Po zaplembi drug^a izdaja! Leto III. T Celju, dne 8. oktobra 1908._Št. 41. NARODNI LIST Glasile» narodne stranke za Štajersko. [illaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vee pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati n» naslov : „Narodni List" v Ceiju. — Reklamacije bo poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. Y imenu njegovega Veličanstva cesarja! C. b. okrožna sodnija v Celju je pod predsedstvom c. k. dež. sodnega svetnika Schäftleina in v prisotnosti c. k. deželnosodnih svetnikov Kotziana in dr. Roschanza in c. k. sod. pristava dr. Krančiča kot sodnikov, nadalje c. k. avskultanta Kotnika kot zapisnikarja, c, k. drž. pravdnika dr. Bajrerja kot javnega obtožitelja, dr. Gvidona Sernca in dr. V. Kukovca kot zastopnikov zasebnih udeležencev ter dr. F. Zanggerja kot zagovornika v navzočnosti zaprtih obtožencev mladoletnih Otmarja Derganca, Franca Melsacka in Simona Zuzzija za pravo spoznala: Otmar Der gane, mestnega ekonoma sin v Celju, Franc Mehlsack, praktikant pri leso-tržcu Jarmerju in Simon Z uzzi, sin prodajalca južnega sadja v Celju so krivi in sicer: Otmar Derganc in Franc Mehlsack hudodelstva hudobnega poškodovanja tuje lastnine po § 85. a) kazenskega zakona, storjenega s tem, da sta na Narodnem domu v Celju v noči 20. septembra s kamenjem najmanj tri šipe pobila in je škoda znašala nad 50 kron, Simon Zuzzi pa prestopka poškodovanja tuje lastnine po § 468. kazenskega zakona storjenega s tem, da je po noči 20. septembra pobil s kamenjem šipe na hiši g. dr. Josipa Serneca, odvetnika v Celju v vrednosti manj nego 50 K in se obsodijo: ml. Otmar Derganc in Franc Mehl-s a c k po § 86 k. z. z uporabo § 54 k. z. vsak na štiri tedne ječe, Simon Zuzzi po § 468 k. z. na tri dni zapora, nadalje Otmar Derganc in Franc Mehlsäck po § 366 k. p. r. na povrnitev škode posojilnici v Celju v ZDesku 240 kron in Simon Zuzzi v povrnitev škode dr. Josipu Sernecu v znesku II K 40 v, slednjič vsi po § 389 k. p. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Celje, 6. oktobra 1908. Razbijači šip v Celju obsojeni. Na drugem mestu objavljamo sodbo okrožne sodnije v Celju glede pobijanja šip na slovenskih hišah v Celju 20. septembra. Objavili smo golo sodbo, kakor jo je predsednik sodnega dvora c. kr. d. s. s. Schäftlein javno razglasil. Nočemo se spuščati v podrobnosti, ker kratke besede sodbe dovolj povejo. Prvikrat so morali celjski Nemci izvedeti, da je razbijanje šip, četudi na slovenskih hišah storjeno, hudodelstvo, ki se kaznuje po kazenskem zakonu. Opomnimo, da so bili med sodniki 3 Nemci in samo 1 Slovenec in je sodba torej tudi od Nemcev breji vsakega sumničenja smatrati kot pravična. Saj je tudi obtožbo zastopal vsestransko mirno in nepristransko Nemec kot državni pravdnik. Tudi je bilo več nemških prič pri-puščenih nego slovenskih. Zagovornik si je dovolil najkrutejše žaljenje slovenskih prič in vložil zoper eno celo kazensko ovadbo; da bi ne bila zaprisežena. Pa resnica se je jasno izkazala in bila sta obsojena znani nadebudni sinček celjskega mestnega ekonoma Otmar Derganc kakor tudi mladoletni Jarmerjev uslužbenec Franc Mehlsack vsak na štiri tedne ječe, Italijan Zuzzi pa na 3 dni zapora in morajo plačati tudi škodo in stroške. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin. Mi Slovenci nismo škodoželjni, obžalujemo zapeljane žrtve nemške politike. Škoda le, da visoka celjska gospoda, ki je vsega tega kriva, ni prišla doslej pravici v roko. Slovenci plačujemo skupno v Celju ogromne davke. Lastniki pobitih hiš sami plačajo na leto več nego 25.000 kron davka. In pri vsem tem naj bi bili izpostavljeni večnim napadom, ki bi morali ostati brez kazni! Pravica za vse! Nečemo, da bi se Nemcem šipe pobijale, ne trpimo pa tudi mi tega. Zagotavljamo, da bodemo vse potrebno ukrenili, da se v Celju nikdap več ne bodo Slovencem šipe pobijale. Kako se bode to zgodilo, ne moremo na tem mestu pisati, pa storilo se bode vse. Blagodejno pa bode vplivalo na vse ljudstvo brez razločka narodnosti, da se je ta sodba izrekla, če tudi se je kazen storilcem milostno odmerila, kar tudi Slovenci odobravamo. Jako nespametno je bilo, da so Nemci po razglasitvi sodbe klicali zasmehljivo „heil Gerichtshof", kajti izrek sodnije bi moral biti tudi Nemcem sveta stvar! Obsodba hudod^stev z dne 20. septembra bi se morala nele od Slovencev, ampak tudi od vseh poštenih Nemcev le odobravati, od vseh, ki jim je kaj za mir in red. Slovencem v Ljutomeru in okolici. Pri zadnjem shodu v Ljutomeru ste prisegli na geslo „Svoji k svojim", dvignivši desnice ter s tem svečano obljubili svetu in svojemu značaju, da se v bodoče izognete nasprotnikom, ki krvoločno udrihajo po naših glavah z mečem, ki smo jim ga nabrusili mi. Evo Vam imenika naših mož! Vdolbi si vsakdo naslednja imena v glavo in srce! Trgovci: Seršen, Vršič, Herzog, Schneider. Gostilne- Seršen, Kukovec, Vaupotič. Krojača: Jelovšek, Vučko. Mizar in lesotržec: Velnar. Urar: Čagran. Sedlar: Karba. Klobučar: Robek. Čevljarja: Vrabel, Ozmec, Vrvar: Babnik. Brijač: Veselič. Ključavničarja; Kovačič, Ludvik. Založba sveč: Vršič. Vinotržec: Seršen, (Sever — na malo). Klepar: Rižnar. Paromlin in pekarija: Kukovec. Sodar: Golob. Zaloga slatine in premoga: Vršič. Zaloga steklarske robe: Volovec. Kamnosek: Goloblč. Slikar: Horvat. Prodaja železa: Lenz. Slovenci in Slovenke! Žrtvam 20. sèptembra leta 1908., tako nedolžno usmrčenlm in ranjenim, se slovenski narod najlepše oddolži s tem, da prispeva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencev, od katerih bo marsi-kteri pohabljen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnišnico, potem| pa za njihove rodbine, ki so podpore potrebne. Združeni narodni odbor se zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naši denarni zavodi, občine, korporacije itd. Oglasi se raCnnajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908. kot svedoka smrtnega sovraštva, ki do nas goji naš narodni nasprotnik, obenem kot opomin k skupnemu delu za prava našega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo spomenik, dostojen stvari, za katero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte, da na ta način ovekov^čimo spomin na naša narodna mučenika! Združeni narodni odbor. Prispevke, o katerih se bo polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. d r. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jih pa tudi upravništva slovenskih časopisov v Ljubljani, da jih oddajo imenovanemu odboru. Iz političnega sveta. Iz deželnega zbora. Občini Gornjigrad se je dovolilo pobiranje 170 % nih občinskih doklad, občini Virštanj pa pobiranje 180 % nih. — Sklenilo se je sezidati novo deželno hišo (za deželne urade). — Posi. dr. Jankovič je stavil predlog glede odpisa (Ä-tnega davka in ustavitve eksekucij pri mlinarjih in lastnikih žag v okr. glavarstvu brežiškem, kateri so trpeli vsled suše in vsled pomanjkanja vode. Predlog se je izročil odseku za občinske zadeve. — Razpravljalo se je o ribarskem zakonu, ki za Štajersko še ne obstoji. Razni govorniki so se obračali proti načrtu, nakar je dr. Jurtela protestiral proti temu, da bi se zakonski načrti, o katerih se je v odsekih temeljito razpravljalo, zopet umaknili. Vsekakor je čudno, da se nobeden gospodov, ki danes govore proti načrtu, v odseku ni niti oglasil. Izjavlja v imenu Slovencev, da bodo sicer glasovali za to, da se načrt vrne d0žeWemu odboru, želi pa, naj se bodoče v odsekih postopa pre-vidneje in temeljiteje. — V torek, 6. t. m. se seja ni vršila, ker je bilo premalo poslancev navzočih! Lepi zastopniki !! Bolgarska — neodvisna kraljevina. Bosna in Hercegovina — priklopljeni Avstriji. Dva velika dogodka sta se zvršila te dni na Balkanu, dogodka, ki znata imeti usodepolne po-slednice za celo Evropo. Dne 5. t. m. je dal knez bolgarski Ferdinand v Tirnovem, nekdanji pre-stolici Bolgarske, proglasiti Bolgarsko za neodvisno kraljevino. Dozdaj je bila Bolgarska vazalna država Turčije, pač s svojim knezom na čelu, a v gotovih ozirih odvisna od turškega Sultana. Težko so občutili vrli Bolgari to odvisnost, in že davno je bila želja celega naroda, da se to razmerje, osnovana vsled berolinske pogodbe ve-levlasti, pretrga. In knez Ferdinand je ugodil želji näröaä. Med närödöm vlada velikansko navdušenje. Ostale evropske države, v prvi vrsti Turška, pa se nečejo sprijazniti s tem spemen-jenim položajem, in nekateri vtočekrvhejši politiki oznanjajo že vojsko fla Balkanu. Pa še drug važen dogodek se je zvršil na Balkanu. Dan pozneje, kakor je bila razglašena neodvisnost Bolgarske, je proglasil avstrijski cesar aneksijo ali priklopljenje Bosne in Hercegovine k avstrijski državi. Dozdaj ste glasom berolinske pogodbe velevlasti stali ti fležfeli pač pod avstrijsko upravo, v resnici pa sta bili del Turčije. Ker hoče avstrijska vlada izvesti zdaj mnogo političnih reform glede uprave, se jè smatral cesar upravičenim proglasiti svojo suvereniteto nad obema deželama. Obširneje spregovorimo o obeh dogodkih prihodnjič. ~ ""Državni zbor se snide dne 3. novembra. — Vlada predloži v prvi seji zakonski načrt o za- yarovanju za starost in onemoglost.' ______. ..... " . * * V češkem deželnem zboru predloži vlada jutri načrt volilne reforme. * Bojevita policija v Zagrebu in Budimpešti. Dne 2. t. m. je bil v Zagrebu zaplenjen socijal-demokratični list „Slobodna Ri ječ", ker je pisal o dogodku, da je visokošolec Juriča oklofutal na ulici hrvaškega podbana pl. Czernkovicha. Zato je zagrebško delavstvo v velikanskih množicah šlo popoldne demonstrirat (a mirno, dostojno!) na ulico za svobodo tiska. Nakrat pa je začela policija brez vsega vzroka z golimi sabljami udarjati na posamezne delavce, da je bilo več težko ranjenih. Delavstvo je na to zahtevalo zadoščenje ali pa je hotelp proglasiti splošni štrajk. Vodja policije je na to izdal proglas, v katerem je obljubil, da se bo dogodek strogo preiskal in se bodo stražniki, ki so brez vzroka bili s sabljami, kaznovani. — Dne 5. t. m. je množica 15.000 so-cijaldemokratičnih delavcev demonstrirala v Budimpešti za splošno volilno pravico. Tudi tam je policija brez vzroka začela streljati iz samokresov in udarjati z golimi sabljami, in tekla je tudi tam delavska kri. To znači začetek burnih dogodkov na Ogrskem. * Koroški deželni zbor je sklenil zopet zahtevati ustanovitev samostojnega poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Koroško. * Sibirija. Naselbinska komisija za Sibirijo ima namen naseliti prihodnje leto v Sibiriji 100.000 družin s 500.000 osebami. V državnem proračunu je zato določenih 23 mil. 277.000 rubljev. * Bosna in Hercegovina. Časopisi poročajo, da se bo v prihodnjem prestolnem govoru nahajal odstavek, v katerem naznanja ustvaritev okrajnih zastopov v obeh okupiranih deželah. * Volilna reforma na Ogrskem in delavstvo. Vodilni list socijalne demokracije „Nepszava" poziva delavstvo k nezlomljivemu odporu zoper vladni načrt pluralne vÄtlne pravice. Izjavlja, da se bo organiziral splošni štrajk po celi Ogrski, če vlada svojega načrta ne spremeni. • * Volilna reforma na Ogrskem. Ogrska vlada je izdelala načrt, ki ga sicer še ni objavila, ki je pa bil na veliko jezo madžarskih mogočnežev objavljen v socialdemokratskem glasilu „Népszava". Reforma se naslanja na princip štirikratne plu-ralitete na sledeči način: 1. nepismeni (analfabeti) 24 let stari bi imeli eno desetino glasov, t. j. oni bodo volili posredno, deset njih enega volilca. Takih nepismenih je 1 mil. 270.924 z 127.092 glasovi. 2. Eden glas ima vsak 24letni državljan, ki zna pisati in čitati. Takih je 1 mil. 534.443. 3. Po dva glasa bo imel vsak ki ima zgornje lastnosti, poleg tega pa še: a) da je dovršil 4 razrede srednje šole, b) da plača najmanj 20 K direktnega davka; c) da samostojno dela in ima vsaj eneera delavca, č) da je pet let brez pre-nehljaja bil zaposlen pri enem delodajalcu, d) da je zvršil 32 let. bil vojak in je oče treh otrok. Takih volilcev bo 866.267 z 1 milijon 732.543 glasovi. 4. Po tri glase bo imel vsak, ki plača najmanj 100 K kake vrste direktnega davka, zna pisati in čitati ter je dovršil srednjo šolo. Takih volilcev bo 217.791 z 653.373 glasovi. — Javnost, posebno delavstvo, je bila po objavljenju tega načrta silno razburjena in v najkrajšem času se vrše po celem Ogrskem protestni shodi. Štajerske novice. Pravica ali nemška samovolja? Slovenci smo mirno ljudstvo in si iz dna srca želimo red in mir in izpolnjevanje od cesarja potrjenih zakonov. Kaj pa storijo gotove stranke, ki vodijo boj zoper Slovence na Štajerskem? Zadušiti hočejo svobodno gibanje Slovencev ne s postavnimi sredstvi, ampak s silo. Tega Slovenci ne moremo in ne smemo trpeti. Kako malo zaupanja imamo Slovenci v Celju, Ptuju in Mariboru do varnostnih činiteljev, je splošno znano. Človek bi mislil, da bode po žalostnih dogodkih zadnjih dni nemške f ' iHhfg : r : v,-1 Vi f g rfi 3. Vi V: ; politike vendar enkrat pamet srečala! Toda ravno narobe! Akoravno vidijo, da je slovenski narod do skrajnosti razdražen, polivajo gotovi činitelji še zmiraj olje v ogenj. Zadnji torek je prikorakalo v Celje mnogo stotin slovenskih mladehičev, ki so nastopili vojaško službo in spremili so -jih semkaj njih prijatelji. Ko sé je vračala množica kakih 20 slovenskih Savinčanov mimo Narodnega doma mirno domov z zavito slovensko trobojnico, naskočil je mestni redar znani Gračner zastavonošo, ranil ga na roki in potem trobojnico odnesel na mestni urad. To je bilo skrajno netaktno in naravnost izzivajoče. To je bilo zoper vsako pametno načelo izvrševanja varstvene oblasti. Mirne ljudi tako po nepotrebnem razburjati! Sreča je bila, da so slučajno prišli odlični celjski Slovenci kot priče dogodka. Le prigovarjanju celjskih Slovencev se je posrečilo pomiriti duhove, ker bi sicer bila gotovo nastala grozna nesreča, ki bi imela za Spodnje Štajersko dalekosežnejše posledice, nego ljubljanski dogodki. Cela stvar se je brzojavno naznanila v Gradec namestniku, ki pa še do danes ni odredil, da se zaplenjena zastava vrne. Le tako naprej, gospoda v celjskem mestnem uradu. Mi odklanjamo vse posledice! Sa-vinčani so vkljub temn nastopili pot v domovino z novo trobojnico. Toda usodepolno je to postopanje zoper Slovence. Ali bode res vladala nemška samovolja in ne pravica? Dr. Jabornegg je v Celju odložil župansko čast, ker mu je ulica vzrasla čez glavo. Malo je storil, mnogo premalo, pa še zato ga hočejo križati mladi dr. Zangger in njegova aružba! Družba ponočnih čuvajev je vsled nemškega pritiska vrgla na cesto ona dva uslužbenca, ki sta 20. septembra stražila hišo Slovenca dr. Serneca! To je v Celju plačilo za službeno zvestobo! Mi nočemo biti tudi celjskim mestnim redarjem krivični! Verujemo, da bi svojo dolžnost izpolnovali, če bi ne bili odvisni od nemške stranke Stigerjev, Sadnikov in drugih. Če store dolžnost, bodo jutri na cesti kakor ponočni čuvaj Haller! Toda kam pridemo po tej poti? Vlado pozivamo, da te razmere študira in pomaga, da podržavi "policijo, če ne, zadene odgovornost tebe, avstrijska vlada! Bosno in Hercegovino smo te dni dobili, v Celju pa imamo — brezpravnost! 90°/o slovenskih odjemalcev ima celjski trgovec Zangger, katerega uslužbenci so pomagali pobijati Slovence. Kaj mislite, če bi teh 90°/o storilo svojo narodno dolžnost, kaj bi se s Zang-gerjem zgodilo?! Sedaj piše Zangger lastnoročno na vse strani pisma in v trgovini pripoveduje nevednim ženicam, češ da on ni nič kriv, da on ni nasprotnik Slovencev. Mi pa pravimo: če bi bili celjski nemški trgovci odločno rekli: faki-naža, mir!, — bil bi vladal mir. Zato je upravičeno in popolnoma pravilno mnenje, da so oni ščitili tolovajstva! Torej so sokrivi! Slovenci veste, kaj vam je storiti! Pod knuto nemške politike stoje danes državna pravdništva in okr. glavarstva na Spod. Štajerskem. Državni pravdniki nam pridno za-plenjajo liste, če samo pišemo resnico; dvakrat nam je sedaj že zasegel „Narodni list"; in vendar nam ne bo zaprl ust, da bi ljudstvu ne govorili resnice. Ljudstvo jo bo izvedelo do naj-zadnje koče po naši domovini in naj nam še tako maše usta. Nemško časopisje sme seveda pod zaščito istih državnih pravdništev brezmejno podlo hujskati, pozivati odkrito k bojkotu (slučaj trafike v Narodnem domu v Celju!!), in drž. pravdniki ne najdejo raznih §§ 98, 300, 302, 308 itd. In vendar se v neštetih slučajih zoper vse te paragrafe pod zaščito drž. pravdništva pregreši nemško časopisje. — Tudi naši okrajni glavarji so postali kajpada eksekutivni organi nemške politike. Shed za shodom, na katerih bi se ljudstvu bila povedala resnica, se prepoveduje (Ljutomer, Slovenjigradec, Ribnica, Ormož, Brežice itd.). Posebno se odlikuje v tem slovenjegraški ter ptujski glavar. A povemo tem birokratom, da narodnega gibanja, ki se je začelo po Slovenskem, ne bodo s tem od zgoraj ukazanim šikaniranjem za- ZaplenjenoZ Županske zveze in vlada. Kakor znano, je odlični slovenski župan g. Josip Šinko iz Središča svoječasno sprožil misel, naj bi se po vseh okrajih Spodnje Štajerske osnovale zveze županov v svrho medsebojnega pouka v občinskoupravnih zadevah. Vložila so se najprej pravila za ormoški okraj. Namestnija zveze ni potrdila. Zoper odlok namestnije je g, Šinko vložil že 1. 19 0 6 rekurz pri ministerstvu; to je srečno dne 2 0. jul. 1908 ta rekurz rešilo ter potrdilo sklep namestnije. V odloku je imenuje nameravana zveza „državi nevarna" in „sposobna, da povzroči v okoliščinah motenje abstoječega postavnega organizma državnih in avtonomnih korporacij." Zares daleč smo prišli v naši ljubi Avstriji! Grozilna pisma baje dobiva Walter, urednik obskurne „Deutsche Wacht". Celo z dinamitom se mu baje grozi! Smešno! Prepričani smo, da je to vse laž; Walter je priobčil v vahtarici celo neko pismo. Mi pa pravimo, da, se je to pismo napisalo v vahteričinem uredništvu in se ga priobčilo, samo da se razburja javnost. In državno pravdništvo tega ne vidi? Mirno pusti ščuvati in hujskati nemški obskurni listič zoper Slovence, mirno pusti, da ta list celo na priče u p 1 i v a, nam pa zaplenjuje najnedolžnejša mesta. Še dogodkov, kakor so se v resnici vršili,, ne smemo suhoparno opisovati! Lepe razmere! Zdi se nam, da je že tudi državno pravdništvo postalo eksekutiva zloglasne nemške politike v Celju! Vsaj dogodki to kažejo. „Deutsche Wacht" je rekla, da se mora naš list konftscirati, in državni pravdnik ga je konfisciral. Dobro, da smo si na jasnem. O primernem času se bo spregovorila primerna beseda. — Glede grozilnih pisem na Walterja, (kdo neki pozna to neznatno osebico?!!) pa pravimo ponovno, da so izmišljena. In izjavljamo tudi, da bi bila onečaščena vsaka roka, ki bi se ga samo dotaknila! Politični shod v Celju, katerega je priredilo minulo nedeljo dne 4. t. m. polit, društvo „Naprej", je bil lepo obiskan. Najboljši možje iz celjske okolice so se zbrali. Predsedoval je gosp. dr. Gvidon Sernec. O najnovejšem stanju volilne reforme za deželni zbor je govoril gosp. dr. Anton Božič. Izvaja, da Slovenci ne sprejmemo rajši nobene reforme, nego da bi se dozdajna krivica še povečala. G. dr. V. Kukovec je govoril o zadnjih dogodkih na Slovenskem, o nemških tolovaj-stvih in o odgovoru, ki ga moramo Nemcem dati. Obema govornikoma se je burno pritrjevalo. Govoril je še g. Ločičnik iz Trnovelj, g. Mahne je pa nabral za Ciril-Me'odovo družbo K 25'30. — Sprejeli sta se končno sledeči rezoluciji: I. Na javnem shodu v „Narodnem domu" v Celju zbrani Slovenci celjskega okraja najostreje obsojamo surovosti, ki so se z nemške strani zgodile zadnje tedne zoper Slovence v Celju, Ptuju, Mariboru in Ljubljani. Globoko obžalujemo, da so se v spodnještajer-skih avtonomnih mestih mogli vršiti največji izgredi, ne da bi javna oblast skrbela za varnost življenja in premoženja slovenskega prebivalstva. Izrekamo največje ogorčenjeavstrij-s k i vladi, ki se je izkazala kot sramotno slabotna in brezbrižna. Izražamo popolno nezaupanje policijski oblasti mest Celja, Ptuja in Maribora ter vztrajamo pri odločni zahtevi, da se policija v teh mestih podržavi. Dokler pa ni od pristojne strani varstva in pomoči za Slovence, sklenemo z vso močjo delati za okrepitev Slovencev na gospodarskem polju in popolno neodvisnost od nemškega meščanstva. Ravnopravnost slovenskega jezika v vseh uradih in v vsi javnosti bodemo vsled zadnjih dogodkov z vso silo zahtevali. II. Slovenci, zbrani na javnem shodu v „Narodnem domu" v Celju odločno izjavljajo, d a vztrajajo pri svoji zahtevipo splošni, direktni, enaki in tajni volilni pravici za deželni zbor štajerski. Za vsak slučaj, najsi se izvede volilna reforma za deželni zbor na tem ali na temelju interesnega zastopstva in kurijalnega sistema, pa zahtevajo, da se po novem volilnem redu zasigura za Slovence po njih številu pripadajoče število poslancev, posebej da se število poslancev kmečke kuri j e zviša za najmanj dva poslanca, da se da Slovencem zastopstvo v kuriji mest in trgov, in da se število slovenskih mandatov za splošno kurijo pomnoži. Slovenci pozivamo vlado in pričakujemo od nje. da se zavzame za naše pravične zahteve, ker bi sicer morali njo odgovorno storiti za vse krivice, ki bi se nam storile — slovenske poslance pa pozivamo, da ne sodelujejo pri nobeni volilni preosnovi, ki bi ne ustrezala našim potrebam in zahtevam, temveč jo na vse načine preprečijo. Župansko krizo smo imeli v Celju. Odstopil je, kakor smo že poročali, župan dr. Jabornegg, pa tudi, kakor smo pozneje izvedeli, podžupan dr. Jesenko. Kakor so poročali nemški listi, se je v séji mestnega zastopa minoli petek sklenilo odstopa obeh imenovanih ne vzeti na znanje. Zdi se nam, da je v Celjn pač mnogo županskih kandidatov, a vsi se boje zavoženega gospodarstva. Tako so vsaj zopet začasno dali „flašterček" na rane mestne gospodarske mizerije! Baron Lenk in nemški tolovaji. AH ni* t o Vol 6 vaj s t v o. d a so n e m ški pobalini v Celju napadli in ranili Nemca, ker ni vpil „heil". Ali so s tem branili nemški značaj- Cel ja? In potem so še hudi. če jihMmenhjemo bandite? : Višek zlobnosti je doseglo nemško časopisje. Ljudje, ki je pišejo, bodisi v Celju, Mariboru ali Graden, morajo biti brtez vesti in brez časti, ker bi! ^ičer ne mógli kot zastopniki javnega mnenja; tako drzno ščuvati. Namesto da bi pomirjevalno: vplivali na vročekrvne nemške tolovaje,'ki vidijo v pobijanju šip cilj nemške politike, pa še hujskajo in ščuvajo, ne da bi to hotelo videti državno pravdništvo. Vsak' teden prinesejo kako höVo grozno vest, zdaj hočejo kmetje napasti Ptuj, zdaj zopet Sokoli Slov. Bistrico, zdaj Sokoli in kmetski fantje Celje, Slovenjigradec, celo Mnto, ih: celo nemško mesto na Srednjem Štajerskem Voitsberg jé "bilo te dni' v nevarnosti pred napadom peščice tatnošnjih slovenskih mdarjev. Ti-nemški junaki, ki pravijo, da se boje le Boga, sicer pa nikogar ha svetu, se po svojem časopisju kar tresejo groze pred slovenskimi kmeti in kličejo vlado in vrag vedi koga vse na pomoč. In vlada res gre na lim tem lažni kom in v razburjenje sloveuskega prebivalstva, ki se mu seveda o kakih napadih na „nemška" mesta niti ne sanja, pošilja orožništvo „branit" Nemcev! To je vrhunec zaslepljenosti! Ali ne vidijo učeni gospodje pri vladnih mizah; da je v nemškem časopisju vse to uprizorjeno umetno, da bi na eni strani odvrnili pozornost poklicanih krogov od svojih tolovajstev in da bi na drugi strani naslikali slovensko ljudstvo kot roparsko, ki hoče vsak čas razbijati po „nemških" mestih! Vemo, da se nemški tolovaji v Ptuju, Celju in Mariboru boje krepkih slovenskih rok, Zaplenjeno! če pa se prikaže junaška postava slovenskega kmeta, pa je Ves njihov pogum pri vragu! Toda prépovemo si odločno, da bi ti tolovaji pri svoji slabi vesti razburjali svet z novicami, katere so brez vsake podlage in naravnost neumno-smešne! Če bi se res hotelo napraviti kaj podobnega, gospodje, čebi res slovenska kri na Štajerskem vsled nemške drznosti morala prekipeti, garantiramo Vam, da Vam ne pomaga vsa mestna policija in vse orožništvo! Važen trgovski shod v Žalcu. V nedeljo se je vršil v Žalcu shod slovenskih savinjskih trgovcev, katerega se je udeležilo kakih 35 trgovcev. Razgovor se je tikal položaja, ki je nastal po znanih dogodkih zadnjih tednov in so se storili jako važni sklepi glede popolne osamosvojitve slovenskega trgovstva, katerih iz taktičnih razlogov danes ne moremo objaviti. Med drugim se je sprejela sledeča rezolucija: Slovenski savinjski in šaleški trgovci zbrani v Žalcu izražajo svoje ogorčenje nad tem, da so se celjski trgovci in njih uslužbenci udeležili izgredov proti Slovencem v Ptuju, Mariboru in Celju, od katerih Slovencev celjski trgovci izključno žive, in izjavljajo, da hočejo izvajati iz tega vse konzekvence, katere jim nareka narodna dolžnost. Izjavljajo, da pretrgajo vse zveze s temi trgovci, v ostalem pa sprejemajo odslej naprej izključno samo slovenske dopise in bodo občevali s trgovskimi potniki izključno samo slovensko. Protestni shod v Mozirju v nedeljo 4. t. m. obiskan od nad 200 kmetov, se je pod predsedstvom g. Turnšeka st. iž Nazarj in g. župana okoliške občine lepo ohnesel. Govorili so gg. Pevec, Prekoršek, Lipoid, Breznik itd. Sklenila se je resolucija, v kateri se ogorčeno obsoja nemška nasilstva. Čudno in nerazumljivo nam je obnašanje komisarja Lubeca, ki je prepovedal govoriti o ljubljanskih dogodkih. Resnica se bo vendar smela povedati. Celjski socijalni demokratje so imeli v nedeljo 4. t. m. shod, na katerem je Hilari iz Gradca poročal o volilni reformi za deželni zbor, E. Kristan iz Ljubljane pa o ljubljanskih dogodkih. Shod je bil dobro obiskan. Navzočih je bilo tudi nekaj Slovencev, v katerih imenu je dr. Kukovec govoril o brezpravnosti Slovencev ter izjavil, da so se socijalisti v teh za Slovence težkih dneh taktno zadržali. Zanimivo je, kar je sporočil E. Kristan glede poročnika Maierja. Zaplenjeno! Protestni shod v Ribnici na Pohorju je okr. glavarstvo v Slov. Gradcu prepovedalo, „ker se je z ozirom na med obema v okraju bivajo-čima narodoma vpričo najnovejših dogodkov v Ljubljani. Celju, Mariboru in Ptaju vladajočo napetost v slučaju vršitve. zborovanja bati izgredov in je torej dana prepoved v prid javni varnosti," Vendar se je vršil popoldne zaupni shod ob udeležbi kakih 50 mož pod predsedstvom g. dr. Škofa. Govorili so gg, dr. Škof, Lenarčič, Mravljak, Pa-bernik. Neki nahujskani delavci iz Greinoviii in Franzovih kamnolomov so razgrajali ih hoteli shod razbiti. Ko so dva orožniki zaprli, je nastal mir. Te delavce se je naščuvalo, češ, da bodo kmetje na shodu storili neke sklepe proti delavcem. Možakar, ki je tega kriv. dobi svoje plačilo. .. V Zavrču pri Ptuju se je dne 4. r. m. ustanovila kmečka posojilnica pod okriljem Zadružne Zveze v Celju. — Popoldne istega dne se je vršil tam zaupni protestni shod. Do 30 najveljavnejših kmetov je bilo navzočih. D zadnjih dogodkih na Slovenskem je govoril gosp. Zupančič jz Ptuja. Sklenil se je najbrezobzirnejši gospodarski boj zoper nemške hujskače. Stražnik celjske okoliške občine g. Faza-rine ima na Bregu in v Trnovljah trgovini. Njegovi odjemalci so ogorčeni, ker jemlje mož svoje blago od Štigerja. Zahtevajo, da temu netuudoma stori konec. . ^ Neki ugledni slovenski podjetnik iz celjske okolice in njegova žena kupujeta vse svoje potrebščine še vedno v nemških trgovinah, še celo moko iz smrdomlina. Upamo, da se spremeni! Slovenski gostilničarji, upoštevajte tudi vi pri pivu geslo „Svoji k svojim"! Slovenskih pivovarn imamo že več, posebej na Štajerskem delniško pivovarno v Laškem trgu. Pogoji za odstop od drugih pivovarn so že bistveno olajšani! Ruše. Povsod v Sloveniji odmeva vesel glas: svoji k svojim. Kako upoštevajo ta opomin nekateri ruški krčmarji, naj zadostuje dejstvo, da so trije izmed njih — za danes še imena zamolčimo — naročili cel vagon vinskega mošta pri zagrizenem nemčurju, vinotržcu Pessel-u v Mariboru. Kupčijo je posredoval nemški nacijonalec, agent Pesselnov-Scholin. Nesramno je, vino kupiti od takega ljutega našeea nasprotnika, kakor bi Slovenci ne imeli vina. Vina bo letos toliko, da ga bomo le težko spravili, naši krčmarji pa ga kupujete pri „pančarjih" ! Ako ne veste kje vina kupiti, obrnite se na razna kletarska društva, kakor n. pr. v Ormožu itd. Ruše ležijo ob vznožju Pohorja, blizu Slov. goric, torej v velikanskih vinorodnih krajih, krčmarji pa nam točijo neko brlizgo, ki je zrastla v Pesselnovi kleti. — V eni izmed tistih treh krčem, kjer se bode točil Pes-selnov „Ausbruch", se nahajajo poleg Cirilovih tudi Siidmarkine šibice. Ruški krčmarji! V kratkem pokažite, da ste pošteni, odkriti in značajni SloveDci, ali pa izdajice, poturice našega naroda — nemškutarji. Kot prvi znak slovenske krčme so Cirilove šibice na vsaki mizi. Rušani! Pri nas je na narodnem polju še marsikaj gnilega. Treba bo velike metle, da se bo nesnaga odstranila. Toliko smo pa vendar še edini in narodni, da bomo obiskovali le pristno slovenske krčme. Veilko kmečko zborovanje se je vršilo dne 4. t. m. v Gradcu. Nad 500 zborovalcev je bilo navzočih. Sprejela se je ostra rezolucija zoper trgovinsko pogodbo s Srbijo in se je pozvalo vse agrarne poslance, naj preprečijo sprejetje pogodbe magari z obstrukcijo. Zahtevalo se je od agrarnih poslancev med drugim tudi, da l) stavijo v državni zbornici nujni predlog v zadevi razdol-ženja kmečkih posestev, 2) predlog na odpravo zemljiškega in hišno-razrednega davka ter uve-denje progresivnega dohodninskega in progresivnega davka na dividende in tantijeme, 3) predlog za strogo postavo zoper razkosavanje zemljišč, 4) predlog, naj vlada odločno dela na to, da pridejo cene mesa v sklad s ceno živine itd. Zborovanje je bilo mestoma jako burno, ker sta bila navzoča in sta govorila tudi klerikalna poslanca Hagenhofer in Schoiswohl. ki sta se izjavila zoper obštrukcijo proti srbski pogodbi. Nemški napisi so izginili iz Ljubljane. Tudi drugod po Kranjskem se vrši tozadevno čiščenje. Kaj pa pri nas na Slovenskem Štajerskem? Na- pisi na javnih poslopjih, na železnicah itd. — povsod skoro vse samonemško. Tudi po trgovinah in drugod imajo celo ljudje, ki se štejejo za narodnjake, ponekod samonemške, ponekod dvojezične napise. Tudi Slovenska Štajerska mora pokazati svoje slovensko lice. Doli z nemškimi napisi — he s silo, ampak potom narodne zavednosti! Kaj dela v Celju zloglasni Sonnenberg, znan izza davnih dni kot organizator nemških demonstracij? Kaj dela mož tukaj brez dela iz izziva s svojim drznim nastopom Slovence? Njegovo stalno bivališče je, kakor je navedel kot priča, Dunaj. Ponovno pozivamo vse narodnjake, da pristopajo k narodni založbi v Celju z'deleži, naj razširjajo Narodni list in naj pobirajo in u pošiljajo izjave naročnikov novega dnevnika. V težkih časih živimo! Državno pravdništvo nam seka globoke ranè s konfiskacijami. Prokleta dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da nas v našem boju podpira. In najboljša podpora je zasigurati narodni založbi gmotna sredstva za izdajanje časopisja, ki je najnevarnejše orožje zoper nemštvo! Narodnjaki, vršite svojo dolžnost! V delniški pivnici § II. v Laškem trgu smo opazili, da se prodaja sodavica od Maierja. Opozarjamo lastnike in gostilničarja za danes prav prijazno, da imamo na Sp. Štajerskem slovenske tvrdke Naraks v Zg. Ložnici pri Žalcu in Aht. Miklavc v Mozirju. Oba postrežeta dobro, Solidno in pošteno! Svoji k svojim! Poštna oddajalnica je začela s 1, sept. poslovati v Trbonjah pri Vnzenici. Veliko beračijo za uboge avstrijske Nemce, posebno po Sp. Štajerskem in v Ljubljani, hočejo zdaj zopet uprizoriti v Nemčiji. Tako poročajo nemški listi. Zopet bode par lenuhov lahko udobno živelo na stroške nepoučenih nemških miheljnov iz rajha. Ker se vsled svoje nezmožnosti, VSled svoje duševne degeneriranosti ne morejo držati na površju, si upajo podaljšati svoje jetično življenje z miloščino. Ej ta „viteški" narod! Pa tudi to jih ne bo rešilo! Za nesrečne žrtve v Ljubljani, ki leže težko ranjeni v bolnišnici, nabira prispevke mladenič Franc Černovšek v Novi Štifti pri Gornjem gradu in prosi posebno vse udeležence poučnega tečaja narodne stranke, naj vsak po svojih močeh žrtvuje kak prispevek. Protestni shod se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 1. uri popoldne pri g. A. Nendlu v ,Š t. J n r j u ob ju ž. žel. — Istega dne se vrši shod ob 3. uri pop. v Središču. Zopet 80 razburjeni! V Ljubljani se je nešteto oseb brez povoda zaprlo na deželnem sodišču, ker so bili osumljeni, da so bili soudeleženi na izgredih. Pred par dnevi pa so zaprli v Mariboru 7 nemških turnarjev, glede katerih govori obsežen materijal, da so krivi hudodelstva javnega nasilstva. Nemški listi so vsled tega kar iz sebe, dočim so -se silno jezili, da v Ljubljani še ni bilo par sto drugih ljudi djanih v preiskovalni zapor. O, ti ljudje so „pravični" nad vse meje! Najdebelejša zakonska. Na letošnjem graškem graškem jesenskem sejmu je vzbujalo v nedeljo teden veliko zanimanje odlikovanje najtežjega zakonskega para. Nagrado sta dobila mesar Schumy in njegova žena, ki tehtata skupaj 227 kg. Vidi se, da se mesarjem ne godi slabo. Pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža so se dne 1. t. m. vršile občinske volitve. Klerikalci so hoteli po navodilih hujskajočega kaplana Štuheca vreči iz odbora vse naprednjake. Pa so se zmotili. — Izmed 12 odbornikov je 9 naprednjakov in le 3 klerikalci. Obširneje poročamo! Svojo drzno hinavsko igro nadaljuje celjsko nemštvo, reprezentirano v mestnem zastopa. V seji, v kateri odstopa župana in podžupana „niso vzeli na znanje", so sklenili rezolucijo, v kateri so „obsodili" ljubljanski „Pöbel". Celjskih tolovajstev ne omenjajo niti z besedo. Kaj bodo neki ljudje, ki so povzročitelji in zaščitniki, raznih lopovov, ki so razbijali slovenske hiše, koga „obsojali". Ostudno komedijantstvo, vredno značaja celjskih nemških junakov! Razpisana je služba distriktnega zdravnika, v Sevnici. Stalna letna plača je 1000 kron. Slovenski zdravniki, pozor! Prošnje je vložiti do 10. novembra! Jubilejne slavnosti se prirejajo letos ponekod po naši domovini. Zdi se nam, da je z dnem 20. sept. t. 1. postalo leto 1908. za nas Slovence leto žalosti. „Smrtno obsodbo" je izrekel brežiški policaj Schalon nad dr. Benkovičem. Izjavil je, da se bo 11. t. m. Benkoviča „abkrageln" t. j. zadavilo. Ljubezniv policijot! Za pogorelce v Senovem pri Rajhenburgu. O tamkajšnjem požaru poročamo na drugem mestu. Ker je zima pred durmi, siromaki pa z otroci brez strehe in živeža, se je sestavil odhor, ki bode nesrečnežem po možnosti olajšal neizmerno bedo. Obračamo se do usmiljenih src, da priskočijo na pomoč s prispevki, katere blagovolijo poslati gospej Rozaliji Rainerjevi, soprogi našelnika postaje v Rajhenburgu. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme! Iz Št. Jurja ob j. ž. Tukajšnja čebelarska podružnica je imela v nedeljo dne 4. t. m. zborovanje, na kojem se je izvolil sledeči odbor: Franc Ferlež predsednik, Sivka Anton, nadučitelj, podpredsednik. Obenem se je sklenilo, da opravlja predsednik blagajniško službo in podpredsednik tajniško. Odbornikom so izvoljeni: Ignacij Č r e t n i k, Podgorje, Jernej Zdolšek iz Ponikve, O set Janez Goriški. Upamo da bode odbor marljivo kot čeDela deloval in v prid društva in za puvzdigo umnoga čebelarstva na Sp. Štajerskem. Odkritje spominske plošče pok. Strmšeku. Oklic za prispevke za spominsko ploščo pokoj-, nemu Strmšeku je našel prijazen odmev, in tako jo pripravljalnemu odboru mogoče vršiti prijetno dolžnost ter vabiti vse častilce Strmšekovega spomina, njegove tovariše gg. učitelje kakor tudi drugo p. n. občinstvo k odkritju spominske plošče v Sv. Petru na Medvedjem selu, ki se vrši v nedeljo dne 25. okt. 1908. ob 10. uri dopoldne. — Železniška zveza do Mestinje je od vseh strani zelo ugodna. Zaradi obeda naj se blagovoli vsak udeleženec gotovo zglasiti pri g. Korbarju, nadučitelju pri Sv. Petru pri Medv. selu, p. Pristova. Za nezgla-šence se za obed ne garantira. Pripravljalni odbor. Slovenski vlom v Ptuj ? Nemški časopisi pravijo, da so Slovenci naredili „Einbruch in die deutsche Stadt Pettau". A čujte! Že pred leti je tom zborovala družba sv. Cirila in Metoda, a ni bilo takrat izgredov. Posebno se pa mora opomniti, da seje zborovanje naznunilo mestu Ptuj, ter da je mesto vzelo naznanilo na znanje, kakor je določeno v postavi. S tem je pa Ornig tudi prevzel skrb za varnost udeležencev shoda. Ko bi bil Ornig prepovedal shod, potem bi mesto ne bilo primorano skrbeti za varnost in državna oblast bi bila rešila Slovence handitskih razbojnikov. Vsa odgovornost za strašne in prežalostne posledice leži na Ornigu in njegovem sotrudniku Linhartu; zakaj prvi je vzel naznanilo o zborovanju na znanje, pri tem pa aranžiral z Linhartom roparski napad. Slovenske krojače iz Celja in okolice opozarjamo na to, da je tvrdka Makesch-Mossmann poslala svoje uslužbence nad mirne na slavnost došle Slovence. S tem je pokazala, da noče več v svoji trgovini videti slovenskih odjemalcev, ki ji nekateri na leto po par tisoč kron dajo izku-piti. Pozor torej! Svoji k svojim! V Konjicah je umrl dne 1. t. m. krčmar in veleposestnik Ivan Walland, star 86 let. Umrl je v Laškem trgu dne 2. t. m. v 71. letu starosti dekan Ivan Žuža. Dne 4. t. m. popoldne je bil velik pogreb. Cesarjev god. Ker je padel letos cesarjev god na nedeljo, se je vsled odredbe naučnega mi-nisterstva slavil na vseh šoiah bodisi 3. ali 5. oktobra. Dotični dan je bil na vseh šolah prost. Za narodni sklad je daroval g. Ignac Čret-nik iz Št. Jurja ob j. ž. K 1. Ruška koča se zatvori v nedeljo 11. okt. Isti dan se bo brala v cerkvi sv. Areha sv. maša. Lepa jesenska narava bo zvabila ta dan še marsikoga „na planine", od katerih se hočemo za letos posloviti. Pri ličkanju koruze sta se spri* v Št. Jurju v j. ž. hlapec Valentin Kobola in Avgust Košir. Kobola je zabodel Koširja nazadnje z nožem, da je takoj izdihnil. Kobolo so zaprli. Globoko pri Brežicah. Marija Pšeničnik se po smrti svojega moža omožila z njegovim bratom. To je silno jezilo njene sorodnike, posebej njenega sina iz prvega zakona, Franca. Dne 24. sept. je udaril Franc svojega očima in strica s kolom po glavi, da je ta v noči nato umrl. Ubijalca so zaprli. Konkurz je razglašen nad premoženjem trgovke Marije Lager v Velenju. V Pečovniku pri Celju je posestnik in zidar Marko Čatar klatil orehe. Kar se mu zlomi veja, on pade raz drevo in se vbije. Bil je priden in dober gospodar. Zapušča vdovo s šestero nepreskrbljenimi otroci. Nemški šuiferajn izda „wehrschatzmarke" (narodne kolke) s slikama nemške šole v Sevnici in nemškega kazina v Ljubljani. — Ali bo tudi naša šolska družba pretresovala vprašanje, da se založijo narodni kolki s slikami raznih krajev, ki so v narodni nevarnosti? Požar. V Senovem pri Rajhenburgu je izbruhnil ogenj dne 27. sept. pri posestniku Jožef Seničarju. Uničil je vsa poslopja in 800 K denarja, ki je bil shranjen v žitnici. Tudi sosedu Ivanu Kozole so zgorela vsa poslopja, predno je mogla priti na mesto požarna bramba, ki je omejila požar, kateri je že segel tudi na sosedna poslopja. Škode je do 10.000 K. Posestnika sta za male vsote zavarovana. Vlak je povozil in usmrtil v Št. Jurju ob j. žel. dne 2. t. m. 60 letno beračico Uršulo Cmok. Razpisano je mesto okrajnega pomožnega učitelja za ljutomersko-gornjeradgonski okraj s plačo II. plačilnega razreda. Prošnje do 15. nov. na predsednika Okr. šolskega sveta. Obsojeni slepar. Dne 2. t, m. je bil pred okrožnim sodiščem v Ceiju obsojen 21 letni Oskar Szegh zaradi tatvine in goljufije. Možakar je dovršil 5 razredov jezuitske gimnazije v Kalocsi; potem je izstopil in se potepal po raznih samostanih, konečno vstopil v Rakoczy-kolegij v Pešti kot prefekt, a bil odpuščen. Zatem je zopet „potoval" po samostanih in faro^jih,- se predstavljal kot bogoslovec in tako marsikaj'prisleparil in pokradel, kakor n. pr. trapistom v Rajhenburgu več dragocenih stvari, istotako župnikoma v Brežicah in Rajhenburgu in dekanu v Vidmu. Končno so ga spoznali in izročili okrožnemu sodišču v Celju, ki ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe. Zaradi deklet so se stepli v Trbovljah rudarji J. Ajdovšek, Fr Vozelj, Ant. Bricelj, Martin Pir-nat in Jožef Bec. Pirnat in Bec sta Briclja težko ranila na glavi in se ju je izročilo sodišču. Zaprti nemški tolovaji. V Mariboru je državno pravdništvo dalo zapreti 7, v Ptuju pa 3 Nemce zaradi protislovenskih izgredov. Za narodni sklad se je izdražbala na vinski trgatvi samcev v Središču za grozd iz obljubljene dežele svota BJ5. Hvala. V prid Ciril-Metodovi družbi se je izdražbal na vinski trgatvi samcev v Središču 1 grozd za 8 K 35 v. Pri vasovanju je umoril, kakor smo svoje-časno poročali, dne 22. jnnija 1.1. 17 letni kmečki fant Jožef Kristovič v Stojncih fanta Ivana Kranjca. Imela sta prepir zaradi dekleta. Kristovič je obsojen na 3 mesce težke ječe. Iz šole. Nastavljena sta kot nadučitelja: v Veržeju g. Ferdinand Šprager, dozdaj učitelj v Št. IIju v Slov. Gor., v Remšniku g. Anton Glaser, dozdaj v Št. Janžu na Vinski gori; kot stalni učitelj oz. učiteljica: g. Fr. Vad-nal iz Št. Petra v Kapele pri Brežicah, gca Antonija Danen iz Hrastnika v Sromlje, gca Ljudmila Šircelj v Zdole, g. Ivan Ker-ži č iz Čadram v Špitalič, g. Ivan Lešnik v Vurberk. V stalni pokoj je stopil g. Tomo Grah, učitelj na Ponikvi, v začasni pokoj gca Antonija Likar v Škalah. Dovoljenje za možitev je dobila gca Roza Presker, učiteljica v Pišecah, s tamošnjim učiteljem g. Jožef Bohincem. Nemški otroški vrtec ustanovi šuiferajn v Vojniku. Premalo otrok imajo na nemški šoli, — skoro nič, zato si hočejo na tak način pomagati. Opozarjamo prizadete kroge in našo šolsko družbo. Za družbo sv. Cirila in Metoda so zbrali svatje na gostiji Cajnarja Franca iz Pustega polja v gostilni Praznika Josipa, župana v Ko-karjih, 6 K 30 vin. Posnemanja vredno! Trgatev v Zavrču. Vinska trgatev, ki se je ta teden pričela, obeta obilo dobre in izvrstne kapljice. Dolžnost je vseh spodnještajerskih slovenskih gostilničarjev, da se po geslu „Svoji k svojim" obrnejo le na producente naše slovenske kmete in kupijo našo izvrstno završko kapljico na licu mesta. Varujejo naj se pa tudi tukaj pri nas hrvaških vinotržcev ob štajerski meji, ki iz Ogrskega in drugih krajev uvažajo cena vina ter jih potem za naša prodajajo. Neki tuk. trgovec je po noči vino uvažal, od katerega so potem ljudje zDoleli ter ga še zastonj niso hoteli več piti. Vsak naj se oglasi pri občihskem uradu, kjer se mu bo brezplačno dalo natančne podatke. Vse pride na dan! Zadnjič smo poročali o čevljarju Obuju iz Velenja, ki je bil dne 20. sept., dasi ni bil udeležen na slovenski slavnosti, na kapucinskem mostu od nemške fakinaže ranjen. Nadaljno poročilo nam je ljubeznivi državni pravdnik zaplenil. Zdaj pa poroča „Tagespost" z dne 7. t. m.: „Pri zadnjih izgredih v noči od 20. na 21. septembra v Celju težko ranjeni čevljar se je danes v blaznosti obesil." Konkurz je napovedan nad premoženjem trgovca Ivana Rizmala v Št. Jurju ob Taboru. Uboga šolska mladina v Središču dobi od vinske trgatve samcev v Središču primerno svo-tico. — Na jubilejni sadni razstavi na Dunaju, katero je priredilo štajersko sadjarsko društvo in katera se je otvorila dne 5. t. m., so poleg drugih razstavili iz Spodnje Štajerske sledeči: Ivan Bauman iz Hardeka pri Ormožu, Maks Ber-lisg iz Žetal, Franc Ferlinc iz Šmarja, prva savinska kmetijska zadruga iz Braslovč, okrajni zastop ormoški, Anton Goričar iz Mozirja, Robert G r a s s e 1 i iz Slivnice pri Celju, kmetijska podružnica malonedeljska, Anton H o ste j iz SI. Bistrice, Tomaž Kur bus iz Slivnice pri Celju, Hinko Likar iz Blance pri Sevnici, Rudolf Pevec iz Mozirja, Fr. Praprotnik iz Mozirja Amalija Reich iz Št. Lenarta v Slov. Gor., Martin R o š k a r iz Gočove pri Sv. Lenartu v Slov. Gor., Alojz Senekovič iz Sv. Ane na Krem-berku, Franc S er š en iz Ljutomera in VincBe-z j a k od Ljutomera. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala „Češka akcijska pivovarna" v Čeških Budjejovicih K 192 60 kot provizijo za 963 hI piva, razprodanega na Kranjskem od 1. jun. do 23. sept. 1908. Gotovo lep znesek za tako kratko dobo. Slovenci sami pa morejo ta znesek podesetoriti s tem, da naročajo izključno le pivo omenjene pivovarne. Le žal, da se mnogo toči „meščansko budjejo-viško pivo", katerega glavra zaloga pri nas je v Sp. Šiški. To pivo prihaja od meščanske pivovarne, ki je najhujša nasprotnica Čehov v Budjejovicih, ki podpira „Schulverein" in absolutistično nastopa proti češkim uslužbencem. Započeta gospodarska emancipacija pri nas se pospešuje s tem, da se naroča akcijsko pivo, saj se s tem podpira našo družbo, nasprotno z meččanskim pivom pa „Sch ulve rein". Kdorkoli pije to pivo, naj si zapomni, da je pospeševal germani-ziranje naše mladine. Upamo, da se bode v bodoče točilo po vseh slovenskih gostilnah poleg domačega piva in ostalih dobroznanih narodnih čeških piv le češko b u d j e j o v i š k o akc i?j-s k o pivo, ki je poleg navedenih vzrokov tudi jako dobro in priznano po vsem Češkem. Novice iz drugih slovanskih krajev. Izvrševalni odbor socijalno - demokratične stranke v Ljubljani je v svoji seji dne 26. sept. t. 1. izjavil med drugim, da v Ljubljani ni bilo resnega povoda za tiste represalije, ki so povzročile smrt dveh in težko poškodbo številnih drugih oseb. Izvrševalni odbor zahteva, da se strogo preišče raba "orožja, da se pozovejo na odgovornost vsi, ki so obdolženi, da so zakrivili smrt dveh in poškodbe mnogih oseb brez zakonitega razloga in da se javnosti naznani vspeh preiskave. Zahteva pa tudi, da odškoduje država nedolžne žrtve, odnosno njih družine kolikor je mogoče, da se materijalno oškoduje izgubljeno življenje in zdravje. Škoda na šulferajnski šoli v Šiški pri Ljubljani, kjer se je pobilo par šip, znaša 25 kron. Ko smo čitali poročila nemških časnikov o napadih na to šolo, smo bili uverjeni, da je šola razvalina. Lažnivci! Ljudski tabor se vrši dne 18. t. m. na Veliki Otavi na Goriškem. Za suplenta na gimnaziji v Novem mestu je imenovan dr. Josip Rožman. Kompromis pri novih deželnozborskih volitvah na Kranjskem priporoča iz gospodarskih in političnih ozirov v „Našem Listu" v obsežnem članku g. Iv. Lapajne iz Krškega. Odobrena učna knjiga. Naučno ministrstvo je odobrilo knjigo „Latinske vadbe za drugi gimnazijski razred", 3. izd. spisal Fr. Wies t bal er. Nova podružnica naše šolske družbe. Vlada je odobrila pravila podružnice D o v j e - M o j -strana „Družbe sv. Cirila in Metoda". V Št. Jakobu v Rožu se je dne 27. sept. 1.1. slovesno otvorila slovenska narodna šola, sezidana ne morda od države, kako»- bi bilo to pričakovati in pravično, ampak od slovenskega denarja. Pri slavnosti so govorili gg. Grafenauer, Einspieler, dr. Kušar, Ražun in drugi. Naj bo ta šola mogočen jez proti potujčevanju Slovencev v Rožu in naj bo obenem kamenita priča „skrbi" avstrijske vlade za kulturni napredek Slovencev! Znana narodna tvrdka Ivan Jebačin v Ljubljani je darovala „Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev", zopet 100 K, za kar se blagemu dobrotniku, ki podpira sploh vsa mogoča narodna društva, najtopleje zakvaljujemo ter priporočamo to zavedno narodno tvrdko, posebno njeno Zvezno cikorijo. Narodno -socijalna organizacija železniških uslužbencev na Češkem je štela glasom statistike v 1907. letu 17.085 članov in je naraslo to število letos že na blizu 23.000 članov. To je tako impozantno število, da se moramo čuditi. „Nar. del. organizacija" v Trstu je sklenila ustvariti v Trstu močno organizacijo narodnih železničarjev ter se priklopiti češki „jednoti". — Dne 27. m. m. sta bila v Trstu zastopnika narodno-socijalne organizacije poslanca Klofač in BuHval in sta na javnem ljudskem shodu govorila o narodnem so-cijalizmu in o delavski organizaciji. Bojkot laških trgovcev v Gorici nam kaže, da je to najuspešnejše sredstvo za osamosvojitev Slovencev na gospodarskem polju. Prav tako dosledno kot se držijo goriški Slovenci gesla „Svoji k svojim", naj bi tudi v vseh drugih slovenskih pokrajinah podpirali Slovenci samo narodne trgovine. Na ta način bi se kmalu otresli tujčeve premoči, obenem pa bi vzgajali v svojih ljudeh podjetnost in veselje do narodnega in gospodarskega dela. Potrebno pa je, da Slovenke ne pazijo samo kje kupujejo, temveč tudi kaj kupujejo. Ni vseeno, ako se daje prednost nemškemu izdelku, če lahko kupimo slovenski izdelek, ki ni nič slabši od prvega. Tako opozarjamo slovenske gospodinje, naj nikari ne kupujejo nemških kavinih primesi (ci-korija), ki se razpečavajo v slovenskih ovitkih, da bi se s tem premotilo slovensko občinstvo. Saj imamo samo za ta predmet solidno domače podjetje „Prvo jugoslovansko tovarno kavinih suro-gatov" v Ljubljani, ki izdeluje znano izvrstno „Zvezdno" kavino primes, od katere dobivajo razna slovenska in hrvaška društva znatne prispevke. Ta izdelek naj se udomači v vsaki slovenski hiši! Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke za Kranjsko je v svoji seji minoli teden sklenil naročiti dr. Tavčarju, naj stopi v dotiko z dr. Šusteršičem in izve, ali bi bilo mogoče skupno postopanje obeh slovenskih strank v narodnih zadevah. Dozdaj še ne vemo, kaj je sklenila klerikalna stranka. — Dr. Šusteršič je na nekem shodu povdaril, da bi bilo to mogoče samo pod pogojem, da se ne žali verski čut ljudstva. Cesar je potrdil izvolitev Bombiga za župana v Gorici. Cesarsko zastavo, ki jo je ob priliki cesarjevega godu razobesilo okr. glavarstvo v Kamniku, so neznani storilci zažgali. To je obsojati C. kr. demonstranti v Celovcu. Kakor poroča celovški „Mir", so se nahajali med nemškimi po-balini v Celovcu, ki so 20. septembra pobijali na pise tamošnjim Slovencem, tudi po en zastopnik c. kr. sodnije in c. kr. davkarije. Vendar enkrat! Slovenski klerikalci na Koroškem so se dolga leta sem že bratili z nemškimi klerikalci, češ da so ti Slovencem pravični in tudi pri volitvah ste si obe stranki šli na roke. Tudi so Slovenci, posebno duhovniki, pridno naročevali glasilo nemških klerikalcev „Kärntner Tagblatt". Ta list je zadnje dni pisal o dogodkih v Ljubljani in o Slovencih sploh na tako gnusen lažniv in podel način, kakor vsi drugi nemški listi, in zato zdaj „Mir", glasilo slovenskih klerikalcev, odločno poziva duhovščino, naj odpove naročnino temu listu, naj se ne bratijo več z no- benim Nemcem ne zasebno in ne politično. „Bo prišel čas", pravi, „ko nas bodo ti ljudje še krvavo potrebovali. S takim listom proč in s takimi prijatelji nobenega stika več." — Tako je prav! Umazano konkurenco je uvedla nemška trgovska tvrdka Krisper v Ljubljani. Po celi deželi je razposlala letake, v katerih izjavlja, da bo prodajala sladkor po lastni ceni. Obenem pa aže, da so cene sladkorju padle, ter hoče tako sumničiti druge trgovce, da vkljub padanju cen niso šli s ceno navzdol. To je tako umazano, da se človeku mora studiti. Toda prepričani smo, da Krisper ja ta umazanost ne bo rešila! 0 dogodkih v Ljubljani, o katerih naše časopisje ne sme resnice pisati, dočim nemško časopisje pod zaščito državnega pravništva lopovsko aže, bo vendar svet izvedel. Pripravlja se brošura, v kateri bo vse povedano in sicer v slovenskem, francoskem in angleškem jeziku. — Tudi višji krogi bodo izvedeli resnico vkljub smešnemu naporu državnih pravdnikov v Ljubljani, Celju in Mariboru, ki so se zopet enkrat tako očividno postavili v službo nemške politike. Prva slovenska dekliška gospodinjska šola v Primorju se je otvorila v Tomaju pri Sežani. — Dekleta se bodo vežbala v domačih in gospodarskih rečeh. Slovenska šola v Krminu. Šola Ciril-Metodove družbe v Krminu na Goriškem je otvorjena. Pouk se je pričel pretekli teden. Šolo obiskuje okoli 40 otrok. Šole laške „lege nazionale" v Neblem na Goriškem so morali letos zapreti, ker zavedni slovenski kmetje niso poslali niti enega otoka več v to polaščevalnico! V Črnem vrhu nad Idrijo je zadnji četrtek zvečer pogorelo 13 hiš in gospodarskih poslopij. Škode je 100.000 kron. Zveza narodnih društev. Tatovi; pozor! Če hočete izkoristiti priliko ter pokazati svojo spretnost, pridite vsi v nedeljo, dne II. oktobra na vinsko trgatev „Slov. delavskega podpornega društva v Celju" v „Skalimo klet". — Začetek kradnje točno ob 4. uri popoldne. Godba. Petje. Srečolov. Šaljiva pošta. Prosta zabava. — Vstopnina 50 vinarjev. Čisti dobiček za „Delavski dom" v Celju. Učiteljsko društvo za celjski okraj ima v nedeljo dne lì. okt. t. 1. ob 10. uri predpoldne v okol. šoli v Celju izvanredni zbor. Na dnevnem redu: Ragovor o volitvi učit. zastopnika za okr. šolski svet Celje okolica. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor. ■ Št. Peter v Savinski dolini. Šolsko vodstvo in prijatelji šole razstavijo v nedeljo, dne 11. t. m. v šolskih prostorih razna učila in izdelke učencev, sadje in izdelke sadja, čebelne panje (amer. dunajski stoječi in ležeči gerštungov, kranjski in koroški, Izmetalni stroj bode pokazal praktično svojo moč. — Ob 9. uri zjutraj bode otvoritev razstave, popoldne ob 4. uri govor o sadjarstvu, čebelarstvu in o elektriki. — Poročal bode tudi g. Jošt (Cesar) iz Gotovelj o potovanju po Češkem. Razstave se tudi lahko udeležijo posestniki iz sosednih občin, kateri imajo še sadje na razpolago. Vpošlje naj se do sobote, 10. t. m. opoldne, 2—3 kom. v škatlji, na katero naj zapiše vsak svoje ime, kje je doma m koliko ima od iste vrste? Poslano sadje lahko vsak svoje ob 5. uri popoldne odnese ali pa daruje za uboge učence. Darovano sadje se bode potem na dražbi prodalo. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi šolsko vodstvo. Pripravljalni ženski veselični odbor izreka tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem p. n. damam, koje so darovale različne jestvine za veliko ljudsko veselico, ki se je vršila 13. t. m. v Narodnem domu v Ptuju; istotako vsem cenj. gospem in gospodičnam, ki so s trudoljubivo požrtvovalnostjo pripomogle, da se je veselica obnesla toli povoljno; nadalje se iskreno zahvaljuje pripravljalnemu odboru tukajšnje moške podružnice sv. Cirila in Metoda in vsem slavnim gostom od blizu in daleč, ki so se udeležili naše veselice v tako častneip številu. Ptuj, 29. 9. 1908. Za pripravljalni odbor M. Lukner tajnica podružnice. Stojte no — Sedaj pridejo Gorenjci! V nedeljo dne 11. t. m. na veliko ljudsko slavlje, katero se vrši v Lescah po domače pri „Krištovu" na Gorenjskem. Priredili bodemo pravcati „narodni semenj", in poslali kar bo le prebitka, pa še zraven dali. za one vsega usmiljenja vredne reveže, ki po krivici trpe v bolnici usodne Ljubljane, poleg tega pa tudi še prispevali za druge blage namene. Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazalo županstvo v Nabrežini kot jubilejni dar ob 60letnici našega presvitlega cesarja Franca Josipa I. K 100. Gotovo dobi in zlasti namenu primerno darilo, ki je vsega posnemanja vredno. Proslavi se najlepše jubilejno leto, ako se daruje v razne kulturne in človekoljubne namene. Naša šolska družba kot taka vrši omenjeno nalogo, saj nudi, kolikor ji dopuščajo materijalna sredstva, našim otrokom z ustanavljanjem in vzdrževanjem otroških vrtcev in ljudskih šol najvišje, namreč temeljno vzgojo. Zato želi, da bi imelo omenjeno županstvo med zavednimi slovenskimi občinami kar največ posnemovalcev, imenovanemu občinskemu starešinstvu pa naša iskrena zahvala. Odtiski podob sv. Cirila in Metoda, prav okusno izdelani, so na razpolago v družbini pisarni. Želeti je, da jih priporočajo posebno gg. učitelji in kateheti ljudskih šol učencem, ki naj z njimi zaznamujejo svoje šolske knjige.,— Naj torej ne manjka na nobeni učni knjigi odtisk podob slovanskih blagovestnikov, enako bi bilo primerno za molitvenike. Cena enega odtiska 10 vin. V prid družbe sv. Ciriia in Metoda prodaja na debelo in drobno g. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani, Stari trg, čistilo (krema) za usnje in čevlje. Odjemalcev trgovcev ima že srez 50, iz česar je razvidno, da je gotovo dobre kakovosti in lep končni namen. V Trstu ima zalogo tega čistila g. Vekoslav Plesničar, via Gaettano Do-nisetti 5. Slovevci, segajte pridno po omenjenem čistilu ter podpirajte s tem domače izdelke in našo prepotrebno šolsko družbo. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala v proslavo jubilejnega leta dve mladinski knjigi: „Naš cesar Fran Josip I." (cena 40 vin.) in „Franc Jožef I." (cena 30 vin.). Priporočamo jo vsem šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom, da si jo nabavijo ter razdele med otroke. Čisti znesek pripade družbi, knjiga sama pa je zelo primerna jubilejnemu letu. Naročila je oglasiti družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, katerim se bode zastonj prilagala knjiga „Andrej baron Čehovin", slavni slovenski junak. za večje „štramtajč" mesto na Sp. Štajarskem z mnogo sto tisoč kron dolga. Dopisi. C/2 ero. Iz Brežic. Hlače se tresejo brežiškim nemškutarjem, ne vemo pa natančno zaradi česar, ali iz strahu pred bojkotom nemškutarskih kramarjev ali pa pred „nameravanimi" protinem-škimi demonstracijami o priliki protestnega shoda, ki se bode vršil dne 11. t. m. v Narodnem domu v Brežicah. Nič manjši strali pred kakimi demonstracijami od strani Slovencev prešinil je tukajšnjo politično oblast, ki je poklicala zraven že obstoječe pomnožene orožniške posadke petnajstih mož še petnajst orožnikov iz Zgornje Štajerskega, da stražijo nemške hiše pred baje nameravanimi napadi Slovencev in Hrvatov. Razburjenje med Slovenci brežiškega in drugih okrajev je razumljivo vsled nečuvene protislovenske gonje mestne občine brežiške, ' ki ima v službi policijo, katera pa ne zasluži tega imena, ampak to so radi hudodelstva in drugih prestopkov že večkrat predkaznovani ljudje. Nobeden Slovenec v Brežicah ni varen osebnih napadov teh ljudij. Denuncijacije slovenskih uradnikov so na dnevnem redu. Na čelu te „policije" se odlikuje znani Schalon, tajnik mestne občine, človek, 'ki kar besni, kadar gre mimo njega kak Slovenec. V noči od 3. do 4. vinotoka začela je policija gonjo proti raznašalcem nekih slovenskih letakov, na katerih so označeni v kratkih potezah zadnji dogodki v Ptuju, Mariboru in Celju ter na katerih letakih so bila tiskana imena naših slovenskih ter nemškutarskih trgovcev in obrtnikov. V brivnici slovenskega brivca je policija kar iz rok trgala letake strankam, ki so čakale v brivnici in čitale te na cesti najdene letake; nato je šla policija v noči iskat v stanovanje brivca Holyja letake in prestrašila njegovo soprogo in otroke s svojim arogantnim nastopom. Mirne ljudi je policija kar na cesti lovila in preiskovala, če nosijo in raztresajo „hudobne" letake. A še lepše! 4. vinotoka popoldne je poklical tajnik in šef policije Schalon brivskega učenca g. Holyja v občinsko pisarno, kjer ga je v navzočnosti vseh policajev in nekega že suspendiranega in zopet vsled nemške milosti aktiviranega nemškutarskega davčnega asistenta ter pomožnega « pisarja pri mestnem nradu z imenom Vodopivc hotel prisiliti k izpovedi, da je imel njegov mojster g. Holy več tisoč letakov v brivnici na razpolago in iste delil kmetom. Ker učenec te neresnice ni hotel oziroma mogel izpovedati, prijel ga je Schalon za vrat,in ga tiščal, hote iz njega izsiliti drugo izpoved. Ali tako postopa policija? Ali se naj čutimo Slovenci še' varni pred temi ljudmi? Nemškutarski trgovec de Còsta imel je pretečem pondeljek celi dan v izložbi slovenski letak z nemškim sramotilnim napisom. A tam ni policija odstranila in konfiscirala letaka in še' le po "posredovanju okrajnega glavarstva je moral ta nemškutarski kramarček, ki že itak komaj diha in ga bode kmalu odnesel Veter iz Brežic, ta letak odstraniti iz izložbe. • Pri vsaki priliki, ako sreča kak Slovenec sam Scbalona, mora poslušati nemške psovke kakor „verfluchter windiscber dreckiger Lausbub, "den werden wir schon abkrageln" itd. ' " • In naj se še potem kdo čudi, če vlada med slovenskim prebivalstvom taka razburjenost. Tukaj nàj poseže vmes politična oblast in razžene te ljudi „policaje" pa bo mir: Da so tudi naši bratje Hrvati onkraj Šotle razburjeni vsled takega postopanja proti nam in da simpatizirajo z nami, je popolnoma umevno; mi se tudi zanašamo v vseh slučajih na njihovo pomoč. . Opozarjamo zpovič na protestni shod, ki se .vrši v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v Narodnem domn v Brežicah ter pozivljemo vse zavedne Slovence in Slovenke, posebno kmete in delavce brez razlike strank, kakor tudi naše brate Hrvate, da se udeležijo tega shoda in čujejo o nam storjenih krivicah. Biti nas mora kot listja in trave, da bomo našim nasprotnikom impo-n ir ali. § 4. dovoljuje izjeme, kakoršne ne pridejo po deželi v obče v poštev, ki pa vinogradnikom, trgovcem, krčmarjem piva itd. nič ne škodujejo, v marsikaterem oziru prej koristijo. Kdor hoče te izjeme izkoriščati, drži se naj dotičnih predpisov. Opomniti je, da te določbe veljajo tudi za peli-novec, kakor ga včasih vinogradniki pripravljajo, čim ga spravijo v promet, če ga prodajajo. Mnogokrat je tudi vinogradniku zèlo koristno dodati moštu, včasih tudi vinu, nekaj sladkorja. To je letos običajno v krajih, koder je toča bila v zadnjem času ali koder je gnjiloba zgodaj v večji meri nastopila. Dodatek sladkorja zna biti v slučajih velikega narodno-gospodarskega pomena. Ce enemu ni všeč, je drugemu koristno, za narodno gospodarstvo se pa vendar lahko obrani mnogo vrednosti. Kdor se hoče pa tèga sredstva poslužiti, naj se točno drži predpisov § 5., sicer lahko zapade jako ostri kazni Opomniti je. da tudi krčmar zapade ostri kazni, čim toči vino, kateremu se je bodisi- kot moštu ali kot takemu dodalo sladkorja brez dovoljenja oblasti. V obče naj bodo krčmarji pri nakupu vina previdni in naj se prepričajo, da-li je vino naravno ali ne. Če se je vinu tudi- vsléd dovoljenja oblasti dodalo sladkorja, pa ga tisti, ki prodaja, bodisi vinogradnik ali krčmar (zadnji tudi nevedoma, ker ni poprašal!) prodaja pod imenom naravno (Ua-turno) ali izvirno ali pristno vino, zapade ostri kazni po § 7. vinske oziroma § 11. in 12. postave za živila. - Spored odloka ministerstev od 27. novembra 1907. je dovoljeno sladkan je mošta le od trgatve pa do 30. novembra, Pred sladkanjem je treba na dovoljenje počakati, razun če je vsled toče ali drugih vzrokov trgatev zelo nujna, kar pa mòra občina potrditi. Kdor mošt sladka, naj ne pozabi do 15. decembra istega leta dotični politični oblasti I. inštance naznaniti natančno množino sladkanega mošta in za to porabljeno množino sladkorja. Za sladkanje gotovega vina veljajo nekoliko drugačne naredbe. Kdor hoče gotovo vino sladkati, mora v prošnji za dovoljenje to utemeljiti, pa navesti množino vina in množino sladkorja za sladkanje. ~ Da je prodaja vseh drugih razun v § 2. omenjenih vino vsebujpčih ali vinu podobnih pijač popolnoma prepovedana, to mora biti vsem pametnim vinogradnikom všeč. Kakšne so te vrste pijače in zmesi za njih, zakon v § 8. odločno pove. Letos ko je sadna letina tako bog;ata, je zlasti svariti pred mešanjem vina s sadjevcem. Take zmesi v zmislu postave ne smejo niti pod imenom sadjevca v promet priti. Dasiravno je vinogradniku zelo koristno, da sme samo tako vino oziroma mošt ali drozga v promet priti, katero je on na svojem trsju z velikim trudom pridelal, vendar bi pa bilo kruto, da mu ne.: bi bilo dq^ljeno svoje lastne tropine ali druge enake t varine" za svojo porabo bolj izkoristiti. Izvlečki tropin za lastno porabo so torej še naprej dovoljeni. Da se pa to dovoljenje ne zlorablja, je radi olajšanja nadzorovanja predpisano da 1. vsakdo posodo, v kateri ima tako pijačo, neizbrisno označi in sicer spored odloka od 27. novembra 1907 s križem (X) in razločnim napisom, 2. da prijavi do 31. januarja vsakega leta pri občini, koliko take pijače in za koliko ljudi je napravil. To velja pa ne samo za petjot, kakoršnega kmetje redkeje pripravljajo, temveč tudi za tako imenovani pikolo, ki ni nič drugega, kakor vodni izvleček tropin ter sladkorja, kakoršen se tudi po drngih krajih pogosto dela. Kdor tega ne upošteva, zna dobiti kazen po § 11. vinske postave do 14 dni ali do 200 K. — Ni pa bistveni namen postave ljudi v kazen spravljati, temveč te si brezpogojno veljavo pridobiti. To naj pomisli vsakdo, prej ko bi čutil trdino postave. Posebno bolj nagle razburljive ljudi treba opozoriti, naj nikakor ne skušajo organom, ki so določeni za nadzorovanje kleti, pri izvrševanju njih dolžnosti se na eden ali drugi način upirati ali jih v njih uradnem poslu motiti. Zapadli bi hudim ojstrinam kazenskega zakonika, uradnega postopanja bi pa nikakor ne zaprečili. Dobri vesti in mirni krvi pa nove postavne določbe ne morejo nikakor škodovati, javnosti pa edino koristiti. J. Belle. Književnost. Katalog slovenskih glasbenih del je izdala in razpošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto Katoliška bukvama v Ljubljani. Kratka zgodovina slovenskega naroda. Letos je objavil v „Novem Slovenskem Štajercu" Pavel P o 1 j a n e c poljudno in priprosto pisano Kratko zgodovino slovenskega naroda, ki je nedavno izšla v ponatisu kot posebna knjižica, obsegajoča 8 pol, 126 strani. Knjižica je izšla zaradi občutljive potrebe, ker Slovenci nimamo dosihdob niti poljudne, niti znanstvene dobre knjige, ki bi nas poučevala o domači narodni zgodovini. Vsled tega, v prvi vrsti zaradi svoje izborne vsebine, je bila knjižica povsod zelo dobro sprejeta. Knjižica je posebno pripravna kot darilo za ono odraslo slovensko mladino, katera nima drugače priložnosti se natančneje seznaniti z domačo zgodovino. V tem oziru bi jo bilo posebno priporočati si. krajnim šolskim svetom, učiteljstvu, Ijnd. knjižnieam itd. Knjižica se dobiva pri „Mariborskem Sokolu" v Mariboru, kjer jo je pisatelj deponiral. 1 izvod stane 1 kroira. Ce serpa naroèi' -vsaj 10 izvodov sknpaj, pa 16% popust. - Slavnostni red za proslavo : cesarjeve 60letnice v ljudski šoli. Sestavil Anton Kosi,-Središče. Cena 1 K. Opiraje se na znano odredbo c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk, ki za-ukazuje vsem ljudskim šolam, dà in kako naj slave dne 2. dee. 1.1. cesarjevo 60 letnico, je izdal g. Anton Kosi „Slavnostni red", v katerem je izdelal podrobno vse, kar pride pri takih prireditvah v poštev, namreč primerne pesmi (s sekiricami, partitura), deklamacije in slavnostni govor. Učitelju, oz. prirediteljem cesarjeve slavnosti ta brošurica zdatno olajša delo, ker jim ni treba sestavljati sporeda in iskati primerne tvarine pò raznih knjigah in časnikih. Knjige „Batice Slovenske" se vse tfekajo in izidejo brezdvomno pred Božičem. P. n. gg. poverjeniki, ki za letos še niso poslali članarino, naj blagovolijo to storiti čimpreje. — Poedinci morejo denar (4 K) poslati tudi direktno Matici v Ljubljano, samo naj po možnosti navedejo, pri katerem poverjeništvu šo doslej dobivali knjige. Zadnja poročila. Šopek svežih vijolic je nabrala mala Stanka Tratnikova v Mozirju in jih zvezane s slovenskim trakom uposlala na. naše uredništvo. Hvala mali rodoljubkinji! ' Tako slovenska Ljubljana. Kaj pa celjski, mariborski in ptujski Nemci? Ljubljanski občinski svet je v seji dne 6. t. m. sklenil, da prostovoljno povrne Škodo Nemcem, povzrocéno po izgredih, pod pogojem, da tudi - mesta Ptuj, Maribor in Celje povrnejo .škodo Slovencem. — Zdaj imajo besedo naši nemški junaki. Slovenjegraški okrajni glavar je prepovedal tudi za nedeljo 11. t. m. napovedani shod v Šmartnem pri Slov. Gradcu iz istih vzrokov kakor shod v Ribnici in v Slov. Gradcu. To je vrhunec birokratiške predrznosti! Če pa nemški turnarji v Slov. Gradcu hujskajoče nastopajo, je pri takih nastopih isti okrajni glavar častni predsednik. Ali se takrat ni bilo ,bati izgredov? Prepovedati shod v Šmartnem. kjer se v celi občini ne najde niti enega Nemca, je naravnost drzno izzivanje in bomo nadutemu birokratu to še drago poplačali. Shod v šmartnem se vrši po § 2. Razne novosti. Velikanske povodnji so uničile pretečeni teden v Indiji cele pokrajine. Na tisoče hiš je odplav-ljenih. Tudi nešteto ljudi je žrtva povodnji. Sultanov harem. Turški sultan ima v svoji hiši vse polno žensk v razveseljevanje. Seveda je to državo silno mnogo stalo. Sedaj pa je izšel dekret, s katerim se omejuje število žensk v haremu na 50. Klerikalec pred nebeškimi vrati. Prišel je razboriti klerikalec na drugem svetu pred Kristusa. „Zgubi se, nesrečnik, za klerikalca ni prostora v nebeškem raju." rA zakaj ne. Gospod?" „Zato, ker si celo življenje v mojem imenu lagal in klevetal in poneumnjeval ljudi, samo da si mogel z mojim naukom trgovati." „Žalostno je to, žalostno, dragi moj" — vzdihne klerikalec — „ali zdaj šele Vidim, da si tudi "ti postal — napreduj a k." Kako Abesinke negujejo polt. Tudi lepe ru-jave Abesinke hrepene po lepoti. Za višek elegance smatrajo menjavo polti in sic,er ne samo v obrazu, temveč po vsem telesu. Polt naj postane svitlejša. Skoro vsaka " mladoporočena gospa Hoče spremeniti barvo 'pöltifdä to doseže pa mora marsikaj pretrpeti. Tri mesece mora-bivaci v majhnem šotoru, ki je preprežen s črnimi volnenimi preprogami in ima le eno tako majhno okence, da zamore lepa Abesinka komaj z glavo na svetlu, in to le kadar zauživa hrano. Pod šotorom pa gore vsakovrstna žlahtna zelišča. Zaradi bolezni se takoj proda dobro idoča mesarija v Celju. Več pove uredništvo „Narodnega lista". Gospodarski paberki. Pridelovalcem in prodajalcem vina najvažnejše doioébe nove vinske postave. Nova vinska pnstava od 12. aprila 1907 je v veljavi že od 1. decembra lanskega leta. Zahtevali so jo ponajveč vinogradniki, da si varujejo cene svojemu pridelku. Pa tudi konsumentu in poštenemu vinotržcu bodisi velikemu trgovcu bodisi malemu krčmarju mora biti ta postava všeč, ker varuje pred umazanim tekmovanjem. Da pa doseže postava svoj namen, mora se strogo izvrševati. Dokler ni tožnika, ni sodnika in zlemu ostane pot odprta. V tem oziru je važen § 13. vinske postave, ki zahteva nastavljanje posebnih nadzornikov, čijih namen je najstrožje paziti na to, da se postava v vseh nje najmanjših zahtevah upošteva, in vsak najmanjši prestopek brezobzirno in strogo pod kazen spraviti. Taki nadzorniki so sedaj postavljeni in s tem se začne tudi strogo nadzorovanje. Ni pa samo slab namen, temveč tudi mnogokrat malomarnost ali nevednost, ki lahko spravijo človeka v kazen. Ker so včasih odločene kazni zelo občutljive, se mora nujno zahtevati, da se prizadeti krogi nekoliko bnlj pobrigajo, da postavo spoznajo. Da se nevednosti v okom pride, zahteva § 10. iste postave nabijanje izvlečka zakona § 2—14. Kdor nima takih izvlečkov primerno pribitih, zapade že precejšnji kazni do 14 dni zapora ali do 200 K plačila. Nujno je torej svetovati, da vsi prizadeti takoj nabijejo te izvlečke zakona, krčmarji n. pr. v krčmi, kjer točijo vino. in pa v kleti, vinogradniki v prbstorih za stiskanje (prešnicah) in v kleteh, kjer hranijo vino za prodaj itd. pa naj skrbe, da imajo to vedno v redu. Svetovati jim je to iz več ozirov. Rešijo se tozadevne kazni, pouče se o postavnih določbah sami, pouče se pa vsi, ki pridejo tja na obisk ali ki tam delajo. Seveda je treba tudi čitati. Namen razmerne strogosti glede tega paragrafa je vobče razširiti takorekoč čut za to postavo. Čita naj se pa z razumom. Ponekod se sliši jako neumestna in otročja opomba, da se oni, ki ne zna vina ponarejati, iz vinske postave to lahko uči. Tak nauk mu zna zelo slab sad roditi, čim počenja, kar mu postava prepove. Namenjena je za vsakojake slučaje, katere vsak priprost razum ne pozna. Če jih pozna, pa ve vsaj. kaj je prav, kaj ni prav. Čiin to ve, pozna tudi svojo dolžnost napram postavi in napram prizadetim, katere naj postava ščiti, mogoče tudi napram svoji lastni osebi kot pridelovalec ali prodajalec vina ali vsaj kot vinopivec. Kdor te postavne izvlečke z razumom čita, bode že spoznal, kar stori prav in kar ne in ne bode čutil tudi roke postave. Našim vinogradnikom, krčmarjem in vinotržcem moremo le priporočati, da pridelujejo in ohranijo vino tako, kakoršno se je napravilo iz grozdja in ohranilo z dovoljenimi sredstvi. ■ci: : Duhovnik umoril duhovnika. — Kaplan don Adorni v Rimu je umoril 79 letnega don Gonatan-tinija. Zaklal ga je z nožem, pobil s kladivom ter ga oropal za hranilne knjižice potem pa je Se mašo bral! Adorni je priznal svoj zločin. Ljubezenska zgodbica. V svetoštefanski bolnišnici v Budimpešti je ležal 4 tedne mašinist Kias in se je zaljubil v usmiljeno sestro Tropper. Ko je ozdravil, jo je odpeljal s seboj. Ona mu je radovoljno Sledila. Papež Pij IX. bode proglašen blaženim. Proti temu je prijavila rodbina Falkonijeri predsedni-Stvu kongregacije formalni protest, ker je papež Pij IX. s pomočjo njemu podložnih . kardinalov Antonellija in drugov proti pravu prišel v posest fideikomisnih posestev rodbine v skupnem znesku 30 milijonov lir. To se je baje zvršilo v letih 1845 do 1865. — Pri italijanskih sodiščih teče pravda radi tega od 1900. 1. Že stava, dobpo vpeljana. gostilna z novimi lokali, gospodarsko poslopje s poljem, iß da takoj v najem, eventuelno tudi proda. Gostilna je ob glavni cesti blizu kolodvora in farne cerkve v treru Spodnje Savinske doline. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in v 52 4i igralnih kart Zvezna trgovina Celje. Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. jVuKtuKi peresa jxresuiKi radirke Hatnen^i tablice gobice črnilo Trgovske knjige v vseh Tf.lik,0Ktih Crwtafe ' z eno ali dvema kolo- nama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin občinske arade krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-gke zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Eastoa zaloga sol. zVezfcoV in risani;. Psnirna+o uroro T8eh velikosti po origi-rdptrildie vrews na]njh tovarniških cenah ^tamnilift Pe> ;'.i kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska trsničarska zadruga, pošta Juràinci pri Ptuju, trsničarska zadruga pri Sv. Bolfenku pri Središču, trsničarska zadruga t Ljutomeru, trsničarska zadruga y Žetalah pri Rogatcu. Ceniki so na zahtevanje brezplačno vedno na razpolago. 200 6-1 Duri zu JMii sif! blizu Maribora, izvanredno dobičkanosna se takoj po jako nizki ceni proda. Posest ima nova lepa poslopja (vredna 15.000 K), meri 46 oralov, od teh z6 oral lep pri cesti ležeč gozd (vrednost lesa za posekati 16.000 K). Druga zemlja izvrstno dobra. Nov nasajen vinograd, mali kamenolom. Cena 36.500 K. — Cena je primerno jako nizka, mora se pa svota po 30.000 K takoj v gotovini izplačati. Natančneja pojasnila daje radovoljno prodajalec H. Drofenik, c. kr. davčni oticijal, Maribor, Schillerstr. 8. 196 3-2 Josip Repič mizarski mojster na POLZELI priporoča cen j. občinstvu svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoča za naročila. Išče tudi * mizarskih pumočnikov. 36 23-18 Proda ali ¥ najem se da pa novo urejen -umetni mlin v Gornji Polskavi. Poleg je veliko skladišče, dva vrta in sadonosnik. Vode za mlinsko kolo niti letos v največji suši ni manjkaln. - Več se izve pri g. Karlu Novak, veleposestniku v Hočali pri Mariboru. 197 4-2 > POZOR! ! Temeljno kredo (Orundkreide) belo, priznano najboljše kakovosti, dvakrat pre- cejeno (šlemano) in brez peska, priporoča trgovcem, slikarjem in poz I a ta r jem Franc Klavžar, n« posestnik v Petrovčah, h. št. 67 pri Celju. Prodaja se meterski stot po 4 K. — Ako se je naroči večjo množino tudi ceneje. Lepo posestvo na slovensko-uemški meji ob okrajni cesti, ki obsega 38 oralov, med temi 18 oralov najlepšega gozda, se proda po nizki ceni. — Pojasnila daje dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. ! Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po eoiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstnih ceni. — Vse se dobi in kupi pri Ivan Berna Gosposka ulica štev. 6 v Celju. if.V <© W W 0 t®'M i ^ Cc>5'' <0 ((A & /.V <6$ '44 W Edino pristen je le z zeleno Thiepi»yjev balzam kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali 1 patent potovalno družinsko steklenico E 5. Skladanje prosto. Thier»r»yj ev o oentifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto. Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago (gorečico). krče, kašelj, zasliženje. vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah. 107 33—25 > /iN /iS / r X /i\ /i\ AS /i\ /i\ /i\ /iS /iS /tS < izdelovatelj sodavice in pokalic v Zgornji Ložnici p. Žalec priporoča svoje izvrstne solidne izdelke. Imam tudi vedno v zalogi. ios b-i Slovenski gostilničarji, pozor! VÄ" ÄS WiV M, .»IV äK 5Č& W "ÄK ÄK Vi«. «SS» ^ Üf ìfc W i w w w w w w Slovenski trgovci naročajte Slovenske gospodinje kupujte pralno milo Ivana Pfeifer ja iz-Spodnje Hudinje pri Celju, Xzws-t» Loterijske številke. Gradec, 3. oktobra 1908: 27, 52, 73, 41, 29. Dunaj, „ „ „ 49, 51, 29, 84, 15. Adolf Bursik čevljar w Celju, Gledališka ulica št. 9 izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5 in po solidnih cenah. 52-40 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 b; 1 kg -velefinega, , _ snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoCe se povrne denar. S. Benisch, Deschenitz, št. 772, Šumava, Češko. Cenovnik zastonj in franko. 183 15-5 je uredil ter dobivajo se pri njem in pri>seh knjigo-tržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravni zakoni (IV. zvezek Pravnikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga..........K 8-—■ 2. Odvetniška tarifa: določila o rabi hrvatskega in slovensKega jezika pred sodišči; sodne pristojbine s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1-80 3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikova zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani Mehko vezana knjiga............K 5*60 Popolno v platno vezana........K 6-— Ponatisi iz knjige, navedene pod točko 3.: 1. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširan..............K l'— 5. Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju .... K —-60 Dalje od „Poljudne praVtte Knjižnice", Hi io izdaja društvo „praVuiH". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano K —-40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjiqah. 1908. Cena mehko vezani knjižici ... ............K - 80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko vezana knjižica...........K —'80 Zvezek VI.-X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč. 1907. Mehko vezano K 2-— Äko ni dogovorjeno drugate, pošilja urednik knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, ila ne morem prodajati, res je pa, da so mi popolnoma pobili 3 table z napisi in okna na stanovanju, kar pa prometa popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in llotovškc ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja, Yzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. R. STERMECKI V CELJU Trgovska hiša z manufakturxtim blagom na debelo in drobno. —--- Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda! L Ako potrebujete slamoreznice» kotle za žganje, grozdne mline in stiskalnice» gnojnicne sesalke, _ peči vseh vrst tudi za stile predpisane in take 1 za kurjavo z žaganjem, štedilnike, pralne stroje, nagrobne križe in drugo v že-lezninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi neprémocljive vozne 'i in komatne plahte ter zajamčena t umetna gnojila, kUpujte le pri do-as mači tvrdki bi „MERKUR", P. Maj die Celje, ki daje pojasnila in pošilja cenike iH navodila z obratno poŠto zastonj r C. kr. poštne hranilnice račun 54.366; telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovške ul. št. 12,1. nadstr. r' „LASTNI DOM" registr. kreditna in stavbena zagruga z omejèno zavezo = V GABERJU PRI CELJU. = Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnila se dobe vsak dan pri udih načelstva in pri zadružnem tajniku J. Bovha v Celju. Ta zadruga izvršuje jjoleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka Hraftiltiifea in ßbSbjilniCa. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, näj je član zadruge ali ne, nä tekoči račun ali na vložne knjižice, daje posojila, - prevzema terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd. — Hranilne vloge obrestuje : od dneva vložitve do dneva vzdiga ter plačuje rentni davek za vlagätelja sama. Pri zadrugi „Lastni dom" se dobe hišni nabiralniki. Kdor želi tak hišni nabiralnik, vložiti mora temeljno hranilno vlogo vsaj 5 K, na kar se mu izroči hišni nabiralnik brezplačno za uporabo. Zadruga „Lastni dom" ima v Gaber ju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2; na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča Ih projektirane stavbè. 185 17"5