do družbe lahko samo zadoščenje, saj sc s tem -geog rafija v rača k svoji osnovni prob lem atik i. P rizn a ti je treba , da je ta k a p reusm eritev odsevala tud i iz številn ih d rug ih re fera tov na kongresu . Tako so o s ta n ju in nalogah v fizični geografiji poročali v skupnem refera tu N. A. G v o z d e c k i , K. I. G e r e n č u k , A. G. I s a č e n k o in V. S. P r e o b r a ž e n s k i . Tudi oni v z tra ja jo na kom pleks­ nem znača ju fizične geografije ko t vede o »landšaftni« sferi zem lje te r o n jen ih p rirodn ih »geosistemih« ali »prirodnih te rito ria ln ih kom pleksih«. P ri tem p o u d a rja jo in te res posam eznih geografskih ved za »enotnost p rocesov;, k i se raz v ija jo v geografski sferi, posebej pa v id ijo eno od glavnih nalog obče geografije v p ro u čev an ju p reob likovalnega vp liva proizvodne dejavnosti č loveštva na p riro d n e procese, v u g o ta v lja n ju anotropogenih učinkov v po­ k ra jin i te r celo v zg rad itv i te o rije človekovega vp liva n a p o k ra jin o (teorije »ku ltu rne pokrajine« , izraz, k i ga doslej v sov je tsk i geog rafiji sk o ra j nismo našli). Kot p rim er tako u sm erjen eg a dela n av a ja jo a v to rji izdelavo »land- šaftne« k a r te ZSSR v m erilu 1:2.500.000 te r celo t. im. »agrolandšaftnih« k art, ki n a j jih sp rem lja jo »landšaftni« posnetki kolhozov in sovhozov, n jihova tipo log ija in pro izvodna ocena. K aj p r i tak i usm erjenosti fizične geografije lahko še ostane od ap rio rn e dualistične razm ejitve m ed fizično in ekonom sko geografijo , k a j od dogm atskega filozo firan ja o različnih zakonitosti v p rirod i in pro izvodnji? Isto smo se povprašali, ko nam je B. B. S o č a v a v svojem refera tu »G eografija in ekologija« jasno p redstav il svo je po jm ovan je geografije kot »ekologije človeka.« Tako po jm ovana geog ra fija ne p red s ta v lja asociacije geografsk ih ved v celoti, tem več samo usm eritev n jen eg a stržena, to je p ro ­ učevan ja kom pleksnih problem ov vzajem nih odnosov med človeško dražbo in te rito ria ln im i posebnostm i p rirodnega okolja . To je po Sočavi edino p ravo delovno področje geografije , k i p r i tem lahko tud i prevzam e vlogo organ iza­ to r ja m ed isc ip linarn ih raziskav. S tem v zvezi govori Sočava tudi o »plane­ tarni«, »regionalni« in »topološki« koncepciji v geog rafiji in ekologiji. K er je p r i tem t.i. »biosfera« v o sp red ju ekološkega zan im anja , nas ni na kongresu p resenetil re fe ra t z naslovom »G eografski aspek ti b iološke p ro ­ duktivnosti« (I. I. B a z i 1 e v i č , L. E. R o d i n in N. N. R oz o v ), dobro podprt s k v an tita tiv n im i podatk i o g lavnih k lim atsk ih pasovih. V ekološko p ro b le ­ m atiko je posegel seveda tudi re fe ra t o p rob lem ih oskrbe človeštva s svežo vodo (B. I. K u d e 1 i n , V. N. K u n i n , M. I. L v o v i č in A. A. S o k o 1 o v). K om pleksnost je zazvenela tud i iz treh referatov , k i so obravnavali m orje . P ri p rv ih dveh je to naznačil že sam naslov (»Vzajemno součinkovanje členov sistem a ocena—atm osfera—kontinenti,« re fe ren t Y. V. S u 1 e j k i n , »K om pleksna p ro u čev an ja šelfnega in obrežnega pasu«, re fe ren t M. M. E r ­ m o l a e v ) . V tre tje m pa je K. K. M a r k o v plastično izrazil svojo (in našo) sta ro idejo, da »G eografija oceana« (kakor je bil naslov refera ta ), ni samo fizična geog ra fija (oceanografija), tem več tudi geografija plovbe, rib ištva itd., sk ra tk a kom pleksna, če hočemo, »regionalna« geog ra fija m orskih p ro ­ storov. Nič ni p resenetljivega, da so hk ra ti, ko se je razp rav lja lo na kongresu o vlogi geografije v času znanstveno-tehničnega napredka, p rišli na dnevni red tud i problem i znanstvenoraziskovalne tehn ike same. S te s tran i je bil v sekakor nadpoprečno zanim iv re fe ra t V. V. V i n o g r a d o v a in K. J. K o n d r a t j e v a o geografskih raz iskovan jih s pom očjo kozm ičnih apa­ ratov, še posebno z v id ika proučitve velik ih te rito ria ln ih kom pleksov. Dva re fe ra ta pa sta se do takn ila povsod v svetu ak tualnega v p raša n ja uporabe k v an tita tiv n ih m etod v geografiji. Z v id ika fizičnogeografskih raziskav je v p rašan je odprl re fe ra t av to rjev M. I. B u d i k a , J. A. M e š č e r j a k o v a in V. I. K o 1 1 j a k o v a. R efera t je pokazal, da upo raba k v an tita tiv n ih metod v posebnih geografskih discip linah n iti n i nova, da pa je šele v povojih z v id ika enotnosti kom pleksa geografskih procesov, p redvsem t.i. fizičnogeo- g rafskega procesa v smislu po jm ovan ja A. A. G rigorjeva. Tu bi p riš la v poštev zgrad itev popolnega sistem a k v an tita tiv n ih zavisnosti, k i vežejo m ed seboj p okaza te lje geografskih procesov. Tak sistem bi dobro služil za razne p rak tičn e cilje , p redvsem za izračun sprem em b vsega kom pleksa p rirodn ih pogojev p ri ak tivn ih vplivih na posam ezne geografske procese. S te stran i bi ravno take m etode zbližale in koo rd in ira le delo specialistov posam eznih fizičnogeografskih disciplin, ki zdaj dela jo po na jraz ličn e jš ih , m ed seboj k a j m alo povezanih instituc ijah . O rezu lta tih in perspek tivah uporabe m atem a­ tičnih m etod v ekonom ski geografiji pa je poročal J. G. S a u š k i n , k i ga že poznam o ko t vnetega p riv rženca teh metod, tudi v smislu B ungejeve »Teo­ re tične geografije.« N jihovo vrednost vidi Sauškin ravno v tem, da bistveno lahko o la jša jo p roučevan je vseh v rs t dejavnosti človeka n a zem lji, n jegov vsestransk i odnošaj do okolja , h k ra ti ob ravnavajoč gospodarstvo, p reb iv a l­ stvo in prirodo, z d rugim i besedam i kom pleksne »geosisteme,« to tud i s p ro ­ gnostičnega in p lanerskega v idika. P ri tem m atem atične m etode tud i v geo­ g ra fiji samo k rep e n jen o m etodologijo, n ik ak o r pa je ne »raztap ljajo« v m a­ tem atik i. N jihova g lavna k o ris t za geografijo je v tem, da om ogočajo p ro ­ učevan je posebnosti vzajem nega učin k o v an ja med p rirodo in družbo, analizo in prognozo rezu ltatov tega g igantskega procesa, raz iskovan je odraza tega procesa n a razvoj tako p rirodn ih p rosto rsk ih sistem ov (prirodnih kom pleksov) k ak o r tudi socialno-ekonom skih sistem ov (socialno-ekonom skih kom pleksov) in tehnično-ekonom skih kom pleksov (proizvodnih kom pleksov). P ri tem pod­ črtav a S auškin , da se geografske znanosti ne u k v a r ja jo s proučevanjem raz­ m estitve v p rosto ru posam eznih tu jih objektov, k a te rih bistvo raz isk u je jo druge vede. »Minili so časi, ko je geog ra fija znašala k u k av ič ja ja jca . G eo­ grafske vede im ajo svoje m ateria lne o b jek te — p rosto rske sistem e ( te rito ria l­ ne kom plekse ali geosisteme)«.’ D a so razm iš ljan ja te vrste, k a te r ih glavni nosilec v ZSSR je Sauškin, še posebno tis ta m ed n jim i, k i skuša jo na osnovi tega oblikovati neko posebno novo »teoretsko geografijo« po zgledu B ungeja ali celo posebno »m atem atično geografijo«, zadela tud i med sovjetskim i geosrafi n a p rece jšen odpor, že vemo, O A nučinovem stališču o tem smo svoj čas v »G eografskem vestniku« že poročali (XL, 1968, str. 152). Bistvo tega stališča je v tem. da se z m ate­ m atičnim i m etodam i ne m ore m en jati p redm et neke vede ali u stv a riti nova znanstvena disciplina. Tem u stališču se je v d iskusiji ob Sauškinovem re fe ­ ra tu na kongresu k repko p rid ruž il M. I. A 1 ’ b r u t z d iskusijsk im prispevkom pod značilnim naslovom »U poraba m atem atike v ekonom ski geografiji ne m en ja p redm eta te vede.« P ri tem je značilno, da se A l’b ru t sicer ne s tr in ja z A nučinom v opredelitv i p redm etov fizične in ekonom ske geografije. D a načela m atem atične, »teoretske« geografije v sm islu B ungeja in n jegovih sov je tsk ih p riv ržencev k rep k o o d k la n ja tu d i K alesn ik te r jim očita celo nem arksistično m ešan je raz ličn ih zakonitosti, smo om enili že zgoraj. P rece j svežega p rep ih a v sov je tsk i d ružben i geografiji odseva iz re fe ra ta treh v idnih sov je tsk ih ekonom skih geografov V. V. P o k š i š e v s k e g a , A. A. M i n c a in O. A. K o n s t a n t i n o v a o novih sm ereh v razv o ju sov­ je tsk e ekonom ske geografije. Vidi se, da se sov je tsk a geografija prožno in z uspehom izv ija iz p retogega o k v ir ja svo je trad ic ionalne ožje »ekonom skosti.•< V re fe ra tu se celo govori o širokem cik lu »socialno-geografskih disciplin,« o »sis tem sko-struk tu rn ih prijem ih« , zvezanih s k ib e rn e tsk im i predstavam i, go­ vori se o »širokem sp ek tru d ružben ih pojavov«, o socialno-razredni s tru k ­ tu ri p reb iv a ls tv a te r s tem v zvezi o »sociologizaeiji« sov je tske ekonom ske geografije , p a tud i o n je n i »dem ografizaciji,« k a r vse ne samo u tr ju je kom ­ pleks d ružben ih po javov v p rosto ru , tem več tud i zveze d ružbene geografije s fizično. Po te j poti dobiva »geografska sfera (obločka) Zem lje vedno več antropogenili potez, povzročenih p redvsem po »tehnogenih« vplivih. P ri tem se sicer om enja, da se ti rea ln i pogledi n a kom pleksno prostorsko stvarnost načelno raz lik u je jo od o b rav n a v an ja teh procesov s sta lišča »enotne geogra­ fije.« Zdi se pa, d a je to samo koncesija referen tov zako ren in jen im dogm at­ skim trad ic ijam , zakaj n ik ak ih argum entov o tem , v čem n a j b i b ile te raz ­ like, iz re fe ra ta ne razberem o. Od drug ih re fera tov na kongresu sta b ila zelo zanim iva še re fe ra ta A. V. D a r i n s k e g a o p roblem ih geografske izobrazbe v SSSR in A. M. A r h - a n g e l s k e g a , A. M. M a r i n i č a B. N. S e m e v s k e g a o znanstvenih osnovah v iš je geografske izobrazbe na un iverzah in pedagoških in štitu tih SSSR. Iz n jih se je videlo, da so problem i zelo podobni k ak o r drugod po svetu in tudi p ri nas, čeprav se odp ira jo v mnogo obsežnejših d im enzijah . Končno je b il n a p rogram u še re fe ra t. K. A. S a l i š č e v a o sodobnih p ro b le ­ mih sov je tske geografije v luči nalog G eografskega d ru štv a ZSSR. O m enim n a j še, da se je delo V. k o ngresa v raz liko s p re jšn jim (1. 1964 v Moskvi) razv ija lo sam o n a p len arn ih sestank ih in ne po sekcijah te r da so b ili vsi re fe ra ti že predhodno pred loženi udeležencem v ob lik i tiskan ih b ro ­ šur, delom a celo že s številnim i, v n ap re j p rip rav ljen im i d iskusijsk im i p r i­ spevki (koreferati) vred. K ongres je končal svoje delo z zak ljučk i, k i dobro od raža jo tud i zgo­ ra j naznačene težn je k o sred n ji geografsk i tem atik i in n je n i kom pleksnosti. O p rav il je seveda tud i svo je o rgan izac ijske posle. Za p red sed n ik a vsezveznega d ru š tv a je bil ponovno izvoljen akadem ik S. V. K a 1 e s n i k , k i je h k ra ti v tem letu praznoval tud i svojo 70-letnico, h k a te r i m u tud i jugoslovansk i in slovenski geografi n a jisk re n e je čestitam o. Reseine: Tendences vers la coniplexite au Congres jubilaire des geographes sovietiques ä L eningrad Svetozar I l e š i č L’a u te u r qui a p artic ipe comme chef de la delegation yougoslave au Ve C ongres de la Soeiete de G eographie de 1’URSS. tenu ä L eningrad de 21 ä 25 decem bre 1971 ä l’occasion du 125e an n iv ersa ire de la Soeiete, p resen te un b re f rap p o rt su r le C ongres en sou lignant su rtou t des fortes tendences qu ’y p re- dom inaien t vers la coniplexite des recherehes geographiques su rtou t en ce qui concerne le tra item e n t des problem es des re la tions en tre le m ilieu geo- g raph ique e t le developpm ent socio-econom ique, les p roblem es de la valo­ risation et transfo rm ation ra tionelles de ce m ilieu y com pris les resources n a tu re lle s ainsi que de la d istribu tion p lan ifiee des forces productrises.