161. številka.
Ljubljana, sredo 17. julija.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja v .-tak dan, iivaemši ;>•.••..•• like i* dnovo po prasnioin, ter velja po polti prejemali aa ivitro-ogenke dežele ca celo leto 16 gU\., ta pol lota 8 gl<l.T 1» četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa oeio leto 13 gld., ta eotrt leta 3 ftld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so radona 10 kr. aa mesec. 30 kr. aa eetrt leta. — Za tnjo detele toliko veo, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja iniiana cena in sicer   £a Linbljano »a Četrt leta 3 gld. 60 kr.. po polti »rejeman za eetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od
Dopisi naj so izvolo frankirati.     Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in v Ljubljani v Franc Koluianovoj hiii I*. 3 „gledalilka stolba". Opravništvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vsled mobilizacije c. kr. armade bilo je tudi mnogo naših ljudij poklicanih k svojim polkom. Ta klic je britko zadel mnogo ro-cloviii, katerim so vzeti gospodarji in očetje.
Spolnivši svojo dolžnost <lo cesarja in domovine, morali so nagloina zapustiti svoj dom, družinam njihovim pa vsled tega pretijo nadloge vsake vrste in siromaštvo. Komu bi tedaj misel na to žalostno osodo ne ganila srca, kedo bi pri takoj revi ostal še hladne krvi!
Tej revi priti po moči v okom, bodi jjudoljubna krščanska skrb vsem onim, katerim je po milejših razmerah dano, ostati doma — pri dragih svojih.
Deželni odbor kot zastopnik naše dežele Kranjske, je za dolžnost svojo izpoznal, staviti se na čelo blagemu delovanju s tem, da za najsilnejše potrebščine nabira pripomočkov in nabrane deli zapuščenim.
V ta cilj in konec je sam odločil svoto iz deželnega zaklada, razen tega pa obrnil se do c. kr. deželnega predsedstva, ki mu je z odlokom od denašnjega dne dovolilo nabirati po vsej deželi milodarov za zapuščene rodovinc v vojaščino poklicanih rojakov naših.
S tem pozivom se tedaj obračamo do sočutja vseh prebivalcev dežele Kranjske in potrkamo na dobrotljivo njihovo srce naj vsak pripomore, kolikor je po njegovoj moči mogoče! 8 tem bo olajšal žalostno srce vojakom, ki so zapustiti morali svoj doni, pa revščino življenja olajšal zapuščenim. Ce pomagamo vsi, bo iz malega narastlo veliko in podpora bo izdatna.
Darovi naj se pod tem napisom pošiljajo ali kar naravnost ali pa po najbližjih c. kr. okrajnih glavarstvih ali po dotičnih županija h, podpisanemu deželnemu odboru v Ljubljano, ki bo po časnikih na znanja! milodare, kateri1 prejme, pa tudi dobrotnike, ki so jih darovali, in hode ob javil, kaj se je zgodilo z denarjem.
Naj gre ta naš glas po vsej deželi in najde v srcu vseh domoljubov oni odmev, ki ga pričakujemo s polnim zaupanjem!
Deželni Odbor Kranjski, v Ljubljani   11. julija 1878.
Nam Slovanom za poduk.
V oemSkej „A. Mig. Ztg.", ki jemlje do-piso od dunajskih in pefifanBkih oflcijoanih novinarjev, beremo sledečo, za nas Slovane juko podufcljivo pojasnenjc, zakaj je Andrassv vnet za to, da bo Bosna zasedo. „Ko je grof An-
draBsy — tako pripoveduje mađarski dopisnik — bil ostro interpebran od necega prijatelja zarad bosenskega  vprašanja, odšel je tiho v Btransko izbo  in  prinesel precej ogoljeno knjigo nazaj, ter jo odprl in pokazal knjigo III., pogl. 2.  Tam se je bralo: Na-seljenje Magjarov  v Evropi je bila največja nesreča za slovanski svet. Ta narod se  je zasadil kakor zagozda mej nje, ločil Slovane od Slovanov, naredil, da so čut zveze mej soboj izgubili, tako da je od tacaš naprej vsak slovanski narod le za svoje omejene interese živel." Prijatelj Audraasv-1 jev pogleda naslov knjige,  in vidi,  da je to zgodovina češkega naroda od Franca Palackega. „Veliki češki zgodovinar,"  rekel je Andrassy dalje, „me uči magjarsko politiko delati. Le iz Bosne ven se  da nasproti delati temu,  da se Slovanje zopet nezje-di nij o!w
Torej s suho besedo in cinično priznavajo ti magjarski državniki, da je njihove politike cilj in konec: o si a b 1 j o van j e , ne-zjed inje nje nas Slovanov!
Kateri Slovan moro to politiko podpirati, pa reči, da jo polten ud svoje slovanske ro-dovine, pošten patrijotV
Slovanje moramo to Audrassvjevo izpoved na znanje vzeti, ali reči uiuramo tudi precej, da nas nikakor ne vznemirja, in da naših nazorov in upanj o nasledkih okupacije Bosno in Hercegovine, ne bode izpremenila.
Sicer pa ne verujemo grofu Andrassvju, da mu bode .stalno mogoče iz slavjansko Bosno proti nam delati, čo si on prav res misli, da bode. Spominjamo se, kaj je vse on „niislil" zadnja tri leta, a ideja je šla črez njegove misli in prorok o vnnja in žugnnja na dnevni red. On je mislil s polo papirja hercegovski vstanek zadušiti, on je prerokoval In slovesno obetal, da ('rnagora in Srbija no pojdeti v boj, on je slovesno zagotavljal, da
se ne sme na našem jugu nobena neodvisna
slovanska država osnovati itd. In vendar so zdaj tri neodvisne slovanske drŽave, Bolgarija, Srbiju, OrUugora osnovane, in vse, kar jo An-drasBv prorokoval, nij m izpolnilo, temuč bafi narobe so je izpolnilo. Telo slovesno jo An-drassv v delegacijah obetal, da no mislimo ni kratko ni malo v Bosno iti.  A zdaj idemo.
Kakor se v vseh teh rečeh njegove misli nijso oživotvorile, tako se tudi no bodo glede v „A. Allg. Ztg»M naglašenoga razdvajanja Slo-vanstva. Oni dvorski krogi, ki imajo iz zdravega instinkta pravi pot za obstanek Avstrijo pred očmi in so Andrassvja dozdaj mejili, da nij preveč na magjarsko razkrižje zavozil, držali ga bodo tudi kasneje v pravem tiru, dokler boljšega namestnika ne dobi.
Politični razgled.
NotrtinJ« it«kžele.
V Ljubljani IG. julija. Slovaki na Ogerskem dajejo v svojih „Narodnih Novinah" slovaškim volilcem gaslo, ne udeležiti se volitve. Pač so lote te za male narode slabe taktike le iz žalostnega čuta, da so nasproti magjarskej silovitosti ali brutalnosti preslabi.
Na I0t/i'fski-iia napreduje volilna agitacija. Minister Tisza je prišel pred svoje vo-lilce v Debreczin in je bil navdušeno sprejet, kar se jemlje znamenje, da bode njegova stranka večino dosegla. V svojem ogovoru, ki pa nam nij še znan v celoti, je Tisza konstatira!, da je Rusija svoje san-štefanske terjatve zmanjšala.
Viftuii)«' države.
O ko»»gresu piše angleški „Observer", da je svojo glavno nalogo dovršil, ker je svet za zdaj rešil pred vojsko mej Rusijo in Anglijo in pred občno evropsko vojsko. Trden je, da je nasledek in vspeh kongresa pobit je Rusije, je nepolitično in neresnično. Rusija je vse dosegla, kar je hotela, samo, da je pogodba mej Turčijo in Anglijo odbila močno ruske pridobitve, vendar skriva še pribodnjost, kaj bode imela Anglija iz tega dob'čka ali izgube. — Bismarkova nNord. Allg. Ztg." pravi, da ima podpis berlinske pogodbe 13. julija t. 1. svetovnozgodovinsko veljavo, na katero sinejo Nemci, ki so jo narediti pomagali, ponosni biti.
Iz C«rifffttfin so javlja, da se je doseglo neko sporazumljenje Turčije in Avstrije zarad izpraznjenje Bosne. Taji Be pa, da bi bila Avstrija kako garancijo prevzela za obstoj evropsko Turčije tako kakor jo je Anglija za turški del. — Taka garancija bi bila tudi preneumna.
ttnlijtMuskv novine levifnjaškestranke so juko hude na grofa Cortija, da nij na kongresu terjal, da tudi Italija kaj dobi, ako se Avstriji da Bosna in Hercegovino. Ali Coiti je moral udati se, ker je bila vsa Evropa za avstrijsko okupacijo, in Italija suma nij upala so zavojš/iti z Avstrijo, ali pa z izstopom iz kongresa stopiti iz evropskega koncerta.
Dopisi.
S z ^tniBii^r :dsk<-ii o!t raja
13. julija |lzv. dop. I Vsakdo ve, koliko važnosti za vsak kraj so pošte, ako so tako urejene, da donašajo in bročovajo kolikor mogoče hitro razne poštne pošiljat Ve. Toda tej občnej potrebi in nalogi gornjesavinjska pošta nikakor točno ne ustreza. Kajti njen odhod iz Celja jo baš tako uravnan, da poldrugo uro pred poštnim vlakom zjutraj odhaja, ter nam vsled tega vso poštno poSiljatfe, ki nam dohajajo od Trsta in Zagreba, ter ondotnih krajev, kjer ima naša savinjska dolina svojo trgovino, za en dan pozneje donaša. Poleg tega se še izročitev bolj oddaljenim nekoliko več zakasni. Razume so, da je na ta način lehko marsikateri v nepovoljni zadregi ali še celo škodo trpi, ako mu kako nujno pismo ali na-
ročilo prepozno dojile, in se tudi odgovor ali odpošiljate v v lastno Škodo zamudi. Temu bi pa bilo pomagano, ako bi pošta po prihodu poštnega vlaka zjutraj odhajala, ter nam takoj vse pošiljatve dcnašala, ki sicer pri zdan-jej uredbi en dan v Celji leže. Iz teh uzrokov je torej neobhodna potreba, in skranji čas, da se gornjesavinjska pošta prej ko mogoče, tako uravna, da bode svojej nalogi bolje ustre zala, in da se omenjenim ncpnličuostiiu v okom pride.
Iz I i*,in 18. jul. [Izv. dop.] Noben polk nij bil še v Trstu tako priljubljen, kot slovenski polk 17, bar. Kuhn. To se je dokazalo denes v jutro, ko je na tisoče ljudij ▼seli stanov obstopilo kolodvor. Z godbo na čelu rano v jutro pred šesto uro, gnetlo se je pred polkom in ob straneh tisoče in tisoče ljudij. Milo so nam na uho doneli slovenski marši: »Naprej zastava Slave!", „Pridi Go renje". He nikdar — se nam je zdelo — nij tako ginljivo igrala Kuhnova godba. Na kolodvoru nijso pustile straže nobenega noter; ali ljudstvo si jo naredilo drugod uhod, in naenkrat je bil železniški vlak se silno množica obdan. Po mojem mnenji so se morda lakonski organi bali slovenske demonstracije, kajti na ineravali so tržaški Slovenci podariti velik lavorjev venec polkovej zastavi, razumejo se, da s trobojnimi trakovi in primernimi napisi v slovo, kar pa je izostalo, ko se je po ovinkih izvedelo, da bi se ne bilo od vojaške oblasti dovolilo.
Prepovedovalo se jim je baje ukati, ne tu in ne v Ljubljani. Fantje so pa vendar v vsa-eem vozu prepevali, in ko rog zatrobi pozor, zavrilo jo ukanje, da se je zrak stresal.
Potovajte srečno, in kadar zagledate bo-senske gore, naj vara srce gorkejc bije, čut slovanski bolj vplamti, prvo stopinjo črez mejo pozdravite z živio-klici na domovino Avstrijo, povejte slovanskim bratom Bošnjakom, da ste od severa, da po vaših žilah teče ista slovanska kri, kot v žilah uboge bosenske raje. Bodite ponos slovenskej domovini, tolaž-niki siromaškomu dozdaj bitemu in tlačenemu Bošnjaku, strah krutemu Turku, ki bi hotel napadati vas; mej vsem pa iskreni Slovani in vrli sinovi obče majke naše Slave.
Denes ob 5. uri v jutro pa je dospel rezervni polk Kuhnovcev v Trst, kateri nam je dobro došel. Zopet imamo torej domačine Slovence v svojej sredi, katerih smo prav veseli. Pri Slovencih in Lahih pregovor pravi: „Kranjska kri — no fali."
Iz TrMtt* 13. julija.   [Izviren dopis. Podpisani odbor prosi, da prijavite v »Slovenskem Narodu" Bledeči poziv:
„Politično društvo „Edinost" je po priloženih pravilih razširilo svoj delokrog črez vse Primorsko j ono bode torej po najboljšej moči sirilo narodno zavest in vsakovrstni napredek, ter se potezalo za svete pravice Slovencev v Trstu in okolici, na Goriškem in v Istri. Podpisani odbor vabi in prosi rodoljube po vseh primorskih deželah, posebno pa čestito duhovščino v Istri, ki je jedina pomočnica on-dotnim zapuščenim Slovanom, da v prav obil nem številu pristopijo k temu važnemu društvu, ter mu pridobe po mogočosti dosti udov mej prostim narodom. —
Novi udje naj se blagovoljno pismeno prijavljajo predsedništvu v Trstu.
Trst, 11. julija 1878. Odbor političnega društva »Edinost".
Pravila političnega slovenskega društva
rEdinosti" so sledeča:
§. 1. Ista novija se za celo Primorsko deželo, spadajočo pod tržaško namestništvo, politično in bralno društvo z imenom MEdinost" in se sedežem v Trstu.
§. 2. Namen tega društva je, da budi in širi narodno zavest, in razni, posebno pa gospodarski poduk in omiko mej slovenskim lju lstvom na Primorskem, da brani narodne in vse druge pravice omenjenega ljudstva, in s kratka, da pospešuje materijalne in duševne koristi njegove v državnih, občinskih, cerkve nih, šolskih in gospodarskih zadevah.
§. 3. Pripomočki v dosego društvenega namena so ti-le:
a) Shajanje udov v društvenoj Bobi k čitanju in prijaznim pogovorom;
b) zbori društvenih udov, v katerih se bodo obravnavale društvenemu namenu primerne reči, posebno volitvene zadeve, prošnje, adrese in sklepale resolucije;
r) časniki in razne knjige, ki bodo shranjene v društvenej Bobi udom v poduk in kratek čas;
d) zabavni shodi ali besede za omiko in ve drenje duha;
c) sklicavanje ljudskih shodov (taborov) pod milim nebom in javnih občnih zborov po vsem Primorskem po namenu §. 3. postave od 15. novembra 1867 drž. zak. št. 135;
f) po mogočosti tudi izdajanje posebnega društvenega časopisa. §. 4. Kedor želi vstopiti v društvo, oglasi bo pri odboru. Ta odločuje z nadpolovično večino v tajnem posvetovanji, kedo se sprejme, kedo ne.
Jednako sklepa odbor, če gre za to, da se kateri ud izključi iz društva, pa nij dolžan, povedati dotičnih razlogov. Maloletni možje, ženske in tuji državljani ne morejo biti udje tega društva.
§. 5. Vsak ud ima pravico v društvenej sobi čitati društvene časopise in knjige, sme se udeleževati vseh društvenih Bhodov, zborov in razgovorov, pri zborovanji sme se govoriti, nasvete dajati, predloge staviti, in pri sklepih in volitvah glasovati.
§. C. Vsak ud ima dolžnost, po Bvojej moči pospeševati in podpirati društvene namene (§. 2.), ravnati se po zborovih pravilih in odborovih sklepih, tor naprej plačati 1 gld. vstopnine in potem 10 kr. na mesec, da se pokrivajo društveni stroški.
Prostovoljni doneski se hvaležno spre-jemljo;  vplačani doneski pa bc ne vračujejo.
Daljnim ali pa resnično revnim udom se vstopnina in mesečniua zniža, prva celo odpusti, ali pa se jim bo društvoni časopis po znižanej ceni, če bo mogoče, tudi brezplačno na dom pošiljal, o čemer sklepa odbor.
§. 7. Občni zbor voli izmej udov društva predsednika in 9 odbornikov; predsednik in saj 4 odborniki pa morajo stanovati v Trstu ali pa v tržaškej okolici.
Odbor voli izmej sebe podpredsednika, tajnika in denarničarja, katere tri osobe morajo stanovati v Trstu ali pa v okolici.
Občni zbor pa voli tudi 9 namestnikov, katerih 4 morajo stanovati v Trstu ali v okolici. Ako je kak odbornik zadržan, da ne more priti k seji, mora to naznaniti predsedništvu saj 2 dni pred sejo, da ono namesto njega pokliče v sejo namestnika, ki ima potem v seji VBe pravice odbornikov.
Odborniki in njih namestniki imafo na« logo, da zvedo potrebe Bvoje pokrajine ali vasi, in iih naznanijo odboru, da jih pretehta, in če je potreba, postavi na dnevni red občnega zbora.
i$. 8. Odbor sprejema ude (§. 4.), sklicuje zbore in shode (§. 10.), ureduje notranje zadeve, izvrSuje sklepe občnih zborov in jih razglaša po časnikih, vabi goste v zborovanje, gospodari z društvenim premoženjem, in ko odstopi, daje od vsega tega odgovor občnemu zboru; predsednik ali njegov namestnik zastopata društvo tudi pri gosposkah in pri tretjih osobah.
§. 0. Da spolnjuje te svoje dolžnosti, shaja se odbor na predsednikovo vabilo v skupno posvetovanje in sklepa z nadpolovično večino glasov: Pri enakem številu glasov odloči glas predsednikov ali njegovega namestnika. Da odbor lehko sklepa, mora biti navzočnih vsaj pet odbornikov.
§ 10. Redni občni zbor mora biti vsaj enkrat na leto in sicer meseca oktobra; v tem občnem zboru odbor položi račun in poročilo o svojem letnem delovanji. (§. 8.) Izredni občni zbor mora biti, ako to zahteva G odbornikov, ali pa tretjina društvenikov.
Zborovanje je v društvenej sobi, ali pa v katerem koli kraju Primorske dežele, kar določuje vsakikrat odbor.
§. 11. Sejam in zborom predseduje in jih vodi predsednik, če je on zadržan, njegov namestnik ; kadar pa nobenega teh dveh nij k seji ali k zboru, predseduje najstarejši odbornik.
§. 12. Občni zbor ima pravico voliti odbor (§, 7.), sklepati o zadevah, katere ugajajo društvenemu namenu, pregledovati letni račun, kakor tudi opravilna poročila odstopivšega odbora (§. 8.), prenarejati pravila in razdružiti društvo ter sklepati, kaj se ima v tem slučaji storiti z društvenim premoženjem.
§. 13. Kot pregledovalec računov izvoli občni zbor 3 ude, ki nijso bili odborniki Y prošlej dobi odborovega poslovanja.
Da zbor veljavno sklepa, mora biti pričujočih vsaj 20 udov; le če gre za društveno razdruženje, treba, da je navzoča polovica udov in morati to potrditi dve tretjini vseh pričujočih udov.
§. 14. Odbor ima pravico, upeljati v društveno zborovanje polnoletne može kakor goste in z dovoljenjem predsednikovim se smejo udeleževati obravnav, vendar ne smejo ni glasovati ni voliti. Vsak gost Be ima upisati v posebno za to odločeno knjigo.
§.15. V spominsko knjigo se zapisuje vse, kar se godi pri sejah in zborih, in sicer: predmeti govorov, stavljeni nasveti in sklepanja o njih, dovršene vol tve in vse druge za društvo imenitne dogodbe, tako, da bode ta knjiga društvena kronika (zgodovinska knjiga). To knjigo vodi tajnik.
§. IG. V društveno sobo smejo k branju zahajati le udje in upeljani gostje.
§. 17. Zabavne'shode ali besede napravlja, napoveduje in vodi odbor, katerih besed se udeležujejo udje z rodbinami in vpeljani gostje.
§. 18. Ako nastane mej družabniki prepir, razsojajo o tem izvoljeni sodniki. Vsaka stranka društvenikov izvoli dva družabnika za sodnika in če se ti ne zjedinijo, izvolijo Bi nadsodnika, kateri konečno razsoja.
§. 19. Kedor stopi iz društva, mora to naznaniti odboru en mesec poprej.
Iz društva Be izbriše, kedor bi društvu
necast delal, enako se izbrise oni, kateri s plačilom 3 mesece zaostane in na ponovljeni odborov opomin dolga ne poravna.
§. 20. Pisma, naznanila in zapisniki bo veljavni, kadar jih podpiše predsednik ali njegov namestnik b tajnikom vred.
§.21. Vse dohodke sprejema denarničar in izplačuje vse stroške; on veljavno podpisuje pobotnice; vendar pa ne sme nič izdati brez odborovega sklepa. Vsake tri mesece mora denarničar v odborovej seji poročati o stanji denarnice.
Domače stvari.
— (Pomoč ubozim družinam v vojsko odšlih slovenskih reservi sto v.) Opozorujemo svoje bralce na oklic, katerega v denašnj m listu na prvem mestu prinašamo. Tudi mi sprejemamo mile darove in jih bodemo deželnemu odboru izročevali.
— (Letno sporočilo ljubljanske gimnazije), ki smo je ravno kar dobili, prinaša obravnavo „I)er naturwssen?chaftliche materialismus" od (iartenauerja in šolske vesti. Iz poslednjih posnemamo, da ie gimnazijo obiskovalo 317 Slovencev in 104 Nemcev.
— (Letno sporočilo ljubljanske realke) ima jako temelj;to in z bogatim fi lologiškim znanjem pisano razpravo „Die Sprache in Truber,B „Matthiius" spisal prof. Fr. Lever. Statistika kaže, da je obiskovalo ljubljansko realko leto 1878 učencev 355, Slovencev je bilo 108, Hrvatov 5, Italijanov 28, a Nemcev 1.57.
— (Matura) se je na ljubljnnskej gimnaziji v ponedeljek začela. Oglasilo se je vseh 23 osmošolcev in 8 eksternisti.
— (Imenovanje.) Kranjski deželni načelnik ie imenoval vladnega kancelista Fridrika Se rtiča za c. kr. okrajnega tajnika, in de-želnobrambovskega okrajnega fddbeblja Lihega za c. kr. vladnega koncipista.
— (Okrajna učiteljska) konferenca za šol. okraja Gornjigrad in Vransko bode 3. avgasta v Braslovčah.
— (V Krškem) je zjutraj 15. t. m. umrla gospa Gregoričeva, sopruga znanega ekonoma v Krškem. Vzrok njene smiti je bila — kakor se nam piše — difteritis, katera je tudi začela mej odraščenimi grasirati.
— (Strela v cerkev udarila.) Iz Krškega se nam 15. t. m. piše: Pri sv. Duhu blizo Krškega je včeraj udarila strela v cerkev, kjer je bilo ljudstvo pri popoludanskej božjej službi; ubila je 3 ljudij, a 12 je omamljenih. Mrtvi bo trdni kmetje.
— (Toča) je v nedeljo 14. t. m. strašno okolo Krškega razsajala; padala je v debelosti golobjih jajc.
— (Toča.) Iz Ptuja se nam piše: Jako žalostno novico vam imam denes poročati. V Halozah, kjer je letos posebno trta mnogo vina obetala, potolkla je včeraj popoludne toča in učinila v krajih pri sv. Barbari, Leskovci, Trdobojcah, in v še več druzih krajih mnogo Škode. Ubogi Haložan, kateri je vse upanje v trgatev stavil, zopet letos ne bode imel kaj brati. Če bode tako naprej Šlo, morajo prebi valci Haloza v kratkem na nič priti.
— (Iz smrtne nevarnosti.) Piše se nam od štajersko-hrvatske meje: Uže več let je, odkar zahajajo semkaj iz gračke okolice svinjski kupci, ter v bljižini pokupijo mnogo svinj in jih tirajo domov. — Vzačetku t m. pride jeden tak kupec s svojim sinom v kri-ževsko okolico na Hrvatskem in prenoči v
znanej mu krčmi ter se s sinom drugi dan odpravi v Križevec svinj kupovat. Pot je šel skozi gozd — neki človek pribeži za njima udari starega kupca po glavi da takoj obleži, mladi pa, ki preoblečenega krčmarja spoznal nii, zbeži na zai v krčmo pove krčmarici, kaj da Be je zgodilo in pristavi da ima k sreči on denar v znesku 2000 gld. pri sebi. Krčmarica ga spravi z lepimi besedami v izbo, kjer ga zaklene. Krčmar pride domov in ko mu žena vse pove, docovorita se v peč zakuriti, dečka potem zve-zati, mu denar uzeti, ter ga v peči sežgati. Ko deček to sliči, skoči skozi okno in zbeži. Na cesti Rreča dva rfinancarjau in ko jima celi dogodek pove, gresta tja najdeta razbeljeno peč, in vprašata zakaj da se kuri. Domača pravita da se kruhu kuri, ko pa na zahtevan je „financarjev" testa kazati nemata, se ta o resnici dečkove izpovedi prepričata, zvežeta krčmarja in njega pomočnico, ter odvedeta v Varaždin, kier pričakujeta pravično kazen.
— (s o 1 a r č k a Utonila.) It Stare Loke se „S1." piše 14. juliia: Denes smo pokopali dva šolarja, Antona Kalana in Franceta Oaiana. V petek 18. t. m. popoludne sta se iz šole domu grede na travniku, kjer se jo od dežja v jami voda nabrala, kopala in utonila. Fanta Jurij Bcrčič in Fj anc Šifrar sta ju izvlekla iz vode, pa bilo je uže prepozno. Dasiravno je bila zdravniška pomoč hitro pri roki, nij bilo več moč ju oživeti. Pač silno potrebno jo tedaj paziti in gledati, kie da se otroci kopljejo.
— (Ogerskim Slovencem) v Sobot-skem okraju svetujejo naše novino, da naj popuste državnega poslanca llarkanija, ki v Pešti živi, pa za volilco slovenske ne mnra, ter naj izvolijo za svojega zastopnika g. Imra Av-g u Rtiča, ki ie v svojem listu „Prijatelj" dovolj dokazal, da je zmožen biti spreten zagovornik svojih rojakov, da si ima mož o S!av-ianstvu močno magjarsko skaljene nazore, kakor so se naši bralci iz citatov iz njegovih novin prepričali.
— (O okrajnej učitelskej skup ščini mesta ljubljanskega) piše „T." sledeče: 4. t. m seje zbralo nad 80 učiteljev in učiteljic.  Predsedoval je c. kr. nadzornik pl.   G-arlboldl;  zapisnikarja  sta bila učitelja A. Žumer in Fr. Bahovec. Prvosednik je prebral uradne spise, ki so mu došli, in nasvete ki jih je stavil okrajnej šolskej oblasti v pret. letu, povedal svoje opazke pri nadzorovanji mestnih šol, kar se tiče sprejetja in odpusta učencev;   uradnih   spisov; šolske discipline; podučevanja v posameznih naukih i. dr. O 2. točki: Kako naj so podučujo v mestnih šolah v jezikn ... je poročal učitelj V. Gram, nasvetov nij stavil, a katehet Keržič je želel jezikoslovne knjigo enake „Sprahbueh von Ja-nežič" za podučevanje v jo.iku. O .'}. točki. „Izbera podučnih knjig in beril zal. 1878/79" so poročale vse mestne šole in sicer za I. mestno deško šolo učitelj V. Kumer, za II. m. deško šolo učitelj Fr.  Raktelj, za dekliško nunsko šolo katehet Keržič in za mestno dekliško šolo učiteljica Mosova. Poročila pervih treh šol so se ujemala v tem, da je treba nemščino podučevati na podlagi materinega jezika, da je tedaj učitelju poleg nemških beril tudi treba slovensko nemških ali če hočete nemško-slovenskih slbvnic, zgol nemške slov niče so le za višje razrede, a na mestnej de-kliškej šoli žele upeljati že v 3. razredu zgol nemško slovnico, sicer pa vse te šole hote upeljati: J. Heinrichova nemška berila „11. in 111. Theil" mesto dosihmal navadnih. — Gla-
sovanja o tem nij bilo, ker predloge potrdi in odobri po §. 8 derž. IX postave okrajno nadzorništvo. — Bajt se je uže to zgodilo. — 4. točki: r okrajna učiteljska bukvaraica" je poročal učitelj Kokalj, nje prvomestnik. Voli se dozdanji odsek in prvomestniku so izreka „hvala" za njegov trud. 5. V stalni odbor se volijo dosedanji udje: Linhart, Tra-protnik, Haktelj in Tomšič. 6 V deželno učiteljsko skupščino: Praprotnik in Riktelj. —■ Se gre tukaj omeniti samostalnega predloga učit. It. akterja: pepelnica in vseh vernih duš dan naj bosta prosta dneva. Predlog je bil podpiran in sprejet brez ugovora, se ve da razsodba o tem pristoji drugej oblasti. Seja se konča ob 11. uri.
— (Slovensko učiteljsko društvo) je zborovalo t. julija 1878. — Tajnik poroča: G. Stegnar je učiteljsko bukvarnico uredil in je v njegovem stanovanji učiteljem društve-nikom, na razpolaganje. — Razgovor je bil dalie v društvonem delovanji, o prihodnjem občnem zboru in o stvareh, ki se imajo postaviti tačas na dnevni red.
— (/a Radovljico) bode okrajna učit. skupščina 18. j u 1 i j a v šoli v B e g u n j a h« Dnevni red: 1. Opazke C. kr. šl. nadzornika. 2. Jezikoslovni pouk v Ijulskej šoli, da se Ž njim zadosti minist. ukazu dne 5. aprila 1878, št. 5310. 3. Praktična sestava in spisava prej-pisanega šolskega inventara. 4. Volitev poslanca v deželno učit. konferenco. 5. Volitev v bukvamičen odsek in v stalen odbor. 6. Samostalni predlogi.
— (V Črno ml j i) bode okr. učit. skupščina 28. julija. Dnevni red je: 1. Kako vzbuja in pospešuje učitolj domoljubno Čuvstvo pri šolskej mladeži in pri odraščenih? (Poroč. Schiller in (ierm). 2. Kako naj postopa učitelj pri porabi dr. Močr.ikovih računie v ljudskej šoli, da hitro doseže primern namen poučevanja V (Poroč. Rupnik in Stunn). 3. Pouk v zgodovini v ljudskoj šoli, učna tvarina naj so kar moč na tanko določi? (Poroč, Setina Dular). 4. Kako naj učitelj vadi šolsko mladež rednost iin snažnost? (Poroč. učiteljica Alojzija Bauer in učitelj Janez B trle.
— (Nesreča.^ Minole dni gnal je G4 let stari Jože Sovin v Trstu kravo, katero je kupil na sejmu v Sežani. Ko dospe na novo cesto v Občino, prestraši se krava bobnanja vojakov, ki so se tamo vadili, ter hoče uiti. Stari mož jo je skušal pridržati, a krava ga natakne na rogove, in ga tako hudo poškoduje, da je črez par ur umrl.
Razne vesti.
* (Silna toča.) Poroča se hs Oger-skega, da je v nekaterih krajih 8. t. m. taka silna velika toča padala, da je mnogo živalij pobila. Tako so našli 8 lisic, 200 zajcev in veliko število prepelic mrtvih, kar je vso toča pobila. Koliko je pri tem setev trpela, lehko si vsakdo misli.
* (Slabi časi.) Minolega leta znosili so ljudje v celej Avstriji v malo loterijo 21,708.628 gld., mej tem, ko se je dobitkov le 11,024.508 gld. izplačalo. Kaže se sploh, da se ta kužna bolezen, v loterijo staviti, vedno bolj širi, ako-pram so Časi vedno slabši.
* (I z Španije.) V Madridu in okolici na Španjskem postali so tatovi jako drzni. Tako se je tudi ta tatvina izvršila: V vas Tor prišlo je na sv. Janeza dan, ko so bili vsi ljudje v cerki, 7 mož, oboroženi z noži in puškami; ti zastražili so najprej cerkvena vrata da nobeden nij mogei uiti, ter so ukazali roparji fajmoštru, županu in nekemu bogatemu kmetu ven priti. Ti vodili so jih potem od hiše do hiše, in roparji so pograbili, kar so
mogli, orožje pa bo potrli in polomili, kjer so na&li. Koncem zopet otidejo — a odpeljejo bogatega kmetica še soboj ter zahtevajo zdaj zanj 8OO0 gold. odkupnine. Jako prijetne raz mere so to tam na Španjskem!
Gospodarsko poročilo.
i1, kr. priv. avstrijska zavarovalnica .,Dunav" (..Dunau'*) v \Wvn.
O novem letu je to društvo, ki je svojo delavnost začelo 1. septembra 1BG7. leta, do končalo prvo desetletje svojega obstauka. Iz poročila o poslednjej upravnej dobi t. j. o minulem letu 1877. posnamemo tu nekatere v obče zanimive stvari.
Vspeh je bil v vseh strokah, s katerimi se društvo peča, zelo povoljen.
V oddelku za zavarovanje zoper Škodo po požarih je bda lani zavarovana svota 45G'/a milijonov goldinarjev, nad 107, milj- gld. več nego prejSnje leto. Zato je društvo skupilo za varovalnine 1,621.209 gld. 03 kr. (50.940 gld. 63 kr. več nego 1870. leta). Pri zavarovanjih na več let je zavarovana vrednost lani po-množda se za skoro 86 milj. gld' in znaša 895 milj. gld., zavarovalnine bode društvo zanjo s časom prejelo nad 17 milj gld.
Leta 1877. je 1102 požarov društvo zadelo, mej njimi tudi 1 na Kranjskem (farovž na Krškem); samo zadnjo četrt leta je bilo oglašenih 387 požarov, 117 več kakor v istej dobi 1870. leta. Odškodnine bilo je izplačane 787.8'JO gld. 44 kr. (blizu 130 tisoč več nego predlanskim).
Oddelek zavarovanja za življenje se je tudi lani zopet povzdignil, akopram so bile splošne materijalne razmere zlasti tej vrsti zavarovanja sila neugodne in mnogi zavarovanci po njih celo primorani, dozdanje zavarovanje popustiti.
Po tab. I—IV. je društvo došlo 1014 novih oglasov na 1,730.753 gld. zavarovanega kapitala. Koncem leta je bilo 817C osob (6550 moških in 2G2G ženskih) zavarovanih na 10,452.602 gld. Najmlajši zavarovanec je bil 16, najstarši 70 let star; mej temu skrajnima mejama je bila vsaka starost po letih za stopana, vendar je bilo največ (272) zavarovancev v 52. letu; povprek pa jim je bila starost 4GVi leta. Na najvišjo svoto so bili zavarovani tisti, ki bo se nahajali v 30 letu svoje starosti. Največkrat je bila zavarovana svota 500 gld., namreč 147Gkrat; 1000 gld. je bilo zavarovanih 130Gkrat, 5OO0 gl. pa 245krat.
Eaa osoba od tacih, ki bo zavarovane za slučaj smrti je doživela 85. leto in torej po pravilih še sama prejela zavarovani znesek; umrlo pa jih je lani 185, zavarovanih za 170.230 gld.; vzroki smrti bo bili najbolj po gosto: vnetje posameznih organov (43), potem hronične prsne bolezni (.30) in mrtud (23).
Povprek so bili ti lani umrM po 11 let in 11 mesecev zavarovani, ker so bili pri sprejemu po 42 let in G mesecev, pri smrti pa po
54 let in 5 mesecev povprek stari. 25 jih je bdo mej njimi, katerim še nij minulo pet let, kar so pristopili; vmes so 4, ki še niti leta
dni nijso bili zavarovani. Za temi 26 je mo ralo društvo plačati 30.450 gld. zavarovanega kapitala, premije pa je bilo od njih skupilo vsega 2&79 gld. 34 kr. ali 8-47°/,, povprek (od onih 4, ki so uže v prvem letu umrli celo Je 2 85",,)! To pač najbolje svedoči neizmerno korist zavarovanji- za življerje. Da ima pa ravno „Dunav" mej vsemi društvi najnižje pre-i.iije za to zavarovanje, to smo uže večkrat povedali. —
Končni račun od 1877. leta izkazuje skupnega čistega dobička 135.771 gld. 23 kr. Iz tega se je, kakor smo uže poročali, po Bklepu občnega zbora določila diviuenda po 20 gld. ali 10% na delnico. Vsaka delnica je dozdaj (v desetih letih) vsega IGO1 2 gld. „dividend" ali obreuti t. j. okolo 8Vt*/t na loto nesla. Gotovo lepo spričevalo razumnega gospodarstva! —
Društveno premoženje znaša črez 4 milijone gld., v katerih so zapopadene tudi hiše, ki so lastnina društva (1 v Betu, 3 v Milanu); ostalo premoženje je naloženo ali v dobrih vrednostnih papirjih ali po varnih posojilih.
Od svojega početka do konca lanskega leta je zazarovalnica „Dunav" elementarne t. j. po ognji itd. provzročene) škode povrnila vsega 11,674.611 gld. 54 kr., v oddelku različnega zavarovanja o človeškem življenji je pa izplačala v tem časi 2,434.054 gl. 44 kr.
Navedene številke samo na sebi dovolj glasno pričajo, da je društvo zaupanja v pol-nej meri vredno, in druzega priporočila ne potrebuje. Poleg tega moramo še izrekoma pohvaliti njegovo pošteno in vseskozi točno postopanje proti zavarovancem.
Društveni zastopnik za Slovensko je gosp. Grasselli v Ljubljani. —n.
5. julija: Katarina Čelešnik, gostaška, 54 I., na hroničnej vnetiei ledvic; — Jurij Slabe, delavec, 44 1. na črvu v selodci. — Jožu Kedenšek, sin voznika 5 I., cinanehe contagiosa.
6. .julija: Urša Nadlar, kramarca, 42 I., vsled pljučne tuberkulozo.
7. julija: Jakob Orchek nitakar, 32 1, Marija Feitelj, soproga krojača, S3 1.; Janez Klešnik, delavec, 36 1. ; vai na p jnčnici.
10 julija: Franc Marinčič, aoilar, 26 1. valed pljučne tuberkulozo.
(Jifcarll v LJubljani.
13. julija: Miklavž Feldatein, gostač, 85 1,, na na poljanskej cesti fit. 58, valed tuarazma. — Erne-stina pl. llouom-Saaltold, 8 Vi l»i 11:1 Marijo Terezije cesti hi. 10, vsled ošpic.
14. julija: Čolešnik Helena, posestnica, 62 1., vrtne ulicu št. liJ, vsled vodenice. —Karol Ferdinand Nigrin, otrok zasebnika, ti tednov, na poljanskej cesti št. 25, vsled vodoglave. — Henrik Suoj, sin delavca, na Kudolfovoj železnici, 14 ur, na sv. r*etra nasipu st. 5f>, valed slabosti. — Amalija Pikovnik, otrok zasebnika, 10 duij, tesarsko ulice št, 3, vsled božjasti.
17. julija: Marija Loos, hči vratarja južne žel., 55 1.. na cesti južne železnico št. 1, vsled pljučne tuberkulozo. — Ana Tauiborniuo, hči posestnika, 15'/4 1., na kongresnem trgu st. 6, valed mrtuda v možjanih.
V deželnej bolnici.
1. julija: Marija Rozman, gostaška, 64 1., apo-plcxia cerubri.
2. julija: Franc VonČina, gostač, 73 1., vsled slabosti od starosti.
3. julija: Matevž Debeljak, berač, 70 I., vsled črevesnega prehlajenja.
4. julija: Jože Zotler, gostač, 85 1., na ma-razmu.
Dunajska borza 16 julija.
(Izvirno tfllegrafično poručilo.)
Cnotni dri. dolg v bankovuih   . 64 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   . 66   „ 70 p
Zlata renta......,   , 75   „ 30 „
1860 drž. posojilo..... 114    „ — m
Akcije narodno banke .... 835   „ — m
'-enitne iik rije...... 258    „ 25 „.
London......... 115   „ tO „
NapoL......... 9    „ 27»/, .
G. kr. cekini....... 5   „ 49
Srebro ......... 101   , — 0
Državno marka    ...... 57    _ 15
Bolnikom na prsih in pljučih!
Oni p. t. kupovalci, kateri valed objave občin-skrga zastopništva v Glognici ddo. 27. januarja 1876 želo dobiti pravi izvrstni moj saaežnIšlsL sselišSnl alop, katerega samo jaz prirejam, naj izvolijo izrično zahtevati
\Vilhulmov snežniški zeliščni alop.
Zapečatena originalna steklenica a 1 gld. 25 kr., za povezavanjo posebej UO kr.
4.lu\m» zuloga pri Franji IVillieliuu,
lekarnarju v Nennkirchnii. Zaloge podružuiško niogo so najti v večjih inseratib, ki jih prinaša včasi naš list.
Štev. 9782.
(217—2)
Razglas.
Izprazneno mesto mestnega tesarja
z letno plačo 350 golti., in z pravico do pokojnine se oddaja.
Službeni pogoji izvedo se pri mestnem stavbenem u rudu.
Dotične prošnje se do konec Julija 1878 Bprejemajo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
8. julija 1878.
ir5» Wir oiiipfohlcn ssiuttfiuv
_ala Bestes und Prei8wiirdlgstes
Die Regenmantel,
VVagendeoken (Pladien), Belloinlagen, ZellsloflV
dw k. k. pr. Fnbrik
von M. J. Elsinger & Sohne
in Wicn, Neubau, Zollergassc 2,
I.ieferanten deu k. und k. Kriegsm Kriegamarine, vieler Hum»nitatsanst
Inisteriums, Sr. Maj. I lanstalten etc. etc. I
(195—22)
TUJCI.
15. julija:
Evropa« Moraldi iz Trsta. — Lokay iz Novega mesta. — Migatti iz Bukovara. — Schadolack iz Trsta.
fn Nloaui Jesenko, lJolinar m Trsta. — Fischer iz Kočevja. — Lipncr iz Celovca. — Friedrieli iz Dunaja. — Gliieklicli iz Frage. — Finck iz Maribora.— Finlani iz Trata.
Ptl Malici:   Vatter iz Dunaja. — Nordur iz Gradca.  — Bonotassi iz
Trsta. — Orel iz Dunaja. — K:uikovsky iz Brežic.  — Zupan iz Kranja. _
Novak iz Dunaja. — Nordlingur it Tista. — Lautinger iz Dunaja.
loterij aie •reč&te.
V Trstu 13. julija:  73. 57. 13, 12. 71.
V Linei 13. julija:    8. 46. 16. 27. 32.
priporoča za nizke cene
velika trgovina z vinom Anton Nossan-ovih sinov v ZafiTebu.
(:220-l)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Prostovoljna dražba.
dno t. m. in v sledečih dnevili prodajal so bode v
kazinskej restavraciji J ju l> Sja u s k j
s cinkom kriti stekleni salon, ki obsega lehko bOU osob, potem paviljon za godbo, klet za led po amerikanskoj sistemi, popolni plinovod iz restavracije in vrta, na daljo vsa vrtna, sobna, kuhinjska iu kletna oprava, kakor: uiizo, stoli, zastave, bandera, grbui izveski (Wappen8cbJlder), transparenti, piramido, zve/.de in razne druge dekoracije; oder za gledišdne igre v hiši, kandelaber za plin, steklene prepast omare zajedi iu pijače, slike, ogledala, stenske uro, veaala za obleko, ruljete za okna, železne poči, misna priprava iz beloprsti, noži in vilice, mej temi za 1U00 osob od kineskoga srebra, — kozarci za pivo, vino in šampanjec, sklcuice, nauiizjo, kamni v prižiganje žvcplcuk, solnjico iu koški za kruli; vse namizno perilo, kakor: inizni prti, beli iu piaaul, brisačo itd., okolo 7U0O papirnatih pitičov, omara .a posodo, police, omare za lod b patentom ; prodajala se bodo na dalje tudi vsa kuhinjska priprava, banjo iu  sodi ca vodo, j odeti
telegraf, rasna fina vina v Bklenioab, sodovi, Bkali (vedrloe), pipe, buče (VVeinhebfir), polico za sklenice, prazne vinske butelje, jedna partiju ledu iu razna druga privatna oprava; vso to prodajmo so bode na Uražhi, h katerej so vsi povabljeni, ki želijo kaj kupiti.   (21IS—2)
LaBtnina in tisk -Narodne tiskarne".
33064^