Leto XXI., št. 278 Ljubljana, sreda 27« novembra 1940 Cena t Din upruvcusivu Ljumjaoa, tlnatljeva o — reiefoD Mev 3122, 3123, 3124, 8125. 4126 tn.se raitu jodelelc: Ljubljana, Selen* burgova uL — Tel 3492 to 3392. Pcmji uznica MariDor. Grajski trg It. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. ftačuni pri pošt ček. sa vodih: Ljub-Hana « 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din (JrednlAtvo: ujubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126. MariDor, Grajski trg St 7, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Napetost na Balkanu popustila Treznejše presojanje možnosti bodočega razvoja zunanjepolitičnega položaja Bolgari?? Nadaljevanje razprave o prestolnem govoru kralja Borisa Razvoj ob Pacifiku Medtem ko se položaj na evropskih bojiščih zaostruje in vojni metež vedno bolj širi, se zdi, da na Daljnem vzhodu napetost prej popušča kakor narašča. Bližnji razvoj bo pokazal, ali ne gre pri tem le za zunanje videze. Pravkar je minil mesec dni, odkar so se znova otvorile meje med britansko Birmo ter nacionalno Kitajsko. Znaten del politične javnosti je takrat pričakovali, da bo imela ta otvoritev zelo resne posledice; niso bili redki glasovi, ki so celo napovedovali, da se bo ob tem vnela vojna med Japonsko in Veliko Britanijo. Nič takega se ni zgodilo. Le nekaj je bilo poročil o japonskih zračnih napadih na cesto, a še te vesti so naglo utihnile. Nedvomno bi se ponavljale, ako bi se z njimi nudile Japoncem možnosti za nove uspehe. Toda ozemlje, skozi katero gre ta pot, je gorato, težko dostopno, pa tudi za zračne napade kaj neprikladno. Kako je dejansko s prometom na tej cesti, bo seveda ostala tajnost, saj je molčečnost v tem pogledu dolžnost vseh prizadetih. Političnih posledic pa obnovitev prometa med Birmo ter Čangkajškovo vlado ni imela skoro nikakih. Pokazalo se je, da so imeli prav oni, ki so od vsega začetka dvomili, da bi se razmerje med Londonom in Tokiom ob tem sporu poostrilo do kritičnega viška. Saj Japonci, tako so trdili takrat ti opazovalci, sploh nimajo interesa na tem. da bi stvari pri-tirali do skrajnosti ter izzvali krvave odločitve. Nasprotno, interes japonske politike veleva, naj ostane situacija na Daljnem vzhodu in sploh v Pacifiku nejasna, in to čim dalje, kajti v kalnem in nerazčiščenem stanju bi utegnili do-zoreti za Japonsko pomembni uspehi na račun Kitajske ali Francije ali kogarkoli. Odločitev, ki bi Japonce pognala v vojno z Anglije, bi imela po domala soglasni sodbi poučenih za posledico intervencijo Zedinjenih držav. Te pa bi mogle angažirati prav tisto svoje orožje. v katerem so najbolj pripravljene, to ie vojno mornarico; položaj v vzhodni Aziji bi se za Japonsko s tem nedvomno poslabšal Vrh tega bi britanski nasprotniki v Evropi take vrste udeležbo Amerike na vojnih akcijah mogli še najmanj izkoristiti v svoj prid. Res je. da obnova trgovskega prometa čez birmanske meje ni imela za posledico najmanjših mednarodnopolitičnih za-pletljajev. V Londonu očividno po tem razvoju niso bili presenečeni, marveč se zdi, da so z njim celo za trdne računali. Zanimivo je. da je nekako istočasno popustila tudi napetost med Japonsko in Ameriko. Nemara beseda »popustila« ni povsem na mestu za stanje, ki ga v tem pogledu opazujemo na Pacifiku. Vsekakor pa je res, da novega netiva ta čas ni bilo ugotoviti in da je tudi manj polemike med časopisjem z obeh strani Tihega oceana, zlasti po Roose-veltovi tretji izvolitvi. Nemara bodo šele bodoči dogodki razkrili pravo stanje, ki se je izobličilo ta čas, pa morda pokazali. kaj se je pripravljalo v tem zatišju. Za sedaj vzbuja pozornost imenovanje novega japonskega poslanika v Washingtonu v osebi bivšega zunanjega ministra Nomure, ki je verjetno v zvezi z japonsko popustljivostjo nasproti Ameriki. Značilni pa so še nekateri drugi pojavi. Predvsem se stopnjuje napetost meti Siamom in Francijo, odnosno francosko Indokino. Siam, ali kakor se imenuje z nacionalnim imenom Thai, bi na vsak način rad dobil od Francije ono ozemlje, ki mu je nekdaj pripadalo na desni strani reke Mekong. V ta namen kopiči ob meji vojaške sile in izziva incidente, vsekakor z namenom, da bi izkoristil zadrege francoskih kolonialnih oblasti ter vichyjske vlade, ki bi se nemara dala oplašiti ter pristala na teritorialne koncesije. Iz japonskih virov so že prihajala poročila o krvavih borbah na meji, ki so se pa kasneje izkazala za netočna. Nasprotno pa ugotavljajo druga poročila, da je Siam odklonil neke japonske zahteve, katerih vsebina ni znana Prav tako so se nenadoma noja vi le vesti, ki govore o predlogih za sklep npkakšne zveze med Siamom. Velike Britaniie in Ameriko. Z angleška in ameriške strani so te vesti odločno d pman tirali Vse to zgoščuje verjetnost domneve, ki jo predstavljajo zlasti v Ameriki, da bi šlo Japoncem zelo v račun, ako bi se med Indokino in Siamom zares razvil konflikt, pa da bi imela Dri njem glavni dobiček tokijska politika. Zakaj v Indokini se zdi, da se obetajo sedaj celo lažji in večji usn<4r nego na samem Kitaiskem. S tfpa vidika so zelo zanimiva nova japonska prizadevanja za sporazum s Kitajsko 7 ipponske strani iih ne zani-kuieio in zdiio se prav verietna. S po-mirieniem na Kitaiskpm bi se namreč akrnska sposobnost Japonske zelo povečala in njena zunania ter voiaška politika bi se moela lotiti drugih nalog za katere se zdi motna svetovna si-tuaciia kakor nalašč. Nemara je Japonska prav zato. da pokaže čangkaj-iku, kako res želi sporazum, uimaknila Sofija, 26. nov. j. (Un. Pr.) Bojevito razpoloženje bolgarske javnosti, ki je v prejšnjem tednu našlo tudi širokega izraza v bolgarskem tisku, se je zdaj že znatno poleglo. Poživitev revizionističnih teženj proti Grčiji in Turčiji, ki je povzročila v slednjih dveh državah precejšnje nerazpo-loženje proti bolgarski sosedi, se je morala spet umakniti treznejšemu presojanju možnosti za bodoči razvoj zunanjepolitičnega položaja Bolgarije. V Sofiji je mogoče opazovati, da se je živahna agitacija, ki so jo v minulem tednu širili razni krogi, precej polegla. V prvi vrsti se spet opaža dobra volja Bolgarije za mirno sodelovanje s sosedi. V bolgarskih krogih zatrjujejo, da je bila reakcija na pisanje bolgarskega časopisja v minulih dneh s strani bolgarskih sosedov pač preostra in neutemeljena Zlasti ni bila upravičena bojazen, da bi Bolgarija hotela z vsemi sredstvi iznova spraviti v obravnavo revizionistične težnje, ki so se zadnji čas pojavile pač v zvezi z iz-premembami, ki so nastale v raznih drugih delih Balkana. Odposlanec Moskve pri kralju Borisu Sofija, 26 nov. s. (Ass. Press) Veliko pozornost je danes vzbudilo dejstvo, da je kralja Borisa posetil predsednik sovjetske delegacije pri dunavski komisiji in prvi tajnik sovjetskega zunanjega ministrstva Soboljev, ki je bil poprej sprejet še pri predsedniku bolgarske vlade dr. Pilovu. Soboljeva je spremljal h kralju in ministrskemu predsedniku sovjetski poslanik v Sofiji. V tukajšnjih diplomatskih krogih izražajo mnenje, da je bil ta obisk v zvezi s stališčem Bolgarije do razvoja dogodkov na Balkanu. Potrjujejo se domneve o ruski intervenciji v Sofiji, da naj bi Bolgarija še nadalje ostala strogo nevtralna v sedanjem konfliktu. Moskva, 26. nov. AA. (DNB) Londonska radijska postaja je zjutraj razglasila, da je bil ameriški veleposlanik v Moskvi Steinhardt sprejet v Sofiji pri kralju Borisu in da je po avdienci izjavil novinarjem, da Bolgarija ne bo pristopila k trojnemu paktu. Moskovski dobro poučeni krogi poudarjajo, da veleposlanik Steinhardt sploh ni zapustil Moskve, odkar se je pred nekaj meseci vrnil na svojo dolžnost in zato ni mogel biti sprejet v avdi-enico pri bolgarskem kralju. Angleške domneve London, 26. nov. j. (AFI) V angleških diplomatskih krogih smatrajo, da pomeni stališče Bolgarije, ki ne kaže več nobene volje, da bi pristopila k paktu treh velesil, če ne velik, pa vsaj nesporen neuspeh nemške diplomacije. V omenjenih krogih si razlagajo nenadno izpremenjeno stališče Bolgarije kot direktno posledico odločnega stališča Turčije, hkrati pa grškeea vojaškega uspeha. V koliko je na Bolgarijo vplivala tudi Rusija, je sicer težko dognati, toda lahko se trdi. da je bil tudi ruski vpliv v precejšnji meri soodločujoč. svoje čete iz znatnega dela južne Kine. Sicer je mogoče stvar tudi obrniti in si tolmačiti umik kot izraz zadreg, v katere je prišlo japonsko vojevanje na Kitajskem, kjer morajo generali svoje sile drobiti na zelo široko področje, ne da bi se jim vsaj na nekaterih mestih obetali odločilni uspehi, ki bi prisilili nasprotnika na vdajo. Zelo je mogoče, da ima vsa ta japonska politika za cilj prizadevanje, da se na Kitajskem čim bolj razbremeni, pa da si s tem pridobi večjo prožnost za podjetja v francoski Indokini Zakaj od vseh področij v Pacifiku se v trenutni situaciji v Indokini V londonskih diplomatskih in političnih krogih nikakor ne morejo smatrati za resna pojasnila iz Berlina, češ da ni bilo govora o kaki soudeležbi Bolgarije pri novi ureditvi Evrope. Težko si je namreč tolmačiti, zakaj naj bi bila Nemčija iz svojih načrtov izločila ravno Bolgarijo, ko je istočasno pritegnila v svoj krog druge enako majhne države, kakor so Slovaška. Madžarska in Rumunija. in slednjič celo Grčija. ki je bila prav tako zamišljena kot sotrudnica v načrtih držav osi. ako se italijanski korak z izročitvijo note v Atenah ne bi bil ponesrečil. V londonskih diplomatskih krogih so še zmerom prepričani, da Nemčija verjetno ne bo hotela efektivno iskati kakih komplikacij v Bolgariji, ako se bo le Italiji posrečilo, da bi mogla z lastnimi silami in sredstvi vzpostaviti prejšnje stanje v Albaniji. Nemčija gotovo ne želi ničesar drugega. kakor, da se Italijani po možnosti sami rešijo v Albaniji iz sedanjega položaja, ke rbi se s tem otresla nujnosti, da s svoje strani prične kake vojaške operacije na Balkanu, ki bi bile še posebno težavne zaradi tega. ker se v tem prostoru že z vsem poudarkom uveljavlja zimski čas Bolgarski berlinski poslanik poroča Sofija, 26 nov. AA. (DNB) V Sofijo se ie nrioelial bol°ar k' beriinsk-' ooslanik Draganov da bo poročal vladi D me* s-ta Draganova soreiela o^dsednik vlade Filov in zunanii minister Popov. nato pa je bil še v avdienci Dri kraliu Obisku riraganova vSofiii pripisuieio veli1' Domen. V zvezi z dejstvom da bclt?ai**>ki državniki ne b-^d^ zdai potovali v Berlin so se tudi pojavili glasovi da ie poslan-'k Draganov Prinesel s reuoi za"i~n;k o pri-itvi Bolgari i e k tr^inemu naletu in da bodo ta zapisnik oodp?«aM v Sof\ii. To vest demantiraio in v odloč"i^čih krogih naglašaio. da to vornšanie še ni poreče Povratek nemškega poslanika v Sofifo Sofija. 26. nov. s .(Ass. Press) Nemški poslanik pri bolgarski vladi von Richtho-fen, ki se je mudil teden dni v Berlinu, se je sinoči vrnil v Sofijo. Izgreži na sofijski univerzi Sofija, 26. nov. s. (Columbia B. S.) Na sofijski univerzi je prišlo danes dopoldne do večjega pretepa med nacionalističnimi ir> komunističnimi dijaki. Incident so izzvali nacionalisti, ki so pričeli demonstrirati za »Veliko Bolgarijo, ki bi segala od Črnega morja do Albanije in od Egeiskega morja do Dunava« Komunisti so priredili protidemonstracije. nakar se ie pričel te-pež. v katerega so se vmešale potem tudi druge skupine. Za jutri pričakujejo o priliki 21 obletnice podpisa neuillyske pogodbe, da se bodo nemiri na univerzi ponovili v še večjem stilu. J obetajo najlažji, pa tudi najtrajnejši uspehi. Oslabljena Francija bi danes težko branila Indokino. V nejasnem položaju ni gotovo, ali bi intervenirali Velika Britanija ali Amerika. In končno. ako japonska osvajalna politika uspe. bo tudi v najslabšem primeru minilo zelo mnogo časa. preden bi bila Francija sposobna misliti na zopetno osvojitev izgubljenih pozicij v Indokini. Razen tega je v vsem vidna japonska previdnost nasproti Ameriki, ki jo Tokiu med drugim narekuje tudi negotov razvoj odnošajev z Rusijo. udeležena, popolnoma vpošteva neodvisnost in integriteto Bolgarije Po>! uradno angleško pojasnilo, ki je bHo pozneje dodano k tej izjavi pristavlja de, da se to start išče nanaša tudi ns Južno Dobrudžo, ki jo je Bolgarija na miren način pridobila od Rumunije. Na neko drugo vprašanje je sporočil But-ler. da želi angleška vlada da osvobodi Abesinijo Anglija nima napram Abesiniji nobenih teritorialnih ambicij in želi samo, da bi bila Ah . le- [ tala spustila svetlobne rakete, da so se mogla orientirati. Prihodnjo soboto in nedeljo bodo poslednji veliki dnevni in nočni poskusni alarmi, ki se jih bodo udeležila tudi letala in protiletalska obramba Danes bo podal ekspoze grof Csaky Budimpešta, 26. nov. p. Z največjim zanimanjem pričakujejo v madžarskih političnih krogih jutrišnjo sejo parlamenta, na kateri bo podal zunanji minister grof Csaky ekspoze o zunanjepolitičnem polo-čaju Madžarske. V zvezi s pristopom Madžarske k trojnemu paktu in zadnjimi razgovori madžarskih državnikov v Berlinu napovedujejo v vladnih krogih važne izjave. Tuka pri Hitlerju Berlin. 26. nov AA (DNB) Hitler ie včerai Dopoldne v poslopju novega lren-celarstva v navzočnosti zunaniesa ministra v. Ribbentrooa spreiel pre"*sed~ika slovaške vlade in zunanjega m: ictra Drof dr Tuka. s katerim se ie dal i časa pogovarjal. Razgovor je potekel v prijateljskem duhu. Povišanje vojaških izdatkov na Madžarskem Budimpešta. 26. nov AA (MTI) °ri razpravi o proračunu finanč ^eea ministrstva ie govoril finančni mi"ister '-i ie iziavil da se bodo davčne reforme začele izvajati 1 januarja Nač-t o inves i i-jah v višini 1 milijarde pengov za op e-mo voiske je bil razširjen in poviša" na 2 800 miliionov pengov Mini rti u'i iziavil. da bo vlada odredila r^zp^av"« o prevrednoten iu voinih posojil Par a m-»nt je sprejel proračun finančne* m;ni tr-ctva Zanikana vest o mirovni ofei!£ /i Berlin. 26. novembra AA fDNT "*f>m-ški poročevalski urad sporoča tole informacijo: Glede na glasove, ki so se ponovno pojavili v nekaterih newyorških listih o dozdevni nori mirovni ofenzivi, se je zvedelo v političnih krogih nemške prestolnice, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. Cankov o ns esilfe besedah Dumanova v bolgarskem sobranju? kl so izzvale upravičeno reakcijo v Jugoslaviji Sofija, 26. nov. p. Danes popoldne se je nadaljevala v sobranju debata o prestolni besedi. Med drugimi je spregovoril tudi bivši ministrski predsednik univ. prof. Cankov, ki se je v svojem govoru bavil zlasti z nedavnim govorom poslanca Du-manova. Opozoril je na to, da sta vlada in parlament dve različni ustanovi. Za člane vlade velja stroga disciplina, dočim so poslanci v tem pogledu dokaj svobodni. Cankov je priznal, da je Dumanov govoril več kakor pa je bilo potrebno, čudi pa se, zakaj se pridaje njegovemu govoru tolika važnost. Dumanov je mlad človek in je prvič v sobranju. On ni nikaka osebnost in njegove Izjave v bolgarski javnosti niso napravile prav nlkakega vtisa. On nI niti predsednik vlade, niti minister tn v bolgarskem javnem življenju ne igra nikake posebne vloge. Jugoslavija zaradi tega po njegovem mnenju nima razloga za vznemirjanje. Tudi jaz, je nadaljeval Cankov, nisem povsem zadovoljen z razvojem prijateljskega pakta med Bolgarijo in Jugoslavijo, toda v samem prestolnem govoru je podčrtano, da se razvijajo odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo v okviru tega pri- jateljskega pakta. Zato smatram, je zaključil Cankov, da je ta incident med Bolgarijo in Jugoslavijo likvidiran. Verjetno je, da bo debata v četrtek zaključena. Ob zaključku bo najbrže povzel besedo zHnanji minister Popov, čigar izjave pričakujejo v vseh političnih krogih z velikim zanimanjem. Izjave v angleški spodnji zbornici London. 26. nov s. (Reuter). V spodnji zbornici je podal danes podtajnik za zunanje zadeve Butfler pismen odgovor na neko vprašanje glede stališča angleške vlade do Boflgarije Butler prava v svojem odgovoru: Zunanji minister pozdravlja to priliko, da izjavi v imenu v'ade Nj. Vel., da ima vlada v primeru, če se B^garija niti aktivno, niti pasivno ne pridruži zaveznikom Anglije v sedanji vojni in če ne napade angleških zaveznikov, namen, da pri sklepanju vsakega miTU. pri katerem bo sama so- Ameriški krediti Aftgli; Predlog o finančni pomoči bodo že v kratkem obravnavati na seji parlamenta Washington, 26. nov. s. (Columbia B. S.) Pogajanja o morebitni dovolitvi ameriških kreditov Angliji se danes nadaljujejo. Zunanji minister Hull se je sestal danes z novim predsednikom zunanjepolitičnega odbora senata Georgeom. Čeravno o vsebini njunega razgovora ni bilo izdano uradno poročilo, vendar domnevajo, da sta govorila predvsem o možnosti dovolitve kreditov Angliji. Brez dvoma bo to eno najvažnejših vprašanj, o katerih bo moral zunanjepolitični odbor senata Ehialu razpravljati. Senator King zagovarja sedaj predlog, da naj bi bil Johnsonov zakon, ki prepoveduje dovolitev kreditov vojujočim se držav ,n, spremenjen v takem smislu, da bi bila dovolitev kreditov Angliji možna. Tudi nekateri drugi senatorji se zavzemajo za dovolitev kreditov Angliji, prav tako pa se izražajo za to razne privatne ameriške organizacije. Med izolacionisti se pojavlja nasprotno proti vsakemu takemu predlogu močna opozicija Senator Johnson sam, avtor Johnsonovega zakona, je izjavil, da »se bo boril do zadnjega proti ukinitvi ali kakršnikoli spremembi zakona«. Senator Nye je izjavil, da dvomi, da so angleška dobro-imetja v Zedinjenih državah res skoro popolnoma izčrpana, kakor je izjavil angleški veleposlanik lord Lothian. Senator Nye predlaga, naj bi senat izvedel najprej preiskavo o točnem položaju angleških dobro-imetij v Zedinjenih državah. V vladnih krogih, kakor tudi v Beli hiši, zavzemajo med tem glede tega problema za enkrat rezervirano stališče Očitno uradni krogi še čakajo, kako bo na vesti o dovolitvi kreditov Angliji reagirala ameriška javnost. Obenem vlada tudi pričakuje, da bo najprej Anglija sama izrazila uradno željo, da naj bi ji bili dovoljeni kredi« v Zedinjenih državah. Da pa zaenkrat Se ni tako daleč, je razvidno iz dejstva, da je smatral angleški veleposlanik lord Lothian kot potrebno, da je včeraj po svoji avdienci pri predsedniku Rooseveltu izrecno zanikal, da bi bil z Rooseveltom sploh razpravljal o kreditih Angliji. V uradnih ameriških krogih označujejo kot brezizgledne vse kombinacije, da bi Zedinjene države pristale na kredite Angliji v zameno za nova oporišča v Karibij-skem morju, ki bi jih odstopila Anglija, oziroma v zameno za prepustitev suverene pravice v takih oporiščih. V Washingtonu smatrajo, da bi bil tak predlog tako z angleškega, kakor tudi z ameriškega stališča nesprejemljiv. Rooseveltov odposlanec ▼ Mehiki Mexico City, 26. nov. s. (Columbia B. S.) Danes je dospel semkaj kot posebni Rooseveltov odposlanec ameriški poljedelski minister in designirani podpredsednik Zedinjenih držav Henry Wallace. Prisostvoval bo 1. decembra slovesnemu ustoiiče-nju novega mehiškega predsednika Cama-cia. Wallace potuje v svojstvu posebnega opolnomočenega veleposlanika Zedinjenih držav, s posebnim mandatom. Iz dobro poučenih virov se je izvedelo, da njegova prisotnost v Mehiki ne bo samo reprezentativnega značaja, temveč bo razpravljal z mehiško vlado zlasti o možnosti izboljšanja ameriško-mehiških trgovinskih odnošajev. V tem smislu ima Wallace od predsednika Roosevelta tudi posebna pooblastila. Sabotaža v Bostonu Boston, 26. nov. j. (Štefani) V tukajšnjih ladjedelnicah, v katerih grade ameriške vojne ladje, je bila uvedena preiskava proti 5000 delavcem, ker so oblastva prejela ovadbo, da so bili položeni pod objekte ladjedelnic peklenski stroji Belgijski Kongo v vojni z Italijo Bern, 26. nov. br (SDA). Po poročilih iz Elisabethvilflea je guverner belgijskega Konga danes objavili, da se smatra Belgijski Kongo od danes dalje v vojnem stanju z Italijo. Vsi sumljivi Italijani v Elisabeth-villeu m ▼ Leopoldsviileu so bili aretirani. Seja francoske vlade «eneva, 26. nov. j. (DNB.) Iz Vichyja poročajo: Francoski ministrski svet se je snoči pod predsedstvom maršala Petalna sestal k seji, ki je trajala dve uri in pol. O seji je bilo izdano le kratko službeno poročilo, ki pravi, da je ministrski svet obravnaval zgolj tekoče vladne posle. V dobro poučenih francoskih političnih krogih pa dodatno k službeni izjavi pripominjajo, da se je vlada ob tej priliki bavila tudi z bombardiranjem Marseillea ter z možnostjo protestnih korakov, ld naj M jih zaradi tega storila v Londonu. Boji na Kitajskem Tokio, 26. novembra. AA. (DNB). Glede na boje, ki se bi jejo na zapadnem de1! pokrajine Hopej in v pokrajini Čang poročajo z japonske strani, da so Japonci potolkli 30. kitajsko divizijo pod generalom Tangom Empom in da se divizija umika. Drugi japonski oddelki so se pretoflkli do Vangtiačija, 35 km jugozapadno od Čanga. Motorizirani oddelki so po spopadu s četami kitajskega generala Eirtaja dospeli do Jenhiniaja, 50 km severozahodno od King-moena. Boji se nadaljujejo z veliko srditostjo. VOJNE OPERACIJE V ALBANIJI Predkasije grške vojske se nadaljnje z veliko previdnostjo — Italijani pošiljajo v boj nova ojačenja — Organizacija nove obrambne črte Atene, 26. nov. j. lAss. Press.) Včeraj tn tuuief> »u m; iiu*iaijvt aie gioie vojaške operacije prveuotv euo uit vu^iuui preti Ar-girukastrom. uiske Cele so ^iisedie nekatere nadaljnje pozicije na višavju okrog incsta, s kutcriii sedaj topuištvo obstreiju-je mesto in onemo^ijea iuuoo napredovanje koncetrac italijanskih sil, ki bodo verjetno pusKuaait tamkaj za vsako ceno ustaviti gzšiio prodiranje. 2e v teku včerajšnjih spopadov, kakor tudi danes se je po«.aiiaio, da so Italijani na tem deiu epiisKe tronte znatno ojaCili svoje čete, tako aa Grki niso mogli več napredovati s lolikšnu nagUco, kakoi prejšnje dni. Italijani so v okolici Argirokastra zbrali vse vojaštvo s koncentracijskih točk v Albaniji. Po mnenju vojašKiii opazovalcev sta bili po pričetku sovražnosti v celoti prepeljani še dve diviziji iz Italije v Albanijo, ki bosta nastopili večinoma pri Argirokastra in na severnem bojišču na novih črtah severno od Korice. Na slednjem odseku je grško prodiranje prav tako nekoliko zastalo zaradi ureditve oskrbe in utrditve zavzetih pozicij. Precej aktivno je bilo tamkaj grško topništvo, ki onemogoča Italijanom, da bi si mogli utrditi svoje položaje na novi obrambni črti. Na skrajnem levem krilu epirske fronte se je grškim četam baje posrečilo odrezati neposredno ob obali močnejše odrede italijanske vojske. Grki so izvedli tamkaj zelo drzen manever na ta način, da so se najbrže z ladjami izkrcali na obali v zaledju italijanskega desnega krila, ki so ga nato odrezali od glavnega dela italijanske vojske na tem frontnem odseku. Ali se je ta obkoljevalni manever v polni meri posrečil ali ne, trenotno še ni mogoče trditi. Po nekaterih zadnjih informacijah grške čete navzlic spretnemu manevriranju položaja niso mogle v polni meri obvladati zaradi premoči italijanskih čet. Letalstvo je bilo včeraj na obeh straneh zelo delavno. Grška letala so včeraj bombardirala razne cilje na otoku Leros. Pri tem je prišlo na več mestih do spopadov z italijanskim letalstvom in je bilo v zračnih borbah na obeh straneh sestreljenih več letal. Nadalje so angleška letala izvršila nov uspešen napad na Italijanske transporte v Draču. Italijanska letala so si v prvi vrsti prizadevala razpršiti koncentracije grških čet v dolini reke Kala-mas. Prav tako so italijanska letala bombardirala tudi nekaj točk na otoku Krfu. Atene, 26. novembra. AA. Atenska agencija poroča: Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 30 pravi: Naše čete nadaljujejo s prodiranjem in so zavzele nove postojanke. Sovražna letala so bombardirala nekatera mesta in vasi v notranjosti države in je bilo nekaj oseb ubitih in ranjenih. Atene, 26. nov. br. (At. ag.) Po zadnjih vesteh, ki so prispele do večera s fronte, je položaj na fronti za Grke vseskozi zadovoljiv. Vsako nro prodirajo globlje na albansko ozemlje. Doslej so na vseh točkah zlomile italijanski odpor in odbile vse poskuse italijanskih protinapadov. V teku današnjega dne so grške čete na raznih točkah že stopile v stike z umikajočim se sovražnikom. Prizadevanja italijanskega vrhovnega poveljstva, da bi osnovalo novo fronto, so ostala doslej brez uspeha. Vse važnejše položaje so zavzele grške čete. dočim so štiri italijanske divizije pre-trnele tolike izgube, da bo za njihovo reorganizacijo potrebnih več tednov. Edina motoriziran divizija, ki je bila dodeljena v podporo italijanskih čet, je tako zdeci-mirana, da ne more nuditi nikabe podpore več. Ma vsej fronti so grške čete v teku današnjega dne napredovale za najmanj 15 km od svojih včerajšnjih postojank. Italijansko poročilo Rim, 26. nov. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 172. službeno vojno poročilo: Na grški fronti so bili oddelldi sovražnika, ki so se izkrcali na obali Epira, deloma ujeti. Njihovo orožje je bilo zaplenjeno. Formacije naših bombnikov so ponovno napadle in bombardirale vse operacijsko področje ter so pri tem tesno sodelovale z vojsko. Hudo so bila bombardirana v visokih in nizkih ter strmoglavskih poletih cestna križišča, mostovi, kolone avtomobilov in čete, ki so se zbirale v dolini Ka-lamasa okrog Arte, pri Peratiju ln Er/e-tiiu. Ilndo so bile napadene luke na otoku Krfu. Tam so nastale velike eksplozije in veliki požari. Naša lovska letala so sestrelila dve letali tipa »Blenbeim« nad Dra-čem. Sovražna letala so napadla T.rros in Stampallo. Poškodovanih je bilo nekaj poslopij, med njimi tudi eno. ki je vojašketr« pomena. Žrtev n! bilo. Tudi ni bil nihče ranjen. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 5 sovražnih letal, ki so se še v zrakr? vnela. Dnaga obrambna črta na reki šknmbi New York, 26. nov. s. (Tass). »United Press« poroča iz Aten, da organizirajo Italijani svojo novo obrambno črto šele na reki Škumbi. »Associated Press« poroča, da grške čete neprestano prodirajo proti Argiroka-stru. V Atenah pričakujejo, da bo mesto v 24 urah v grških rokah. Južnozapadno od Argirokastra je prišlo do težjih bojev in je italijanska vojska tamkaj v nevarnosti, da bi bila odrezana od zaledja. V srednjem delu fronte so po poročilih »Associated Press« Italijani izpraznilo planino Ostrovlco. Pri Podgradcu zasledujejo oddelki grške konjenice italijanske čete po cesti proti Elbasana. V čigavi posesti je Podgradec Ohrid. 26. nov p. Podgradec. o katerem ie bilo javljeno, da so ga Grki zavzeli, je še vedno v italijanski posesti. Bor- be se vodiio v neposredni bližini mesta. vendar oa iih zelo ovira neugodno vreme Ita;iiani se umikajo vendar oa nudijo odpor na vsei čiti da bi pridobili na času in se utrdili na novi obrambni črti. Srez Podgradec ie zadnje dni mnogo trpel zaradi hudega bombardiranja s stkani grškega in angleškega letalstva. Mesto samo na ni mnogio poškodovano Italijani zb raio nove čete severno in zapadno od Podgradca. Večkrat so se tudi v Ohridu že razširile vesti da so Grki mesto zavzeli vendar pa sc se doslei vse te vesti izkazale kot netočne Verjetno 1e prišlo do teh vesti zaradi tesa ker se z naše strani vidi kako Italijani evakuirajo civilno prebivalstvo Štiri divizije razpršene Atene, 26. nov. s. (C. B. S.). Po neuradnih poročilih baje Italijani izpraznjujejo sedaj tudi že Elbasan. Grška neuradna poročila pravijo tudi, da so bile v dosedanjih bojih na grškem bojišču štiri italijanske divizije več ali manj razpršene. Edina oklopna italijanska divizija, ki operira v Albaniji, je prav tako utrpela velike izgube, tako da je zaenkrat skoro nesposobna za operacije. Položaj na bojišču po angleški sodbi London, 26. nov. s. (Reuter). Iz angleških uradnih vojaških krogov Je bilo danes opoldne objavljeno naslednje poročilo o položaju na grško-italijanskem bojišču: Pri Podgradcu so poslali Italijani v akcijo ojačenja z namenom, da bi zopet zavzeli mesto. Angleški bombniki so z uspešnim napadom razpršili italijanske oddelke in preprečili protinapad. Podgradec je trdno v grških rokah. Grške izvidnice prodirajo od mesta tudi že dalje po cesti proti Elbasanu. V zapadni smeri od Korice (Korče) so Grki prodrli sedaj od Moskoplja še 20 km dalje, oziroma 50 km od Korice. Pri vsem svojem prodiranju niso nikjer naleteli ua italijansko vojsko. V Moskoplju so padle Grkom v roke insignije treh italijanskih bataljonov. V centralnem delu bojišča v Pindskem pogorju danes ne poročajo o novih operacijah. V zapadnem sektorju bojišča ob jadranski obali so Grki, ki prodirajo v smeri proti Argirokastru, naleteli na odpor italijanskih oddelkov, ki so bili na novo poslani na bojišče, da ojačijo tam italijansko vojsko. Glede Argirokastra samega v Londonu do opoldne še ni bilo sigurno znano, ali je v italijanskih ali v grških rokah. Na neki točki ob albanski obali pri San-ti Quaranti so se grške čete, ki so menda prispeie z otoka Krf a, izkrcale za hrbtom italijanske vojske ter so Italijanom presekale zvezo z Argirokastrom. Italijanska vojska, ki se sedaj še nahaja med Filiate-som in Santi Qaranto, je sedaj v nevarnosti, da bo obkoljena. Po angleških in grških informacijah pošiljajo Italijani iz Italije v Albanijo še neprestano nova ojačenja za svojo vojsko. Cenijo, da sta bili v teku novembra preko Otrantske ožine poslani v Albanijo dve novi diviziji italijanskega vojaštva. Nadalje so prispele v London informacije, da so Grki ujeli poveljnika nekega italijanskega bataljona z vsem njegovim štabom, kakor tudi poveljnika dveh čet tega bataljona. Tudi vsa vojaška oprema bataljona je padla Grkom v roke. Prekinitev odnosov Nemčije z Grčijo? Rim, 26 nov. o »Piccoflo« objavlja vesti iz Budimpešte da pričakujejo tamkajšnji diplomatski in novinarski krogi že v kratkem prekinitev diplomatskih odnošajev med Berlinom in Atenami Nemški državljani so se že vsi vrnili preko Jugoslavije in Madžarske v Nemčijo la evakuacija Nemcev iz Grčije naj b; bila najzanesljivejše znamenje da je v kratkem pričakovati tak diplomatski ukrep. Odposlanec kralja Zogua pristal v Albaniji? Atene, 26. nov. br. (CBS). Danes se je izvedelo, da se je neki albanski oficir, ki je bil v stikih z bivšim albanskim kraljem, s padalom spustil na tla nekje v albanskih gorah. Oficir namerava organizirati upor Albancev. Vojaška pomoč angleških bombnikov Atene, 26. nov. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja v svojem sinočnjein komunikeju: Angleški bombniki so izvedli večji napad na vojaška skladišča in italijanske vojaške transporte pri Tepeleni ob reki Vo-jušL Druga skupina angleških letal je bombardirala tri italijanske vojaške transporte. Napadeni so bili tovorni avtomobili in vozovi, ki so jih vlekle mule. Ti transporti so očitno hoteli priti na pomoč italijanskim četam severno od Korice. Angleški bombni napad je povzročil med italijanskimi transporti popolno zmedo. Več vozil je pričelo goreti in nekaj avtomobilov se je prevrnilo. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh poletov. O napadu, ki so ga angleški bombniki izvedli v nedeljo na Drač, javljajo, da je bila to ena doslej najuspešnejših letalskih operacij v Albaniji. Bombe so padle med doke in ladje. Salva bomb je zadela direktno med ladje, tako, da se Je ena izmed ladij prav dvignila iz vode. Dve italijanski lovski letali sta se zapletli z angleškimi bombniki v borbo. Po kratki borbi pa so angleška letala napad odbila. Italijansko priznanje jugosloven&kemu tisku Rim, 26. nov. o. Situacija na albansko-grški fronti je dala italijanskim listom povod, da ae znova s priznanjem izražajo o objektivnih poročilih jugoslovensklh listov in mnenjih jugoslovenskih vojaških kriti- kov. V poročilu iz Beograda naglasa današnji »Piccolo«, da je jugoslovenski tisk s svojim nepristranskim in resnim zadržanjem zaslužil vse priznanje. Jugoslavija kot neposredna soseda držav, v katerin se razvijajo vojaške operacije, more prejemati z obeh stran; direktne informacije o poteku teh operacij ter tako pravilno ocenjevati položaj na bojiščih. Jugoslovenski tisk ga kot objektiven opazovalec tudi res tako registrira. Bombardirana grška mesta Atene, 26. nov. br. (At. ag.) Notranje ministrstvo poroča da je .talijansko letalstvo izv~šiii lones več na->adov na rasne kraje v notranjosti države ce da M bili pri tem zadeti kakršni noli voiašKi oP: Na otoku Kefaloniji so 'oonr bar dira :i mesto Lixurion. Ubitih je bilo š :S. ljudi, nii.c1 njimi tri ženske in ova otroka v staro*ti 6 in 2 mescev. Napad na * grinion ni z.« hteval ne žrtev ne ^koao Napadenih e bilo več vasi na otoku Kru, vendar tam ni bilo žrtev V Artl sla bil, dve ženski ranjeni V Epiru so italijanske letala bombardirala več vasi, v katerih jt samo civilno prebivalstvo. Bilo pa je le malo žre«v in škode. Grški minister o rimski propagandi Atene, 26. nov. j. (Ass. Press) Grški minister za tisk in propagando Nicolodis je imel danes govor, v katerem je ostro zavračal nekatere trditve italijanske prooa-gande, ki bi skušala prikriti nesporni vojaški neuspeh Italije proti mali Grčiji, nasproti kateri se Italija po izjavah svojih voditeljev smatra tako moralno kakor tudi duhovno visoko nad Grčijo. Zlasti ostro se je minister Nicolodis obrnil proti italijanski trditvi, da Italija ni napovedala vojne Grčiji, marveč samo Veliki Britaniji. Zmaga na albanski fronti — je naglasil minister, je izključno le zasluga grških baionetov. Nikoli Grčija nI bila tako odločna in edina, kakor je v tej borbi. Na albanski fronti nikoli ni bilo nobenega angleškega vojaka. Velikodušna in viteška britanska pomoč je samo okrepila pogum s katerim so se Grki sami vrgli proti svojemu napadalcu. Nov francoski noslanik v Atenah ženeva, 26. nov. j. (DNB) V dobro informiranih francoskih političnih krogih zatrjujejo, da namerava francoska vlada imenovati sedanjega predsednika zunanjepolitičnega odbora v parlamentu Mistlerja za novega francoskega poslanika pil grški vladi v Atenah. Vojna v Rim, 26. nov. br. (Štefani) V vzhodni Afriki so naše čete takoj odbile napad sovražnih motoriziranih kolon na področju pri Sabderatu ter v dolini Girgiru v pokrajini Serobatibu. Nekaj sovražnih avtomobilov je bilo zaplenjenih. Sovražna letala so bombardirala Asab. En moški je bil ubit, 4 so bili ranjeni. Gmotna škoda je bila neznatna. Kairo, 26. nov. s. (Reuter). Današnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem Vzhodu javlja: V Sudanu so se vzhodno od Galabata in severnovzhodno od Ka-sale zopet udejstvovale naše izvidnice. Z drugih delov bojišča ni ničesar poročati. Pred preesnovo bolgarske vlade Berlin, 26. nov. o. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo posebnih sprememb v bolgarski vladi. Za enega izmed kandidatov, ki mu naj bi pripadlo vodstvo bolgarske politike, smatrajo tudi sedanjega notranjega ministra Grabovskega, prijatelja in pristaša prof. Kanfardžijeva, sina generala Kantardžijeva, vodje bolgarskega delavskega pokreta. ki ga splošno označujejo za voditelja na rod no-socialistično usmerjene bo^aarske delavske fronte. Berlinski krogi sadijo, da bo v Bolgariji prišlo !e do takih sprememb v vladi, da bo mogla Bolgarija uspešno nadaljevati politiko sodelovanja za novo organ:zacijo Evrope po načelih osi. Na vsak način bo tudi nova vlada izraz poglobljenega prijateljstva Bolgarije z Nemčijo in Italijo. Ameriška konferenca o plovna vprašanja Washington. 26 nov br (SDA) Tu se je pričela amer ška konferenca za paro-plovna vprašanja Zbrani so delegati vseh 21 ameriških republik Na konfe-enci so že sj>:četka usotovili da se ne bo mogoče lotiti vprašanj ki se nanašajo na >r-ganizaciio ameriške plovbe v bodočnosti. Zato bodo razpravljali le o vprašaniih. ki so sedai aktualna in v zvezi z vojno v Evropi. Konferenco ie otvoril državni podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Sum-ner Welles. ki ie v svojem g^^ru naglasil. da bo imela ta prva konferenca le značai studijsko ankete. Grandi pri Ribbentropu Berlin, 26. novembra. AA. (DNB) Nemški zunanji minister Ribbentrop je danes sprejel italijanskega pravosodnega ministra grofa Grandija, ki se mudi v Berlinu. Po nalogu voditelja rajha je v. Ribbentrop izročil Grandiju veliki križec nemškega orla. Sprejemu je prisostvoval tudi predsednik akademije za nemško pravo, minister dr. Frank. V spremstvu italijanskega odpravnika in nemškega ministra dr. Fran* ka je grof Grandi položil danes lovorjev venec na spomenik padlim nemškim junakom. Navzočni so bili tudi zastopniki fa-šistovske organizacije v Berlinu ln predstavniki države ln narodno socialistične stranke. Grof Grandi je obhodil častno četo, potem je pa v spremstvu generala Sei-ferta prisostvoval defileju čet. Vežtse nemške vojske ob Rokavskem prelivu Angleži menijo, da bodo Nemci morda v kratkem spet posku&ali vdreti v Anglijo London, 26. nov br. (Ass Press). Ob obali Rokavskega preliva med Calaisom in Boulogneom je bilo zadnje dni opaziti večje oddelke nemške vojske, ki so se vadili v plezanju po strmih obalah scvernozapa-dne Francije. Pri tem so plezalcem pomagali oddelki vojaštva, ki so jim spuščali vrvi po strminah Glede na to 90 angleški vojaški krogi mnenja, da bodo Nemci morda v kratkem spet poskušali vdreti v Veliko Britanijo Pri tem se bodo bržkone poslu-žili oddelkov padalcev, k- naj bi nemškim vojakom z vrvmi pomagali preplezati strme obale vzhodno in južnovzhodno Anglije Tudi na Norveškem so se pričeli oddelki nemških vojakov spet vaditi v izkrcava nju. S čolni jih privažajo v bližino obale, na kar morajo skočiti v vodo in preplavati nekaj metrov do obale v polni bojni opremi. Uradno nemško vojno poročilo Berlin 26. nov br (DNB) V današnjem službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske: Podmornica pod vodstvom pomorskega kapetana Schepkeja je potopila 41 400 ton sovražnega trgovinskega ladjevja Formacije nerr.ških letal so tudi v noči na 25 novembra uspešne nadaljevale po-vraČevalne napade na London Opaziti je bilo. posebno v centru in na obeh obrežjih Temze hude eksplozije in velike požare. Druge skupine nemških bombnikov so bifle angažirane, kakor je btfo že objavljeno, v isti noči pri napadih na važne vojaške objekte v Bristolu Napadi z zažigalnimi m eksplozivnimi bombam? najtežjega kalibra na pristaniške m industrijske kakor tudi na oskrbovalne naprave sc trajaM več ur. V pristaniških predelih so postala žrtev uničujočih požarov številna skladišča z zalogami surovin in njihovimi predeit.milnimi napravami. Uničene v bile 3 plinarne Pogoreli je velik mlin Katcor se fe naslednjega dne pri izvidniških akcijah ugotovilo, je bilo vse področje Bristoia, ene samo veliko pogorišče Nadaflie »p bili v isti noči napadeni še nekateri drugi kraji v srednji in južni Angliji. Zaradi neugodnih vremenskih prilik dne 25. novembra podnevi ni bile večjih letalskih vojnih operacij. Manjše skupme lažjih bombnikov so napadle razne važne vojaške objekte v Angliji z bombam' težkega kalibra. Po načrtu so b?le še nadalje minirane luke in plovne poti. Daljnostrelne baterije vojsJe in vojne mornarice so, kakor je bilo že objavljeno, 25. novembra učinkovito obstrel;evale britanski konvoj, ki je skušal prodreti skozi zapadni Kanal. Sovražna obramba ni reagirala na to akcijo. Konvoj le bM razpršen. V zadnji noči so sovražna (etala bombardirala nekaj krajev v severnozapjidni Nemčiji, toda le v neki vasi je bilo povzročene nekaj škode. Nasprotnik je izgubi včeraj dve letali, od katerih je bilo eno sestreljeno v letalskem spopadu, drugega pa je sestrelilo naše protiletalsko topništvo. Od nemških letal so se vsa vrnila na svoja oporišča. Nad Nemčijo London, 26. nov br. (Reuter). AngfleŠko letalsko mmistratvo je danes dopoldne objavilo komunike o običajnih angleških letalskih napadih na nemške in industrijske objekte. V pretekli noči so skupine angleških bombnikov napadle dve največji nemški oporišči v severnozapadni Nemčiji, letalsko in pomorsko bazo ter ladjedelnice v Kielu in luko v Wilheflmshavenu. Bombardirani so bili tudi doki v Hamburgu in Wiilhe'ms-dorfu. Dalje so druge skupine angleških bombnikov bombardirale ceflo vrs^o letališč. med njimi veliko letalsko oporišče v Dennogu Eno izmed angleških letal se ni vrniilo na svoje oporišče. London, 26 nov. br (Reuter) Topniški dvoboj, ki ste je pričel že včeraj med baterijami težke artiilerije na obeh obalah Kanala, se je dav^ nadaljeval. Že snoči je trajal dobre 3 ure Nemci so zaman poskušali preprečiti, da bi ladje plule skozi Kanal. Angleško topništvo je učinkovito reagiralo na nemški topniški ogenj. Položaj v opustošenih angleških mestih New York. 26. nov. s. (Columbia B. S.) Posebni poročevalec »United Press« je posetil z dovoljenjem angleških oblasti mesta v Angliji, ki so bila od letalskih napadov najhuje prizadeta, med njimi Coventry Birmingham in Bristol. Davi je poslal o svojih vtisih v Ameriko kablo-gram Njegovo poročilo ie sicer cenzurirano. 1e oa kliub temu važno, ker je bil poročevalec eden izmed redkih novinarjev. ki so mu an^eške oblasti dovolile ogled povzročene škode. Poročevalec »United Press« pravi, da je škoda, ki. so to Dovzročili nemški letalski napadi, sicer velika, da Da angleška vojna industrija ni bila onesposobljena za delo. Položaj označuje poročevalec kot slab. toda ne kot kritičen. Opozarja, da so Angleži že pred izbruham vojne poskrbeli, da ie bila njihova vojna industrija enakomerno razdeljena preko vse države Tako nikjer ni na enem mestu koncentrirana vsa industrija za katerokoli panogo. Obenem pomaga Angležem pri obrambi tudi dejstvo, da ie angleško protiletalsko topništvo od dne do dne b liše. Tako so prisiljena nemška letala, da Izvajajo svoje napade iz višine najmanj 6.000 m. Posebej glede Coventrvl« pravi poročevalec da je povzročena Skoda tam strašna. Več tovarn le bilo pri napadu na mesto poškodovanih, toda sedai večinoma ie zooet vsal deloma ob^a+uleio. Nekai tovarn Da le bilo v Coventrvl u opuščenih in bodo pre^eMene drugam. Glede načrtov za bodočnost navala poročevalec. da mislilo v angleških uradnih kroeih tudi na možnost, da bi v primeru intenzivnejših nemških letalskih napadov svojo važnejšo industrijo preselili delonna v Kanado Lord Rothermere umrl London, 26. nov. s. (Reuter). Na Ber-mudih je na poti v Ameriko danes umri lord Rothermere, znani prijatelj madžarskega revizionizma ln lastnik lista »Daily De Gaulle spet v Angliji Ij>ndon. 25 mvv. r (Columbia BS) Včeraj se je vrnili v Anglijo general de Gaulle. Po svojem prihodu ie posetil ministrsko predsedništvo v Downmgstreetu in je dalje časa konfenra.1 z ministrskim predsednikom Churchillom. Craigavonov naslednik Belfast, 26 nov j. (AR) Za naslednika pokojnega ministrskega predsednika za severno Irsko, grofa Cra-gavona jfc bil rme-nevan finančni minister Andrevs Skrajšanje praznikov v Angliji London. 26. nov. j (Reutei) Angleški delavski minister Bevm se je zavzel za zmanj:anje števila prazuikstem. Dnevi s>o bili hladni in kakor je zj\trai dobro kazala se ie ponavadi ro ko-iilu že spreobrnilo. Z nastopom jeseni TO'smo nakrat dobili najlepše sončne dni. V klutru« smo pisali, da ie toplo ko sredi poletja. Kopališča so oživela, liudie so se pričeli sončiti in za izlete je bilo kar ideiLno vr^ne. I pravkar imamo spet dneve, ki niso nič ka- podobni jesenskim. Ko bi se ta čas prejbudil po dolgem soaniu. bi dejal da stvo za povprečnega meščana precejšno žrtev: sončne in bučne Dečke, posebno še pinjole in lešniki so letos močno poskočili v ceni. To preizkušeno hrano malih prebivalcev Tičistana ie treba nabavljati vedno znova, iz dneva v dan. Kdor je začel. le redko odjenia. Svojevrsten užitek in veseli e te. kadar ti veverica zleze po hlačnici na rame in si vzame oreh ali lešnik pa ti mimogrede še pogleda po žepih v suknji, koliko dobrot nosiš s sebod. ali ti pa drobna tičica sede na ramo in s kljunčkom odnese piniolo. ki io držiš med zobmi. Odkar so se pričeli Tičistanci tako marljivo udejstvovati in se njihovo članstvo množi od leta do leta, se je življenje med malim svetom tu pod Ti voli jem po- » Vsako solnčno uro z otroki na sobice!«— to je geslo prave matere. Tudi bolehnim starim ljudem ga privoščimo čim več. ■tn v pomladi. Pojdite tia ood Tivoli, da vidite, kakšno ie življenje! Vse klani so zasedene, na glavni promenadi in po stranskih poteh ie od dopoldneva do mraka bataljon otroških vozičkov, v katerih vozijo mlade mamice svoi zlati rod na toplo sonce. Tu srečaš sestro pomočnica. ki prevaža na vozilu staro betežno gospo, ki ti sončna toplota dobro de in bo pri takem vremenu vse orei okrevala. Dal«; mlade zaljubljence, ki v srcih še ne čutijo jeseni, in študente, veselo razpoložene. čeprav so se pri pouku slabše odre;'ali. na regimente pestunj z malimi varovanci ki brskajo po pesku in se med seboj zabavajo z zaupljivo preprostimi igrami. V smrečju in med tišjimi kotički srečuješ številne člane neprijavljenega društva za rejo malih živalic, ki imajo svoj delokrog v mejah proslulega Tičistana. Ti Tičistanci sicer ne plačujejo članarine ali podobnih društvenih tributov. kljub temu pa pomenia prostovoljno član- vsem spremenilo: ta mala bdtia so postala krotka, domača in zaupljiva, da jih take dobiš le redko kje. Niihovi miiatelii pa tudi dobro sfkrbe zanje, da so lepo re-jeni in vselej siti dobre piče. Zato se imajo med seboj tako radi, da jih je vsako leto več in ie drevje pa grmičevje vselej polno prijetnega drobljenja, kai bd še poudarjal. da vse to celo drevju in cvetlicam dobro de. Ko le ne bi uvedli brezmesnih dni oa bodo tivolski nasadi kmalu brez mrčesa. Srečal sem pestunje, ki so z otroki od daleč opazovale moža. ko ie krmil ptičke in veverice. Prava pravljična podoba! Da bi vedeli srečo tistih otrok, ko so bili priče. kako se mož pogovarja s svojimi drobnimi prijatelji, kako so mu sedli na roko. zlezli na rame pa veseli frfotali okrog njega. Kaj pravite, ali more iz otroka, ki se mu taka podoba vtisne v spomin, kdaj postati mučiteli živali ali slab človek vob-če? C. S. Tečaj za oskrbnike planinskih postojank Taki tečaji so velikega pomena za razvoj tujskega prometa v Sloveniji Planine Slovenije nudijo v zdajšnjih razburljivih časih najpcrikladnejši oddih vsem onim. ki si želijo miru in pozabljen j a. Številne planinske postojanke Slovenskega planinskega društva so zavetišče številnim posetnikom. Oskrbniki imajo čedalje več posla s turisti vseh slojev. Letos, je društvo priredilo že drugi tečaj za oskrbnike svoiih planinskih postojank, da jim s številnimi predavanji in s praktičnimi vajami izpopolni sedanje znanje, ki ga potrebujejo pri oskrbovanju planinskih domov, koč in zavetišč. Prvi tečaj je bil leta 1938. Od 20. do 24. t. m. pa ie glavni odbor Slovenskega planinskega društva spet priredil v »Zlato-rogu« ob Bohinjskem jezeru tečaj, katerega se je udeležilo 52 oskrbnikov, oskrbnic in njihovih pomočnic s planinskih postojank v Triglavskem gorovju, v Karavankah, v Kamniških planinah, v škofjeloškem okolišu in v južnem delu Zasavja. Tečajnikom so predavali delno funkcionarji SPD, delno pa strokovnjaki gostinske obrti Največ časa ie zavzel pouk o serviranju s pripadajočimi praktičnimi vajami, da se oskrbniki čimbolj usposobijo v tei stroki Važna so bila predavanja o pravilnem vednju nasproti turistom. ki posečaio planinske domove. Dnevno zjutraj, opoldne in zvečer -- tečajniki menjaje se pod strokovnim vodstvom servirali svojim tovarišem pri zajtrku. kosilu in večerji ter so bili sproti opozorjeni na nedostatke. ki iih ie treba opustiti. Strokovnjak ie oskrbnike seznanjal s pravilnim kletarstvom in s higieno in snago v kleteh. Strokovniakirna v go-epodinstvu je predavala tečajnikom o higieni in snagi v kuhinji in shrambah, da- jala praktična navodila o vkuhavaniu sadja, o shrambi sadja, o kuhi in in o čistosti v sobah in pri pospravljanju. Teoretično in praktično so se oskrbniki m njih pomočnice učili v obračunavanju z gosti in društvom ter s kalkulacijo cen pri prodaji jestvin. Posebno predavanje je opozarjalo oskrbnike za važno vlogo, ki jo zavzema Slovensko planinsko društvo s svojimi številnimi napravami v razvoju tujskega prometa v Sloveniji. Nadalje se je poudarjala važnost, da oskrbniki v vsakem primeru kažejo nacionalni slovenski značai planinskih postojank v naših gorah. Pred oceni so jim bili številni primeri škodljivih posledic, ako oskrbniki, oziroma obrati, ki jih poseča-jo tujci, ne uporabljajo v naših krajih prvenstveno slovenskega jezika. Oskrbnike ie predavatelj seznanil z osnovnimi pojmi pravilnega dopisovanja. V nedeljo dopold. je bilo dve uri trajajoče predavanje o prvi pomcči pri nezgodah v planinah, kjer ie zdravnik kazal številne diapozitive. ki so nazorno kazali pravilno postopanje pri reševanju in že zdaj dokaj lepo organizacijo reševalne službe v planinah Slovenije. Teoretičnemu in praktičnemu tečaju oskrbnikov ie sledil obširen razgovor med oskrbniki in zastopniki Slovenskega planinskega društva, kjer so se obravnavala vprašanja, ki so važna za uspešno in pravilno oskrbovani e planinskih posto jank. Tečaj je bil zaključen v nedeljo 24. t. m. in popoldne so se oskrbniki spet vrnili v svoje domove. Upamo, da bo tečaj imel mnogo uspeha in da bodo zaradi še pazljive jše postrežbe postojanke Slovenskega planinskega društva postale še pri- jetnejše turistom, kakor so bile doklej. Naslednji tečai za oskrbnike planinskih postojank Slovenskega planinskega društva na Pohorju, v Savinjskih planinah in v severnem delu Zasavja bo aprila v koči pod Kopo. Večer Umetniškega kluba Jesenice, 26. novembra V nedeljo zvečer 90 v veliki dvorani Sokolskega doma na Jesenicah nastopili z recitacijami iz svojih novejših del mladi pesniki fn pisatelji, člani Umetniškega kluba iz Ljubljane. Nastopili so Vladimir Bartol, avtor zanimivega romana »Alamuta«, Mrzel, avtor »Boga v Trbovjah«, Ladislav Kiauta in akad. kipar Nikolaj Pirnat, ki je poleg svojih del recitiral tudi dela pesnika Igorja Torka rja. Večer je otvoril prosvetar Sokol- skega dnMu Jesenice, g. Silvester Gi ki je pozdravil naše mlade pesnike in pisatelje kot glasnike modeme, ki iščejo tesnejših stikov narodom. Govornik je z ostro kritiziral nezanimanje našega občinstva, predvsem izobražencev, ki jih danes razun par redkih izjem povsod zaman iščemo. Na odru se jc prvi pojav?! akad. kipar Pirnat, za njim pa tovariši Kiauta, Bartol, Mrzel in spet Pirnat, ki je čitafl nekaj svojih pesnitev. Mladi literati, ki so polni mladostne in ustvarjajoče sile, so bili deležni gromkih ovacij hvaležnega občinstva. Literarnega večera se je udeležMo le okoli 100 ljudi. Ta ugotovitev je za tako razgiban kraj, kakor so Jesenice, silno porazna. Oblikovalci naše duhovne kulture so zaslužili vse drugačen obisk Večera so se z malimi izjemami udeležili le tisti, ki jrh vidimo povsod pri drobnem delu, katerim za našo narodno prosveto nobena žrtev ni prevelika. Vsi, ki so prišli, so bili z nastopom naših mladih književnikov' zelo zadovoljni. — Gostje so navezali stik z našim delovnim (ljudstvom, ki zna najbolje ceniti delo oblikovalcev naše lepe besede. Cesta Mirna-Sv. Križ pri Litiji Del novozgrajene ceste je nesposoben za vsak promet Mirna, 26. novembra V naši občini se že nekaj let gradi cesta Mirna—Sv. Križ pri Litiji. Pričakovati je, da bo v doglednem času ta prepotrebna komunikacija vendar že dograjena ln da bo konec nevšečnosti, ki vladajo ves čas gradnje. Ljudem zlasti ni po volji, da se cesta gradi in vleče že nekaj let, vendar pa upoštevajo, da ni potrebnega denarja na razpolago, in potrpežljivo čakajo, samo da bi ka^ pričakali. Nikakor pa ljudstvu ni po volji način, kako to cesto grade. Ker ne pomagajo nobene prošnje in pritožbe pri vodstvu navedenih del, prosimo nadzorno oblastvo, da poseže vmes. Ne bomo podrobneje naštevali napak pri gradnji ceste, ugotavljamo samo to, da je dobrih 500 m ceste za vsak promet nespo- sobno. Uporabljati je ne morejo niti pešci, ker so ta odsek tako uredili, da bi se konj vdrl do trebuha v blato, če bi ga voznik naravnal po tem odseku. Kolika škoda ln kolika zamuda Je s tem povzročena številnim voznikom! Dvanajst vasi je čisto odrezanih od železnice in od središča Mirne. Prav tako so odrezani od vseh komunikacij vsi kraji na tej strani Sv. Križa in v občini Dolu. Vozniki iz teh krajev vozijo les na postajo na MirnL Ako navedemo samo to, da je zdaj dostop iz navedenih krajev do bližnje železnice na Mirni mogoč le po velikem ovinku preko Sv Križa, Čateža in naokrog preko Trebnjega, je dovolj! Ljudstvo zahteva, da nad orno oblastvo prepreči t?k način gradnje, ki le v škodo široki okolici. — Razdrta cesta v Logarski dolini Od povodnji porušeno cesto bi bilo treba takoj popraviti Logarska dolina, 26. novembra Zadnja povodenj je povzročila dosM strahu in Škode. Poplavljena je bila vsa Logarska dolina. Voda je prišla tudi v kl^ti in hleve, iz katerih so morali ljudje kar ponoči spravi:nt: živino na varno. Zasulo je večjo površino gozda z gramozom. Vihar je trgal strehe na hotelih m lomil drevje po gozdu. Voda je poškodovala tudi cesto na več krajih ter ponekod napravila kar jame vanjo. Dalje je izpodkopala most pri Podbrežniku in most nad Logarjem v bližini izvira Savinje, pri katerem je odneslo 50 m ceste in travnika. Največje opustošenje je napravila narasla voda v noči na 18. t. m. V Logarsko dolino drži polno hudournih jarkov in je nujno potrebna regulacija teh hudournikov. Razveselili smo se lepega dneva v ponedeljek 18. t. m., ko je spet posvetilo sonce izza Ojstrice. Tudi Savinja je začela naglo padati. Bilo je upati, da se bo cesta začela tako popravljati, da bi bila popravila vsaj v dveh tednih gotova. Ni prav, da sta si občinska komisija in cestni odbor ogledala cesto Sele v četrtek 21. t. m., to je šele štiri dni po nesreči, ko bi bilo lahko v tem času že precej ceste popravljene. Jame na raztrgani cesti se niso niti zavarovale, kar bi bilo skrajno nevarno za pešce posebno ponoči. Napravljena tudi ni bila provizorična brv za prvo silo za pešce pri mostu v bližini izvira Savinje, kjer je vzelo cesto, da so morali ljudje hoditi čez njive posestnika Podbrežnika po bregu in blatu, ki ga je voda nanesla tjakaj, in so šele en kilometer niže prihajali na cesto. V soboto je nekdo položil čez to vodo okrogel hlod, po katerem so lahko hodili le drvarji s krampižarji, ki so vajeni hoditi po okroglih hlodih. V nedeljo 24. t. m. je tudi pisca teh vrst zanesla pot po tej cesti. Da bi mi ne bilo treba hoditi okrog, sem poskusil priti čez vodo po tem hlodu. Pa mi sreča ni bila naklonjena. Na tem okroglem hlodu mi je spodrsnilo in sem padel v mrzlo Savinjo, kar gotovo ni bilo prijetno. Nerazumljivo je, da niso odgovorni čini-telji pravočasno storili energičnih ukrepov za čim prejšnje popravilo ceste. Ker je letos sploh deževno vreme in ker je v ne deljo 24 t. m že spet deževalo, se je bati, da bodo nastopile nove poplave. Ker se niso jame na cesti še nič popravile, se lahko ob novi poplavi zrušita omenjena mostova, in tako bi nastali še enkrat večji stroški, kakor pa bi bili, če bi se cesta takoj v redu popravila. Prosimo odgovorne činitelje. naj delo začnejo, preden ne nastopi hud mraz in zapade visok sneg, ker bi bila ob visokem snegu vsa dela nemogoča. P. Poezija Slovenije v Jakopičevem paviljonu V nedeljo atvorjena razstava slik in grafik priznanega umetnika Božidarja Jakca Je ena tistih razstav, ki zapuščajo v obiskovalcu popolno estetsko zadovoljstvo. Doživljaj lepote. Toda ne tiste osebno ali narodno nezakoreninjene lepote, ki opaja samo pogled. Božidar Jakac je ves zraščen za našo zemljo in čeprav obsega njegovo celotno delo premnogo tujih motivov, sad slikarje-vih potovanj in stikov s tujino, je vendar eden najbolj domačih, najbolj slovenskih slikarjev. Je lirik slovenske pokrajine. Na sedanji razstavi v Jakopičevem paviljonu poje naša zemlja skozi njegove zastale tu x mehkobo ljubljanske okolice okrog šmarne gore, tam z idilično lepoto metliških gričev, viniških brez in sanjave Kolpe, ondi zopet x motivi lx panonskega Prekmurja. Vsi ti ln drugi motivi imajo značilno osebno noto, po kateri takoj spoznaš Jakčevo delo, ki ima mimo tega obeležje tehnične, risarske dognanosti, kar je pri delu umetni- škega značaja samo pridobitev. Jakčeve krajine je treba videti. A to je samo del razstave, ki obsega tudi celo galerijo naših obrazov: portrete, ki osvajajo z risarsko dovršenostjo in z neposrednim učinkom svojega osebnega izraza. Zaradi tega je Jakčeva razstava pojav, ki mora nujno zanimati ljubljansko občinstvo . Smrtna nesreča Rajhenburg, 26. novembra TPD v Rajhenburgu gradi električno cen-trallo, ki bo oskrbovala z energijo potrebe Mimmmu II/A\ NALIVNO PERO ZA CElO ŽfVLJENJF- f podjetja. Zidarska deda je prevzel* gradbena tvrdka Dukič iz Ljubljane. Dne 14. t. m. ao na izhodni strani stavbe postavljati oder v višini kakih 12 metrov. Ko je Veko-slav Zorčič, delavec iz Podsrede, s- tovarišem nesel desko po odra v omenjeni višini, mu je nenadoma zmanjkalo tal in je zgrmel skozi odprtino na tfla, kjer je nezavesten obležal. Prvo pomoč mu je nudil rudniški »dravnSc, ki je odredil, da so ponesrečenca takoj odpeljali v brežiško bolnišnico. — Vsa prizadevanja zdravnika, da ga ohrani pri življenju, ao ostala zaman in je nesrečnež dva dni kasneje v bolnišnici podlegdl močnim poškodbam. Žrtev dela so pokopar b v Rajhenburgu. Dirigent D. M. šijanec Tradicionalni novinarski koncert 1. decembra v veliki dvorani Uniona, ki bo imel letos bolj kakor druga leta izrazito umetniški, kvalitetni značaj, bo dirigiral mladi dirigent Drago M. Šijanec. Ne pojavlja se prvič pred velikim orkestrom Ljubljanske filharmonije. Naše občinstvo ga že dobro pozna in visoko ceni njegove sposobnosti. Kljub mladosti zavzema enega najvidnejših položajev v slovenski reproduktivni glnsbi. Z novinarji ga veže/o stari stiki, saj se je iz tujine večkrat oglašal s svojimi poročili našim listom o velikih glasbenih dogodkih v mednarodnem s\etu Bil je — kakor marsikateri naš rojak — v tujini prej znan in si avl jen, kakor v domovini Njegov glasbeni vzpon v tujem s\etu je vzbujal občudovanje. Po drugem rr: tavanju na Dr.nsko se ie D. M. Šijanec I. 1932 za nekaj let nastanil v Parizu, kier ie prevzel vodstvo jugoslov. glasbenega združenja »Jadran«. Ustvaril je iz članoi' naše tamošnje koloni ze in v veliki meri iz francoskih domačinoi' homogen pe\ -ski zbor in ga dvignil na zavidljivo vi-širr*. Z niin je naštndiral mrn^ge skladbe Gallusa Petelina. Mokranfca, Slovenskega, Lajovca in Adamiča ter prirejal izredno uspele koncerte v Parizu in v francoski provinci. »Journal des Dehats« je pisal ob priliki pariškega koncerta, da je zbor pod Šijančevim vodstvom »ves er -d i torij naravnost potegnil za seboj.« »Kak zalet, pa tudi kaka skupnost, kaka urejenost, kako močan življenjski utrip v tej mladi skupini/« Na to je Šijanec prevzel glasbeno vodstvo pariškega pevskega zbora »Les Mene-strels«, obenem pa ie vodil koncertne nastope tudi za zvočn> film. Z »Jadranom« je priredil dolčo koncertno turnejo širorn Francije in povsod požel ogromen. uspeh, ki so v njem obširno poiočali francoski listi. Tako je D. M. Šijanec mlad. poln poleta in umetniškega temperamenta, glasbeno osvojil Francijo in si pi idobil ime, ki v francoski glasbeni kroniki ni pozabljeno. Sedaj posveča svoje velike sposobnosti ožji domovini. V nedeljo bo lahko glasbena in družabna Ljubljana sledila njegovi taktiki in izvajanju umetniškega programa največjega instrumentalnega korpusa slovenske prestolnice. n OBALA V MEGLI KINO MATICA — TeL 22-41 Izboren fran-Predstave ob 16., 19. in 21. uri coski film Ganljiv ljubezenski roman pobeglega legijonarja in mlade deklice, nad katero pa bedi pošasten, zločest, a vanjo zaljubljen starec — njen varuh. Znameniti igralski par: JEAN GABIN in MICHELE MORGAN Kulturni pregled Ob Župančičevem prevodu »Romea in Julije« Med svetovno vojno je spisal Romain Rolland esej o usmiljenju pri Shakespearu, enega Izmed štirih esejev o velikem dra-matskem pesniku, ki so združeni v knjigi »Compagnons de route«. Pred novim slovenskim prevodom Shakespeara smemo — ne brez tihe otožnosti — ponoviti besede, ki so bile spisane nekako pred četrt stoletja. »Malo prijateljev in malo knjig vzdrži preizkušnjo teh dni. ki jih preživljamo. Tudi najbolj ljubljeni odrečejo:' človek jih kar ne more več spoznati. Bili so nam tovariši v lahkih časih. Vihar jih odnaša kakor drevesno cvetje, ki ga lahko odtrga že piš vetra. Osta-iaio samo duše z globokimi koreninami. Mnogi izmed takih prijateljev ali knjig imajo tako skromen videz, da jih v vsakdanjem življenju nismo niti opazili. In majhno število visokih duhov se dvigne kakor stolpi nad ravan in nad tolikimi razvalinami se vidijo še večji. Med njimi sem zopet našel onega, ki sem pod njim razpredal že izza svojih otroških let sanje o živi jen u: je to stari hrast Shakespeare. Nit: ena njegovih vejž ni zlomljena: nobena vejica ni ovenela, in vihar, ki gre dandanes po svetu, mogočno ziblje to veliko živo liro ...« Da, treba je prav sedaj prisluhniti, kako šumi mogočni hrast, ki se imenuje Shakespeare. Ta bo ostal. Naj se kultura, katere jesenski cvet smo doživljali z naivnimi očmi, Se tako globoko osuje; naj propade v viharju vojn in revolucij še toliko vrednot: iz Shakespearovega dela se bo nekega dne zopet oglasila njegova vzlic vsem spremenljivim oblikam neumrljiva vsebina, njegova nadčasovna lepota. Da, Shakespeare je eden »večnih sopotnikov« slehernega resnično kulturnega človeka. Shakespeare je z nami v času demonične raz-paljenosti človeških strasti, ki požiga in ruši v naših dneh; on bo z ljudmi zopet tedaj, ko bodo narodi zmernejši v svoji ošabnosti in ko bo čez razvaline zavabila trobenta miru. V sedanjem prelomnem času je začela Slovenska matica izdajati izredno zbirko »Vezana beseda« in je postavila na prvo mesto svojih serij Župančičev prevod Shakespearove tragedije »Romeo in Julija«. V Capkovi civilizacijski utopiji »R. U. R.«, tej kritiki sodobnega maši-nizma in tehničnega napredka, obnovi ta zaljubljena dvojica robotov svet, ki bo slonel na čustvih In na iskreni ljubezni. Danes, ko mašinizirani ljudje sami rušijo tolike vrednote, nam lahko vzbuja novo zanimanje tragedija, ki je privrela na dan iz čiste čustvenosti. Tragična pesnitev, ki poveličuje večno iluzijo ljubezni, lz katere dotekajo človeštvu neusahljivi vrelci lepote in požrtvovalnosti. Bilo bi odveč pisati o vsebini te tragedije, ki sodi med najpopularnejše Shake- spearove dramatske pesnitve. Treba bi bilo samo oceniti njen prevod. Za njegovo moj-strovstvo nam jamči že samo ime prevajalca Otona Zupančiča, ki je z »Romeom In Julijo« pridružil dosedanjim zvezkom svojega slovenskega Shakespeara novo mojstrovino. Zanimiva bi bila primerjava s Cankarjevim prevodom v slovenščino, dasi zmanjšuje nje pomen dejstvo, da Cankar ni prevajal iz izvirnika kakor O. Zupančič. Pravilno strokovno vrednotenje tega ir vseh ostalih Zupančičevih prevodov iz dela alblonskega velikana pa bi mogel ln smel spisati samo anglidst, tenkočutni poznavalec obeh jezikov, še več: shakespearolog s poetično dušo. Slovenci imamo pač prevajale- Shakespeara, ki se lahko primerja z naj -ečjimi, ki so kdaj skušali preliti v drug jezik Shakespearovo delo, nimamo pa dostojnega ocenjevalca tega velikega prevajalsko-tvornega dejanja, ki daleč presega običajno filologijo in povprečno slovenjenje tujih umotvorov. Samo ocenjevalec z označenimi lastnostmi bi nam lahko pokazal vse vrednote našega Shakespeara preko tistih, ki jih lahko sami opazimo ln ki so: Izredna gibčnost stila in jezika, klena čistost pesniške besede in vsi ostali pesniški valeurji Zupančičeve pesnitve. Iz »Romea in Julije« bi lahko navedli cele stolpce primerov, ki tudi brez primerjave z Izvirnikom pričujejo o toplem pesniškem soku Župančičevega prevoda, soku, ki daje delu pristno pesniško življenje. Vzorno, v elegantnem formatu natisnjena knjiga je opremljena a spremno besedo novega angleškega lektorja na ljubljanski univerzi Anthonyja Rob ln s on a in s prevajalčeviml opazkami. Oprema knjige, delo prevajalčevega sina inž. arh. Marka Zupančiča uvršča novo zbirko med tiste dokumente slovenskega književnega okusa, ki nas lahko predstavljajo tudi pred razvajeno tujino, od koder so nekoč naši knjigarji zajemali svoje vzore. Baletni večer v Operi Popularni baletni večeri, kakršni so se začeli zadnje čase uvajati v naši operi, so nedvomno prav koristni, zlasti iz dveh ozi-rov: da dvignejo zanimanje občinstva za to panogo in da povečajo študijske ambicije poedinih članov baleta, ki si z večkratnim samostojnim nastopanjem ne bodo pridobili le neke rutine, temveč bodo tudi začutili potrebo po čim boljšem izpopolnjevanju svojih izraznih zmogljivosti. S tem bo lažja tudi selekcija, kajti korpus, ki sistematično, načrtno goji balet, zahteva čim večjo estetiko in zmogljivostno za-ključenost, enotnost in ne more trpeti v sebi nikogar, ki bi tej zaključen osti ne ustrezal. Kajpada, v kolikor je spričo danih razmer možno. Ze približevanje cilju, četudi še daljno, pa pomeni napredek in je zato vedno pozitivno dejstvovanje. Nedeljski baletni večer je nudil dovolj prilike za spoznavanje pomanjkljivosti in novih potreb. Obsegal je prav pe«rter program: že večkrat izvajano Adamičevo »Snubitev« iz »Tatarske suite«, Dvofškovo »Harmonijo«, nekoliko predelane španske plese iz Bizetove »Carmen«, Chopinovo »Epizodo«, čajkovskega suito lz baleta »Hrestač«, Sibeliusov »Valse triste«, Schu-bertov »Moment musicale«, Osterčevo »Zapuščeni« ln Smetanovo »Furiant«. Ne da bi se podrobneje spuščal v prikazovanje poedinih točk in izvajalcev, omenjam, da so zlasti Izstopale nekatere prav lepo izdelane slike, tako na primer Harmonija, Epizoda, poedini deli iz Hrestača, Moment musicale, Zapuščeni, Furiant i. dr. V njih so posamezni plesalci odnosno plesalke okusno jn z razumevanjem oblikovali like, ki bi bili na temelju boljšega poznavanja baletne tehnike in vsebinske poglobitve seveda še neizmerno boljši. Kajpak, vsemu je treba časa, ambicije in nadarjenosti, kar nekateri izmed nastopajočih kažejo v lepi meri in jim je tako dana vsa možnost izpopolnitve. Kot solisti so nastopih tdfrat Japljeva, Remškarjeva, Moharjeva, Golovin, Pilato, čarman in še nekateri drugi; baletni zbor se jim je prilagodil v splošnem dobro. Zanimivo bi bilo. če bi mogli ob priliki videti stilno zaključeni baletni večer, ki bo omogočil podrobnejšo tehnično ln Interpretacijsko oblikovanje ter bo koristil tudi kvaliteti. Koreo-grafiral in režiral je vse razen Pilatovih solističnih točk Golovin. Orkester je vodil Zebre, ki je uravnal odnos med orkestrom in baletom muzikal-no ustrezajoče. Orkester sam je bil v prvem delu premalo koncentriran, pač pa se je v drugem in tretjem delu potrudil in je izvedel svojo nalogo s potrebnim elanom ter muzika! nim vživetjem. cd.— Zapiski za raziskav aje prehistor1čne kulturi: na slovenskih TLEH V ponedeljek popoldne je imel na univerzi začetno predavanje novi privatni docent za prehistorično arheologijo dr. Rajko L o ž a r. V uvodu je novi znanstveni sodelavec naše univerze seznanil avditorij s potekom svojega znanstvenega študija, ki ga je vodil od umetnostne zgodovine v klasično arheologijo, odtod pa k prazgodovini, ker se je pokazalo, da ni mogoče proučevati poznejših pojavov brez razumevanja in upoštevanja najstarejših. Ze DomaČe vesti * las železniške službe. Združenje jugoslovanskih železničarjev in brodarjev sporoča, da je bil njega zaslužni član g. Tone Ivšič iz Brežic na predlog prometnega ministra postavljen za strojnega uradnika pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Tudi na novem položaju želimo uglednemu tovarišu mnogo sreče! * Promocija. Na beograjski univerzi je bila promovirana za doktorja medicine ga. Damjana Jelačinova, roj Baebler, soproga g. dr. Rista Jelačina Ln snaha g. Ivana Je-lačina, veletrgovca v Ljubljani, čestitamo! Eleganca, moda in originalni modeli za damske plašče in kostume: Modni salon S 0 U V A N - _C0 Mestni trg 24 Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitete! * Spomenik v niški trdnjavi, posvečen nesrečnim Srbom, ki so bili tam ustreljeni za časa okupacije v dobi od 1915 do 1918, so s tiho svečanostjo, toda ob veliki udeležbi prebivalstva odkrili pretekli četrtek. K odkritju je prispel posebni odposlanec Nj. Vel. kralja major Miljutin Petkovič, predsednika vlade je zastopal ban Krasoje-vič, ministra vojske in mornarice general Lazar Tonič, vojsko številni generali in drugi višji oficirji, niško občino župan Zivkovič, prisostvovali pa so še številni predstavniki korporacij in društev, med njimi tudi zastopniki »Fidaka«. Spomenik, za katerega je dal pobudo divizionar Lazar Tonič in so ga postavili oficirji in vojaki niške garnizije, stoji tam, kjer so pred 25 leti streljali in obešali ujete Srbe. Spomenik je skromen, toda dostojen pietete sedanjih naših vojaških rodov do padlih mučenikov. VsoM očala po meno loto dobrospdeČa in iasen pogled pri LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA * Društvo »Narodni dom« v Zagrebu sporoča, da je za v sredo 27. t. m. napovedano predavanje g. Hinka Nučiča o Slovencih in hrvatskem narodnem gledališču preloženo in da bo naslednji dan, to je v četrtek 28. t m. ob pol 21. uri v društvenih prostorih, Tomislavov trg 19/IL Vstop prost * Črna gora dobi redno letalsko zvezo % Beogradom. Aeroput je pripravil vse potrebno, da otvori dne i decembra redno letalsko zvezo s Podgorico. Letalo bo za začetek obratovalo oo dvakrat na teden v obeh smereh, pozneje Da se bo število voženj po potrebi povečalo. Zvezo bo oskrboval avion angleškega tipa »Dragan« z dvema motorjema. * Redukcije na zagrebškem magistratu. Mestna občina zagrebška namerava v zvezi z reševanjem svojih finančnih težav odpustiti večje število nameščencev magistrata in mestnih podjetij, češ, da imajo preveč uslužbencev. Z redukcijami bodo začeli na začetku prihodnjega leta in jih bodo izvršili postopoma, a prizadeti bodo samo oni nameščenci, ki imaio poleg mestne službe še kakšno drugo možnost eksistence. * Za izpopolnitev ribiške policije. V Šibeniku se mudi komisija direkcije pomorskega premeta s šefom strojnega odseka inž. Dobrovičem na čelu. Pravkar je v gradnji večje število novih motornih čolnov za ribiško policijo, tako da bo njih število naraslo od 3 na 16. s čimer bo za nekaj časa ustreženo potrebam policijske kontrole v ribolovu na morju. Trije najstarejši čolni so popravljeni in modernizirani. dva so zgradili v Solinu in na Korčuli. dva nova pravkar dovršujeio v ladjedelnici Torič v Šibeniku, za novo leto pa bo direkcija naročila še 9 čolnov. * Zagreb izpopolnjuje svojo gasilsko službo. Mestna občina zagrebška je pripravila načrt, po katerem se bo dosedanje število članov gasilske straže povišalo od 50 na 70 mož. V teku treh let bo zagrebško mestno gasilstvo dobilo na razpolago vsoto 10 milijonov din. s katerimi se bo dodobra reorganizirala gasilska služba. * Sarajevo dobi veliko moderno hidro-centralo. Sarajevo se po osvobojeni u zelo naglo razvija in že deli časa se je čutila živa potreba po novi veliki električni centrali. Mestna hranilnica sarajevska, ki vodi vsa mestna podietia. ie zadniih 10 let po načrtu pripravljala gradnjo. Izmed rek v okolici, ki bi za vedno silo prišle v poštev, so strokovnjaki izbrali Zeljeznico. kjer bodo zdaj blizu vasi Bo-gatiče sezidali centralo. Od Bogutiča do mesta so že postavili elektrovode v dolžini 14 km Gradbena in hidrotehnična dela so bila izročena znani ljubljanski gradbeni tvrdki inž. Josipa Dedka, nabavo strojne opreme na ie mestna občina poverila inozemskim tvrdkam Zgradba in oprema hidroe^ntrale bosta skupno veljali 30 do 35 milijonov din. * Se zmerom poplave. Hidrotehnični oddelek ministrstva za javna dela ie objavil obširno strokovno poročilo o naraščanju vod iz katerega posnemamo da so zadnje dni zalile 57.000 ha zemlje in v osmih vaseh ogražaio okrof? 2500 dnmov. Deževje, ki ie v prvi polovici prejšnjega tedna padalo ob Savi in njenih bosanskih pritokih, zlasti v PoH riniu. je povzročilo da ie bila Sava pri Samcu za 14. pri Ra-Či oa za 18 cm višia kakor v času katastrofalne poplave 1932 ko je bil zabeležen doslej najvišji vodostaj * Morje je vrglo zaklad na obalo Ko je zadnie dni vladal na morju silen vihar. so morski valovi pri Risnu v Boki Kotorski vrgli na obalo pločevinasto škatlo. Pozneje so io našli otroci iz dečiega okrevališča, ki so se prišli k meri a igrat, a ko so io odprli, so našli v nji celo majhno bogastvo. Bila ie polna papirnatega in kovinskega denarja raznih valut in čekov v skupni vrednosti okroe 50 000 din. Med drugim je bilo v škatli večje število dragocenih starinskih kovancev * Proces proti hajduku Draži Gligori-jeviču. Poročali smo. da ie bilo z aretacijo zloglasnega pomoravskeaa hajduka Draže Gligorijeviča aretirano tudi nekaj nad 200 njegovih komplicev. med katerimi je bil tudi bivši narodni poslanec 2i-votije Jevtič. Po Sumadiii se mnogo razpravlja o tem. kdo bo prejel razpisano nagrado na hajdukovo glavo, sai se ie uspešnega lova nanj udeležilo poleg orožnikov tudi mnogo pogumnih prostovoljcev. Eni ugibljejo. da pripada nas rada vdovi orožnika Spasoia Dermanoviča. ki je padel v borbi s hajdukom, drugi da kmetu Antoniju Lazareviču. ki je orožnike prvi obvestil nekateri oa so mnenia. da ie vsoto zaslužil kmet Mihailo Pavlo-vič. ki je hajduka s sekiro pobil in ga izročil orožnikom. Preiskava proti bivšemu narodnemu poslancu Jevtiču ie zaključena in te dni ie bil izpuščen iz zaporov, da se brani na svobodi. Zanimiv film lz življenja v divjih pragozdovih In džunglah po znamenitem romano EDGABJA BIČE BUKROUGHA- T A D / A M V U A Dr JLf f f VgL vlogah: Glenn Morris, stasitl ln postavni atlet svetovnega slovesa ln * ** ** ** V n M% JC11*1 U Eleanor Holm, ameriška lepotica in prvakinja v plavanju. Za ljubezen prekrasne bele žene kljubuje Tarzan vsem opasnostim, ki pretijo v neprehodnih afriških džunglah. Njihovi prebivalci žive po edinem priznanem a krutem zakonu: Ubij, da te ne ubijejo... — Nabavite si vstopnice v predprodaji! PREMIERA DANES! KINO SLOGA, tel. 27-30 — Predstave ob 16., 19. In 21. uri. SAMO TRI DNI ! Iz Pogreb Mile Hiršman°ve, naše drage sotrudnice je pokazal, kako je bila pokoj-nica med nami priljubljena. Njeno slovo od vsega minljivega je privabilo res veliko število prijateljic in prijateljev, tovarišev in predstojnikov. Pohiteli smo na Žale, da se poslovimo od ljubeznive Mile. ki je s svojo prijetno vedrino pogostokrat veselila druge, čeprav bi bila imela dovolj vzroka, da bi tožila o svoji nesrečni usodi, že nekaj let jo je napadala bolezen in vendar je Mila bila vedno mila in vesela, še pred tremi tedni smo jo pozdravljali nasmehi jano in pri tem tožno vdano v svojo usodo. Tembolj nas je zato ganila njena smrt- Krsto pokojnice, ki je ležala v kapelici sv. Petra na Žalah, so krasili številni šopki in venci. Bila sta med njimi dva velika venca »Jutra« in »Jutrovih« uslužbencev. Zasluga vrtnarskega podjetja je, da sta bila oba venca tako lepa. Ko je GRENCICA REG 5. Bfl. 22365 od 18-1* 191*06 šentjakobski župnik g. Janko Barle s spremstvom opravil pogrebne molitve, so se za krsto in sorodniki zvrstili pognebcl. Najprej Miline prijateljice ln tovarišice iz šolskih in službenih let, potem znanke, ki jih je imela mnogo, saj je z vsakim rada spregovorila šaljivo besedo ln je velika množica Ljubljančanov poznala dobrodušno Milo. Med spremljevalci so bili zastopnik konsorcija »Jutra« direktor Josip Reisner, šef-urednik Stanko Virant, direktor OUZD dr. Joža Bohinjec, zbor »Jutrovih« urednikov, vse njene tovarišice iz uredništva in uprave »Jutra« in še dolga vrsta drugih. Po molitvah pri grobu smo izročili truplo naše drage Mile večnemu počitku. Mnogi izmed nas s solzo, vsi pa s prijetnim spominom na predrago Milo. u— Vstopnice za novinarski koncert se že dobe pri blagajni kina Uniona vsak dan od 11. do 12. in od 15. do 21. Koncert bo v nedeljo 1. decembra ob 20. v unionski dvorani. Ves program bo izpolnila Ljubljanska filharmonija v svoji najmočnejši sestavi pod vodstvom g. šijanca in s sodelovanjem rektorja Glasbene akademije g. Trosta. Na sporedu so simfonična dela Arniča in škerjanca, čajkovskega ln Dvo-faka. Običajne koncertne cene. u— Samo Se do 1. decembra ostanejo v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti razstavljene slike znanega marinista Ipo-iita Majkovskega Iz Splita. Razstava je vzbudila pozornost vseh, ki so jo doslej obiskali, saj je Majkovski strasten oboževalec in vnet slikar lepot našega Jadrana. Opozarjamo vse tiste, ki še niso videli njegovih poetično lepih motivov z Jadrana, da obiščejo to razstavo, ld je vsakomur zastonj dostopna. u— Ljudska univerza v Ljubljani. Solun in njegova umetnost je naslov predavanja, ki ga bo imel v naši predavalnici (mala dvorana Filharmonije, Kongresni trgN univ. prof. g. dr. Franc Mesesnel drevi ob 20. uri. u— izseljenska akademija vseh ljubljanskih šol bo letos 15. decembra ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Uniona«. Vse organizacije in društva naj upoštevajo ta dan in ne prirejajo svojih prireditev. Izkažite priznanje požrtvovalni mladini, ki želi s svojo pesmijo pomagati našim izseljencem. Damske plašče, kar je lanske zaloge, dobite po starih cenah pri GORICAR, Sv. Petra cesta. Ako pa ne morete izbrati izgo-tovljenega plašča po Vašem okusu, se Vam takoj izgotovi po meri. Blaga za plašče v lepi izberi, po nizkih cenah na zalogi! u— »Pi*i belem konjičku«. Sokol v Mostah uprizori v čefrtek 28. t. m. veseloigro »Pri belem konjičku«. Začetek točno ob 20. v kinu Mostah. Preskrbite si pravočasno vstopnice. u— Ciril Metodovi družbi Je daroval 1000 din po želji pokojne mame Franice žagarjeve njen sin. u— Izvirek v Idrijska nlicl. V nedello ziutrai ie v Idrijski ulici, skorai na oglu Tržaške ceste, ob robu cestišča tam kier bi se moral začeti pločnik začela izvirati umazana riava voda Naoravile so se tudi majhne vzbokline. Pasanti so postajali prod tem nenavadnim tv>iavom in na vse načine ugibali, kako. kai in zafcai. Nekateri so onazovali izvirek z radovednostjo. drugi s strahom. Razla? j® bilo neštetih. Ena konkretnejša od dai"e Vidi se. da 90 zadnji dogodki pri nas in v tujini precei vplivali na Hudi. Nekateri so bili mnenia. da ie ta izvir nosilca potresa, kar seveda dolkazinelr. vrbokli-ne. Znali so pojav tudi strokovniaško razložiti. Drugi so bili pa mnenia. da ie v zvezi s poplavami in vsekakor zelo nevarno. Na srečo na ni bilo ne eno ne drugo. Počila je samo vodovodna cev Včeraj ob treh je pripeljal mestni uslužbenec ličen trinožec. ga postavil nad izvir in prižgal živo rdečo luč. .Seveda so nekateri boli ali mani razočarani u— »Senzacija« v Ljubljanici. Ljudje, ki so zadnjič ob pol dveh hiteli po svojih poslih čez Šentjakobski most, in vsi tisti, ki so na obeh bregovih Ljubljanice tam okrog uživali blagodati toplega spomladanskega sonca v poznem jesenskem času, so imeli priliko opazovati mladega človeka, kako se brezskrbno »sprehaja« po napolnjeni strugi kalne Ljubljanice. Fant je bredel umazano vodo do polovice hrbta, popolnoma oblečen, in je bil videti sila ponosen. Pod pazduho je nekaj tiščal, tako da niso mogli številni radovedneži dognati, kaj je. Seveda, kakor po navadi, so padale različne opazke in vsi so ugibali, s tem je zadostno opozoril na povezanost arheoloških pojavov. Predavanje priv. doc. dr. R. Ložarja je bilo posvečeno onemu tipu neolitske kulture, ki ga predavatelj imenuje »ljubljanska kultura«. Ostanke te kulture, ki se je v davnih časih razvila na naših tleh, imamo v izkopaninah na Barju. Dr. Ložar je v svojih izvajanjih, ki so jih ilustrirali diapozitivi, kritično obravnaval, primerjal in vrednotil vse, kar so dosedanji, večidel nemški raziskovalci od Dežmana do Schmid-ta, Hornesa, Schuhmacherja in Mengina ter do najnovejših spisov, povedali o keramiki z Ljubljanskega barja. Ovrgel je nekatere podmene glede pripadnosti ljubljanske vrvičaste keramične kulture raznim drugim skupinam neolitske kulture in s preudarjenimi argumenti utemeljeval podmeno, da je v širjenju neolitske kulture s severa na jug zavzemala ljubljanska kultura posebno mesto in vplivala na keramiko drugih skupin, spadajočih v sestav neolitskih kultur. Sledovi vodijo tudi v mikensko-kretsko keramično kulturo. Priv. doc. dr. R. Ložar je pokazal, da je strokovna literatura že doslej znatno upoštevala ostanke ljubljanske neolitske kulture, čeprav so bili na obodu raziskava-nja tujih znanstvenikov. Tako je nakazal program svojega prehistorično-arheološke-ga dela na naši univerzi: posvečati vso pozornost problemom »ljubljanske kulture« in iskati njenih vezi z ostalimi skupinami neolitske kulture. Vsekako pomeni ta do-centura novo izpopolnitev znanstvenega študija na slovenski univerzi. Poleg številnih slušateljev sta bila prisotna na pre-davniu univ. prof. dr. Kidrič in dr.B. S r i a. JOSIP VIDMAR O TOSTOJU V prenapolnjeni Hubadovi dvorani Glasbene Matice je priredilo Društvo slovenskih književnikov v ponedeljek ob 20. uri predavanje kritika in dramaturga Josipa Vidmarja o Levu N.Tolstoju. Po otvoritveni besedi podpredsednika društva, pisatelja Frana Albrechta je predavatelj v enournih izvajanjih pregledno in jasno, z globinskih zrelišč orisal osebnost in delo velikega ruskega pisatelja. Po kronološkem pregledu njegovih poglavitnih del je zgostil svoja izvajanja okrog dragocenih značilnosti Tolstojeve edinstvene osebnosti, čije razvoj je prikazal s kratkimi, vendar pa jedrnatimi potezami. Orisal je Tolstoja kot največjega ruskega pisatelja zemlje, kot epičnega oblikovalca telesnega, materialnega življenja. Najdalje se je zaustavil pri dveh temeljnih problemih slehernega človeka, zlasti še pisatelja in posebej še pisatelja Tolstojeve vrste: pri odnosu do ljubezni in do smrti. Že to je odprlo globlje poglede ne le na Tolstojevo osebnost in v značilna nasprotja njegovega življenja, marveč tudi v filozofsko vsebino Tolstojevega dela, s katerim je odgovarjal na vprašanja, ki so ga notranje mučila ali naslajala. Nadalje se je predavatelj zaustavil pri Tolstojevi verski krizi in s precejšnjo skepso ocenil njegova religiozna in moralistična prizadevanja, domnevajoč, da Tolstoj morda do zadnjega ni rešil niti zase vprašanja o obstoju Boga. Poudarjal pa je njegovo etiko in njen vpliv na tedanjo kulturo. Tolstoj je tudi po Vidmarju eden izmed očakov boljševizma, čeprav ni povedal, v čem so poglavitne stične točke med anarhističnim indlvidualiz-mom jasnopoljanskega učitelja življenjske pasivnosti in med aktivizmom, materialistično dialektiko in antinihllizmom boljševizma. Predavanje g. Vidmarja ni bilo zgrajeno samo na temeljitem poznanju Tolstojevih spisov, marveč tudi na pričevanjih sodobnikov, zlasti Maksima Gorkega, čigar dragoceni spomini na Tolstoja so pravkar izšli v predavateljevem slovenskem prevodu. Zaradi svoje jasnosti tn premnogih zajem-Ijivih pogledov je predavanje vzbudilo ob koncu živahno odobravanje. Velikopotezni ljudsko - prosvetni načrt. Seljačka Sloga v Zagrebu je izdala prvi zvezek »Male knjižnice Seljačke Sloge«. Ta knjižnica je zasnovana v obliki nekake kmečke enciklopedije. Prvi zvezek je izšel v 100.000 izvodih. V načrtu je okrog tisoč raznih zvezkov. Vsak zvezek, ki šteje okrog 40 strani, stane samo en dinar. Po tej poti namerava Seljačka Sloga širiti med ljudstvom znanje o svetu in življenju. Drobne kulturne vestL Veliko razstavo nemškega kiparstva nameravajo prirediti spomladi v Zagrebu. — Richard Strauss je dovršil novo opereto »Danae.« — V Moskvi je bila po daljšem času premiera Wag-nerjeve opere »Walkiire«. — Cehi bodo priredili decembra po vsem protektoratu enotno organizirano razstavo češke likovne umetnosti. Razstava bo v Pragi in še v 25 mestih na deželi. Udeležbo je priglasilo 440 slikarjev in kiparjev, ki so napovedali 2050 umetnostnih del. — Drama Milana Begoviča »Djevojke iz Vrlike« je imela nedavno lep uspeh v gledališču v Breslavi. — Francoska kulturna javnost se je minule dni spomnila stoletnice rojstva slikarja Clauda Moneta in kiparja Augusta Rodina, ali je ta nenavadni sprehod po Ljubljanici prostovoljen ali ne. Nekateri so ugotovili, da gre za neko stavo, koliko časa zdrži človek jeseni v deroči vodi, drugi pa so bili mnenja, da je to svojevrstna demon-| stracija. Opazke in ugibanja so bila tembolj živahna, ko je mladi mož v strugi parkrat poskočil in pomahal s prosto roko nad glavo. Senzacije željnih gledalcev se je nabralo že lepo število, ko je mladi junak dospel do reševalne lestvice pod starinarji in začel plezati kvišku. Takrat so gledalci malo razočarani ugotovili, da ima fant še kratke hlače. Pod pazduho pa je tiščal veliko nogometno žogo. Slučaj je bil kmalu pojasnjen. Ob Ljubljanici na nasprotni strani Gradaščice je manjša družba igrala nogomet, žoga je padla v vodo in najbolj navdušen med njimi je skočil za njo. Po Ljubljanici pa se je sprehajal kakega pol kilometra. Cim je prilezel iz vode, je izjavil, da je topla kakor poleti, čeprav je bil bled kakor stena, ir hitro je nadaljeval igro... u— Novi začetnlSki plesni tečaj za no-vince-dame in gospode se bo pričel v ponedeljek 2. decembra ob 20. uri v Jenkovem plesnem zavodu — Kazlna-Zvezda. Informacije in vpisovanje proti legitimiranju vsak dan od 11. ure dalje. Študenti (-inje) imajo popust. (—) u— Trgovski sotrudniki, »otrudnlce! Občni zbor naše stanovske organizacije (Pomočniški zbor združenja trgovcev v Ljubljani) bo v petek 29. t. m. ob 20. uri v Trgovskem domu. Stanovska zavednost nam narekuje, da se tega občnega zbora vsi udeležimo. (—) u— Miklavžev večer Vincencijeve konference M. O. za podpiranje siromakov dne 5. decembra ob 19. v frančiškanski dvorani bo prvovrstna prireditev, aranžirana z nežnim čutom za otroke in odrasle. Ker je čisti dobiček namenjen za božičnico ubožnih družin sodelujeta lz prijaznosti virtuoz na kitari g. Stanko Prek in poznani fialjivec dr. Morello. Na sporedu je angelski nagovor. Luciferjeva uvertura (kitara solo), Mefistov kuplet, slovesen prihod Miklavža ln obdaritev. Cene sedežem so od 12 do 14 din. Miklavž bo obdaroval otroke po vrstnem redu. kakor bodo prihajali darovi, ki se že lahko oddajo v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjer se tudi dobijo vse informacije. (Telefon št. 43-63). (—) »Sokolski glasnik-delovanju vseh v poštev prihajajočih čini-teljev, da je danes Podujevo že električno razsvetljeno. »Sokolska volja«, ki je nedavno izSa, je objavila slliko načelnice COS Sl Provazniko-ve ob njeni 50-Ietnici. Uvodnik »Korak naprej« obravnava vprašanje ustanavljanja sokolskih bratstev in poverjeništev zlasti za sokolski zbor v Sloveniji Ostala vsebina prinaša razne zanimive vesti iz naših sokolskih žup in ostalega sokolstva. O uspelem župnem tečaju za članice v ljubljanski župi je priobčena poleg zadevnega članka tudi šlika. Sokol I Ljubljana Tabor priredi v proslavo državnega in aokolskega praznika ▼ soboto 30 novembra v veliki dvorani svojega doma telovadno akademijo z bogatim sporedom. Začetek točno ob pol 21. url Vstopnice se dobe v društveni pisarni med 17. ln 20. uro. Sokol Moste vabi svoje pripadnike in prijatelje, da ee udeleže slavnostne proslave našega narodnega zedinjenja 1. de- cembra ob 11. v kinematografski dvorani. Udeležoa je obvezna za vse članstvo, naraščaj in deco. člani, ki so pristopili v tem letu, se bodo morali predpisno zaobljubiti. Prav tako tudi oni, ki je dosiej iz kakršnegakoli vzroka še niso tega storili. Začetek točno ob 11. Sokol v Litiji priredi v proslavo praznika zedinjenja svečano akademijo, ki bo v nedeljo 1. decembra ob 20. v aokoLskem domu. Vse priprave kažejo, da tako lepega in pestrega sporeda še nismo imeli. Za članstvo in naraščaj je udeležba obvezna. Ostalo nacionalno občinstvo pa vabimo, da se svečane akademije udeleži v čim večjem številu. Sokol v Mursld Soboti proslavi praznik zedinjenja 30. novembra zvečer z akademijo, pri katerem bo sodelovalo pevsko društvo »Zarja«, in pa s slavnostno sejo 1. decembra ob 11. uri dopoldne. Ta dan bo za sokolske pripadnike čajanka, in sicer za naraščaj popoldne (začetek ob 15. uri), za članstvo pa zvečer (začetek ob 20. uri). Sokol na Prevaljati. Pri nas gre sokolsko delo v nezmanjšanem tempu naprej. Z dograditvijo doma smo prebredli krizo pa menda nI več nevarnosti, da bi nam kdo zavrl pot do začrtanih smotrov. Mladina polni telovadnico, številčno raste in tudi kakovostno kažejo telovadci razveseljiv napredek. Naš novi dom je postal središče široke okolice, zdravo in prijetno ognjišče mladini, starejšim pa nudi duševne hrane, razvedrila in poštene, od časa do časa potrebne zabave. —- Prav pošteno nas je razvedril v nedeljo 17. t. m. in minulo nedeljo naš priznani gledališki odsek v uprizoritvijo veseloigre: »Zadrega nad zadrego« v režiji društvenega prosvetarja br. Milana Sile. Predstavi sta doživeli nepričakovano dober uspeh, tako da smo se od srca in do solz nasmejali, kar gre vse priznanje našim priljubljenim tn rutiniranim igralcem: Stresovi, Irgoličevl, Pevčevi, Kokliču, Kaboltu, Faturju in Stresu, ki so znani, da postavijo na oder vedno popolne osebe, še posebej naj omenim dve novi igralki, s. Wagnerjevo in Klunovo, ki sta se kot začetnici prav lepo vživeli v svoji vlogi, s popolnoma realistično igro. brez pretiranega karikiranja, živahnost v dobesedno nabito polni dvorani nam je samo ponoven dokaz, da si žele ljudje v današnjih časih razvedrila. Pa tudi hlagajničarkino lice je bilo po predstavi bolj vedro kot običajno. — Sedaj pa se naši vrli Sckoli z vso vrnemo ln resnostjo pripravljajo na prvo decembrsko akademijo in miklavževanje. D R A M A Sreda, 27.: Skrivalnice. Red sreda. Četrtek, 28.: Tekma. Red B. Petek, 29-: Krog s kredo. Premiera. Pre- mierski abonma. Sobota. 30.: Romeo in Julija. Izven. Znižsu ne cene od 20 din navzdol. »Skrivalnice« Olge Scheinpflugove so veseloigra, v kateri zajame gledalca močni življenjski optimizem- Igra je miniaturna slika življenja, v katerem prihajajo tudi največja podjetja do kriz in katastrof, a samo delavni in optimistični ljudje, ki zastavijo vse svoje sile, jih lahko pričnejo graditi in ustvarjati na novo. Delo je napisala češka pisateljica Olga. Scheinpflugova. Glavno žensko vlogo bo igrala Mira Danilova, glavno moško pa Kralj, nadalje bodo nastopili: Avgusta Danilova k. g., Na-blocka in Lipah. Režiser prof. šest. Mladi igralec Jo«ip Gale bo igral v četrtek v Funtkovi drami »Tekma« vlogo mladega kiparja Daneja. Josip Gale je študiral na praški igralski Akademiji. Na našem odru je nastopal že v predlanski sezoni. Dejanje »Tekme« pokaže zgodbo iz krogov likovnih umetnikov s konfliktom, pri katerem je glavno gibalo častihlepje. Igrali bodo: glavno moško vlogo Gregorin, glavno žensko Vida Juvamova, nadalje Gale, P. Juvanova, Potokar in Starič. Režiser M. Skrbinšek. »Krog s kredo« je kitajska pravljična igra, ki jo je napisal v originalu Li-Hsing-tao, a jo je predelal Klabund. Delo bo vzbudilo v današnjem času brez dvoma veliko pozornost. Osnovni motivi igre, boj resnice z lažjo in pravice s krivico, je podan v zgodbi tragične usode Haitange- Igrala jo bo šairičeva. Nadalje bodo sodelovali P. Juvanova, Sever, Cesar, Jan, Skrbinšek, Mira Danilova, Gregorin, Lipah, Rakarjeva, Brezigar, Plut, Raztresen in Kaukler. Režiser C. Debevec. OPERA Sreda, 27.: Carmen. Red A. Četrtek, 28.: Figarova svatba. Red četrtek. Petek, 29. ob 15.: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Sobota, 30.: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika, ROd A b° imel drevi uprizoritev Bizeto-ve opere »Carmen«, te najtemperamentnej-še odrske umetnine vse svetovne literature. V naslovni partiji bo nastopila Kogejeva, dočim bo pel dona Joseja Franci, Escamil-la Janko, a Micaelo Ribičeva. Sodelovali bodo še Lupša, Anžlovar M. in B. Sancin, Poličeva ln Polajnarjeva.' Dirigent dr. šva-ra, režija je Debevčeva. Na predvečer narodnega praz.nika, v soboto, dne 30. t. m. bodo uprizorili prvič v letošnji sezoni Foersterjevo delo »Gorenjski slavček« z Ribičevo v naslovni partiji. To popularno domače delo najde vedno živahen odziv, saj so v njem lepe slovenske pesmi, povezane v prikupno dejanje, kl daje sliko naše gorenjske vasi in njenih prebivalcev. Naslovno parHio v Lesarjevi Spevoigri »Friderika« bo pela Sonja Ivančičeva. Poseben dogodek pa bo gostovanje Josipa Gostlča v partiji mladega Goetheja, čigar ljubezensko zgodbo s Frideriko ima spevoigra za vsebino. Nadalje bodo sodelovali B. Sancin, M. Sancin, Barbičeva, Zupan, Poličeva, Rakarjeva in dr. Spevoigro bo zrežiral E. Frelih, dirigent D. Zebre. V nedeljo dopoldne, dne 24. t. m. se je našla pri operni blagajni denarnica ■ majhno vs°to denarja. Dobi se flotam. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 27.: zaprto. Četrtek, 28.: Za narodov blagor. Red C. Premiera. i i z l 0 ii 1 r d 13 navzoči na. uuen prireditvah m aa uc u« nikogar manjkalo iz naših vrst. ZdravoI e— Prvodecembrska sokolska proslava. Vstopnice za akademijo Sokolskega društva Caija-matice, ki bo v soboto 30. t. m. ob 2(J. v gledališču, bodo prodajale danes celjske Sokolice, od jutri bodo vstopnice v predprodaji v Goričarjevi knjigarni, v soboto pa eno uro pred priče tkom akademije pri gledališki blagajni. e— 10 mesecev zaradi usodnega tepeža na Silvestrovo. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarja včeraj 31-letni delavec Nikolaj Vrbov-šek iz Podčetrtka zaradi težke in lahke telesne poškodbe. Vrbovšek je na Siilvestro-vo v tepežu v gostilni Staroveški v Podčetrtku udarili Blaža 2učka s težko palico s tako siiio po glavi, da je Zuček oslepel na levem očesu. Po:eg tega je Vrbovšek z nožem zaOudel Miho Jesiiia v levo stran hrbta in mu prizadejal lahko poskodoo. Vrbovšek se je tudi udeleži tepeža, pri katerem je dobiti Zučko vbodijaj v hrbet, pri čemer mu je nož predrl pljuča. V tepežu je Vrbovšek razbil v gost L m mnogo steklenic, stolov in šip. Vrbovšek je bil obsojen na 10 mescev strogega zapora. Blažu Zučku pa mora plačati 2000 din za bolečine, 10.000 din za izgubljeno oko m 3~500 din za izgube. zaslužka. (5— Brezposeln pleskar je okradel svojega gostitelja Neki moški je te dni v gostimi na Krekovi cesti pogostili 31 letnega brezposelnega pleskarja Rudolfa B. iz Ljubljane. V zahvalo pa mu je Rudolf izmakni zimsko suknjo in usnjene rokavice v vrednosti 2.500 din m pobegni proti gimnaziji. Neki fant je takoj pohitel za njim, mu vzel ukradeno suknjo in rokavice ter ga izročil policiji. Rudoiia B. so izročili sodišču. Iz Marihura a— Spored SokoIske telovadne akademije, ki bo v proslavo drž. praznika zedinjenja v soboto 30. t m. ob 20. uri v Sokol-skem domu: Pozdrav zastavi, državna himna, Suk »V novi život«, svečana koračnica. Zej: »Pikapolonice«, mlajša ženska deca, Vogrinc: »Oj Doberdob«, članice. Preskoki preko mize, ženski naraščaj. Vaje s koiebnicami, starejša ženska deca. — Dr. Murn.k: »Naprej«, moška deca. Jenko: »Kosovo«. Simultane va$» na bradljah, člani. jemelkova: »Jutro«, ženski naraščaj. Vogiinc: »U boj, u boj«, moški naraščaj. »Devetorica«, članice. Inž. Lintner: »Balada«, člani. Snemanje zastave, »Hej Slovani«. a— Požrtvovalno kulturno delo bratov živkov. Znameniti septet bratov živkov ima velike zasluge za propagando naše lepe pesmi ob meji. Bratje živko nastopijo z narodno in umetno pesmijo dne 4. decembra. Izvajali bodo niz pesmi naših skladateljev iz polpretekle in sedanje dobe. Umetniško vodstvo požrtvovalne pevske skupine ima naš odlični glasbenik in skladatelj prof. Vasilij Mirk. a — O srbskem srednjeveškem slikarstvu je predaval predsnočnjim v mariborski Ljudski univerzi konservator dr. France Mesesnel. Podal je zaokroženo sliko razvoja srbske srednjeveške umetnosti, ki pa je žal sredi svojega razvoja naglo propadla, saj je bila tesno povezana s srbske državnostjo, ki je dobila z bitko na Kosovem smrtni udarec. Svoja izvajanja je odlični predavatelj pojasnjeval z lepimi skioptičnimi slikami. a — Premiera Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« bo v četrtek 28. t. m. Premiera bo v spomin na 40 letnico, ko je Cankar dovršil to svoje odlično delo. Sokolsko društvo Maribor-matica priredi v proslavo zedinjenja v soboto, dne 30. novembra 1940 ob 20. url slavnostno TELOVADNO AKADEMIJO. — Vstopnina din 10— do din 25.—. V nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 11. url dopoldne SLAVNOSTNO ZBOROVANJE. V nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 SLAVNOSTNI PLES. Vstopnina din 15.—, Vse prireditve se vršijo v Sokolskem domu. slavnostni kroj, narodne noše. temna obleka. Predprodaja vstopnic pri Putniku. a_ Mestni župan Bitolju. Včeraj je odposlal mestni župan dr. Juvan 10.000 din za bitoljske žrtve kot prispevek Maribora. a— Dr. M, šnuderl prejel letošnjo Slomškovo nagrado. Letošnja Slomškova nagrada mariborske mestne občine je bila podeljena pisatelju dr. Maksu Snuderlu za predloženo delo »Osvobojene meje«. Snov je zaJeta iz dobe prevrata na področju bivše štajerske, deloma tudi Koroške in Prek-murja. a_ Socialna dokiada v košaški občin«. Na svoji predsnočnji seji je sklenil koša-ški občinski odbor, da uvede 5o/0 socialno doklado. Iz dohodkov doklade se bodo podpirali revni sloji košaške občine. a— Tudi letos brezplačna predstava za mestne reveže. Dne 1. decembra bo tudi letos v gledališču brezplačna predstava za mestne reveže in ubožce. a_ Vsak delavec po 12 in pol kg masti. Kakor znano, so mariborske tekstilne tvori ' . darovale svojemu delavstvu večje koline moVe. Te dni so dobili pri Mariborski tekstilni tvornici delavci poleg mo'- tudi oo 12 in pol kg masti. a_ Sokolsko društvo Maribor matica, vo^ni inbr0* ' ' •"! r> rezervni oficirji priredijo v proslavo zedinjenja »Slavnostni ples« v nedeljo, 1. decembra, ob 20.30 v vseh prostorih Sokolsketa doma. Vstop- pasiven, medtem ko smo prej imeli vedno večji ali manjši aktivni saldo naših terjatev. Do tega salda je prišlo predvsem zaradi pospešenih vplačil naših uvoznikov, ki so že v avgustu v bojazni pred povišanjem tečaja pohiteli s plačilom svojih obveznosti, kar je povzročilo veliko povpraševanje po markah, ki se ni dalo kriti s tekočo ponudbo klirinških čekov. Na breme klirinškega računa so bili v zadnjih tednih izvršeni vsi zaostali nalogi, kar je povzročilo naglo povečanje našega klirinškega dolga. K temu so se pridružila še večja vplačila po določbah novega plačilnega sporazuma, ki omogoča za stare obveznosti po zaključkih, sklenjenih do 25. septembra še izkoriščerije starega nižjega tečaja marke. Le tako je razumeti, da je v razmeroma kratkem času nastal izredno velik klirinški dolg. Verjetno je, da bomo v kliringu ostali močno pasivni do 31. marca 1941, do katerega dne bodo uvozniki lahko Izkoristili stari nižji tečaj za stare obveznosti, kakor tudi za obveznosti od poznejšega uvoza na podlagi zaključkov, sklenjenih do 25. septembra t. 1. Saldo našega klirinškega dolga v Nemčiji, ki se je že v prvi polovici novembra dvignil od 7.44 na 29.54 milijona mark, se je v tretji četrtini novembra povzpel na 42.44 milijona mark, kar predstavlja po Uarem tečaju (14.80) vrednost 638 milijonov dinarjev. Ce še upoštevamo naš klirinški dolg nasproti Ceškomoravskemu pro-tektoratu. ki se je v tretji četrtini novembra zmanjšal od 58.5 na 51.0 milijona Kč, to je na 77 milijonov din, tedaj v?d'mo da dolgujemo zdaj Nemčiji v celoti 705 milijonov din. To je sicer izredno velik znesek. vendar je treba tudf upoštevati znaten naš uvoz iz Nemčije. Samo v prvih treh četrtletj'h letošnjega leta smo uvozili iz Nemčije in protektorata za 2580 mili ionov Pasivni saldo naše trgovinske bilance z Nemč;io in protektoratom je znašal torej v prvih treh četrtletjih le 200 miliio-nov din, pri čemer je tr°ba upoštevati da ie v jeseni naSa trgovinska bilrmca z Nemčijo vedno aktivna. Ce ie naš dolžni saldo v kliringu narasel na preko 700 milijonov, je to pripisati le okolnosti. da so naši uvozniki, da izkoristijo nižji tečaj, prej porav- rnice ln zavozil na tračnice, kjer je ob-J. V naslednjem hipu je prlbrzel vlak. itastrofa bi bila neizbežna, ako se ne bi o progovnemu čuvaju posrečilo, da je ■adnjem hipu zaustavil bližajoči se vlak. i— Kamenje, les in železo so nanosili železniško progo. Med železniškima po-jama Tezno in Hoče so trije mladeniči osili na tračnice kamenje, Btaro železo hlode. K sreči je progovni čuvaj pri gledu proge opazil nevarnost ln s po-5jo drugih odstranil s tira ves material, bi lahko bil usoden za potnike. Zajeti bili trije mladeniči, ki so dejali, da bi radi videli železniško katastrofo. arsfvo liringu 700 milijonov din svoje obveznosti, nego bi jih bili sicer, .e bi prišlo do povišanja tečaja. Vrhu tega predstavlja sedanji saldo našega dolga v kliringu le vrednost dvomesečnega uvoza lz Nemčije in protektorata, medtem ko je znano, da dajejo mnogi nemški izvozniki našim uvoznikom plačilne roke po tri mesce in tudi več. Upoštevati je treba nadalje tudi okol-nost, da gre znaten del našega izvoza preko posebnega kompenzacijskega računa »C«, ki je bil uveden lani in je povzročil, da se je zmanjšala ponudba klirinških mark na našem trgu, medtem ko je v zadnjih mescih povpraševanje po klirinških markah znatno naraslo, ker uvozniki v pričakovanju povišanja tečaja marke niso sami pohiteli s plačilom starih obveznosti, temveč so tudi naročil' znatne nove količine blaga, da ga lahko še plačajo po starem tečaju. Za bodoče pa je pričakovati, da bo vsaj začasno uvoz iz Nemčije nekoliko omejen, deloma zaradi tega, ker so si uvozniki ustvarili rezerve, deloma pa zaradi visokega tečaja marke, ki bo na drugi strani pospešil naš izvoz v Nemčijo. Zato ni izključeno, da bo sedanji visoki saldo našega dolga v teku prihodnjega leta kmalu likvidiran. Ostali klirinški računi Med pasivnimi klirtngi zaznamuje klirinški račun % Madžarsko ponovno občutno povečanje našega dolga. Naš klirinški dolg v Madžarski se je že v zadnjih treh tednih povečal od 17.8 na 46.3 milijona din, v minulem tednu pa se je povzpel na 72.6 milijona din. Naš klirinški dolg v Slovaški se je v minulem tednu dvignil le še od 28.1 na 28.3 milijona Ks, naš klirinški dolg v Turčiji pa od 16.6 na 18 milijonov din. Med aktivnimi klirneri je predvsem omeniti kil inški račun z Tirliio. Na tem računu se je saldo naših terjatev v drugi četrfini novembra zmanjšal od 29.0 na | 19 6 milijona din, v tretii četrtin) novembra pa se je zopet dvigali na 32 2 milijona din. Naše klirinške terjatve v Francl.fi so v minulem tednu nazadovale od 8 8 na 6.2 milijona frankov, medtem ko ao naše terjatve v francoskih kolonah ostale na nespremenjeni višini 3 milijone frankov. kavedtjo 50.000 dta, bodisi v gotovini aH državnih vrednostnih papirjih (po borznem tečaju) ali vložnih knjižicah denarnih zavodov, za katere Jamčijo država ali samoupravna edini os- Nov a podjetja naj bi po načrtu vplačala dvojno kavcijo. Stališče lesne trgovine O nameravanih omejitvah pri registraciji lesnih izvoznikov je že svoj čas razpravljal osrednji lesni odsek pri Zvezi trgovskih združenj za dravsko banovino. Po-slai je direkciji za zunanjo trgovino daljšo izjavo naslednje vsebine: Stališče direkcije, ki Je bilo sporočeno že na seji stalne delegacije lesnega gospodarstva 8. in 9. oktobra v Beogradu, da se dovoli registracija le onim izvoznikom, ki so v enem izmei zadnjih treh let izvozili vsaj 2000 kub km Lesa, je za lesno trgovino v Sloveniji nesprejemljivo. S tako določitvijo pojma izvoznika lesa bi bilo v Sloveniji prizadetih okrog 40% lesnih izvoznikov, ki so leta in leta stalno Izvažali, v dobrih letih morda tudi v večjih količinah. Upoštevati je treba, da se je lesna trgovina šele v zadnjem nekoliko opomogla od hudih kriz, ki so nastale v zvezi z ruskim dumpingom, pozneje s sankcijami proti Italiji in nato z devalvacijo lire in je naša mlada nacionalna lesna trgovina in industrija v teh letih izgubila okrog pol milijarde lastnega kapitala. Kljub tej izgubi naši izvozniki niso klonili in so naprej izvažali četudi (zaradi izgubljenega kapitala) le v manjših količinah. Ti izvozniki imajo dragocene, na medsebojnem zaupanju sloneče trgovske zveze z uvozniki izven Jugoslavije. Zato bi bila velika napaka, če bi se te zveze porušile. Odsek naaajje ugotavlja, da Je 90% slovenske lesne trgovine v nacionalnih rokah, čeprav je Slovenija na izpostavljenem mestu, saj meji kar na tri države. Z izključitvijo velikega števila domačih izvoznikov bi se ojačil vpliv tvrdk, ki delajo s tujim kapitalom. Na drugi strani pa bi bil z izločitvijo manjših izvoznikov prizadet domač srednji in mali kapital v korist ve-lekapitala, ki je skoraj izključno tujega izvora, kar ne more biti v našem interesu. Zato predlaga osrednji odsek, da se prepusti obstoječim lesnim organizacijam, da one predložijo pokrajinski zajednici, kdo naj bo tudi v bodoče izvoznik. Za lesno organizacijo pa naj bo merilo dosedanje udejstvovanje izvoznika, njegova trgovska morala in izpolnitev vseh zakonskih predpisov. Lesne organizacije svoje člane najbolj poznajo. Zato lahko pravično predlagajo, kdo naj bo še nadalje izvoznik. Proti negativnemu predlogu organizacije pa naj ima izvoznik pravico pritožbe na direkcijo. Naša lesna trgovina prsti omejitvam za registracija lesnih izvaz&Ikov V zvezi z nedavno objavljeno naredbo o kontroli izvoza lesa je direkcija za zunanjo trgovino izdelala načrt o pogojih za registracijo lesnih izvoznikov To vprašanje z naredbo namreč še ni uirejeno, ker so bili že prej od strani trgovcev izraženi pomisleki glede predvidenih omejitev. Po načrtu pogojev za registracijo naj bi se Jegister izvoznikov vodil po skupinah in sicer: 1) za les, in 2) za lesne izdelke in 3) za gozdne proizvode (po vratah blaga, ki je v naredbi o kontroli.izvoza lesa in gozdnih proizvodov označeno s številkami carinske tarife). Podjetje, ki je registrirano za izvoz enega aJi več proizvodov si pridobi tudft pravico do registracije za izvoz gozdnih proizvodov, ki jih proizvaja kot postranske predmete pri izdelovanju onih predmetov, za čigar izvoz je registrirano. Kot podjetje, za izvoz gozdnih proizvodov bi se po načrtu registriral oni proizvajalec-izrvoznik ah trgovec-izvoznik, ki je protokoliran za izvoz lesa in gozdnih proizvodov, ki je včlanjen pri eni obstoječih prisilnih organizacij, odnosno v trgovinski ali Industrijski zbornici, ki je izvažal les in gozdne proizvode v zadnjih treh letih (od 1937 do 1939) in je dosegel v enem zadnjih treh let minimalno proizvodnjo ali minimalni izv°z in sicer: pri okroglem stavbnem lesu minimalni izvoz 2000 m3, pri tesanem ln žaganem lesu minimalno proizvodnjo 1500 m3 ali minimalni izvoz 2000 m3, pri drvah, celuloznem ali jamskem lesu minimalni izvoz 2000 ton, pri oglju minimalni izvoz 1000 ton, pri brzojavnih in sličnih drogovih minimalni izvoz 2500 komadov. pri železniških pragovih minimalni izvoz 5000 komadov, pri kretniških ali mostnih konstrukcijah minimalni izvoz 1500 m3, pri delih za zaboje minimalno proizvodnjo 1500 ali minimalni izvoz 2000 m3, pri degah minimalni izvoz 10.000 dog, pri ostalih gozdnih proizvodih pa minimalni izvoz v vrednosti katerekoli prej označene količine. Prošnji za registracijo naj bi bilo priložiti dovoljenje za obratovanje, prepis za trgo vinskega registra, potrdilo o plačanih davkih v zadnjih 6 mescih, potrdilo, da prosilec nI v konkurzu ali prisilni poravnavi, potrdilo državnega tožilca, da lastnik ali poslovodja niso bih obsojeni na Izgubo častnih pravic ter zaradi prestopkov po §§ 91—153, 167—203, 214—241, 269—289 in 314—383 kazenskega zakona, nadalje od podjetja overjen prepis kontrolnika Izvoznikov po deviznem pravilniku za leto 1937— 1940 in končno Kratek opis delavnosti pod. jetja od njegove ustanovitve (vse spremembe glede lastništva in vodstva podjetja, podatke o finančnih sredstvih podjetja — če je tuji kapital, njegovo višino in izvor — doseženo proizvodnjo po vrstah proizvodov od 1937—1940 ter doseženi izvoz po vrstah proizvodov v istih letih ln končno podatke o produkcijski kapaciteti podjetja s kratkim opisom naprav). Podjetja, ki ne izpolnjujejo gornjih pogojev glede trajanja aH rezultata produkcijske odnosno lzvozniške delavnosti, bi po načrtu vlagaJa profinje za registracijo *©t nova p°djetja ter bi morala namesto prej navedenih izpolniti naslednje pogoje: da so ! lastniki .odneano poslovodje dovršili naj-| manj 4 razrede meščanske ali njej enake i šole, da so bili v zadnjih petih letih brez prestanka aktivni v izvozu gozdnih proizvodov, za katere se hočejo registrirati, in da se zavežejo, da bodo v p1 vem letu od dneva registracije izvozili minimalno količino, predvideno za stara podjetja. Posebne določbe so pred%-idene za registracijo zadružnih podjetij za izvoz gozdnih proizvodov, pri čemer je predvideno, da mora biti v pravilih zadruge izrecno navedeno, da so to zadiuge malih proizvajalcev gozdnih proizvodov, da te zadruge združujejo male proizvajalce, katerih favni poklic je gozdna proizvodnja in da so v letih 1938 do 1940 proizvedle ali izvozile minimalno količino, predvideno za stara pridobitna podjetja odnosno če prevzamejo obvezo, da bodo v prvem letu po registraciji desegle to minimalno količino. Končno je v načrtu predvideno, da izda odlok o registraciji direkcija za zunanjo trgovino in da ima izvoznik pravico pritožbe proti odlcku na trgovinskega ministra, ki definitivno odloči o prošnji. Odloke na prošnje za registracijo novih Izvoznikov izdaja direkcija po zaslišanju izvozniške zajednice ali zveze. Tudi je predvideno, da se prijave za registracijo »prejemajo le dvakrat na leto, in sicer v oktobru in aprilu, prvikrat pa do konca januarja 1941. Po poteku vsakega koledarskega leta izvrši direkcija revizijo registracij ter črta iz registra one izvoznike, ki v zadnjih dveh letih niso Izvozih ali niso prijavili za izvoz blaga v protivrednO3«! petih v»gonOv mehkega rezanega les«; nova podjetja pa se črtajo iz registra tudi tedaj, če v prvem letu po registraciji ne izvO/jjo minimalne količine, pri čemer izgubi izvoznik vso kavcijo. Za izvoz gozdnih proizvodov bi moral registrirani izvoznik pri direkciji vplačati Konferenca o normiranju Včeraj je bila pod okriljem Zbornice za TOI sklicana konferenca zastopnikov gospodarstva iz vse Slovenije, da razpravlja o normiranju proizvodnje. Konferenco je vodil generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič glavni referat pa je podal predsednik jugoslovenskega odbora za normiranje prof. Vasič, ki je v daljšem predavanju orisal dosedanje delo na tem področju pri nas in drugod Ugotovil je, da smo mi pri tem delu šele na začetku, medlem ko so drugod to pereče vprašanje že v znatnem obsegu uredili. Sedanje gospodarska in vojne prilike narekujejo nujno tudi nam, da prilagodimo svoje gospodarstvo nastalim razmeram in potrebam, kar pa je brez normiranja in načrtnega gospodarstva nemogoče. Cilj konference naj bi bil, da dajo zastopniki slovenskega gospodarstva centralnemu odboru svoje pobude in predloge, da bi mogel čiir smotrnejše vršiti svoje delo. V debato je poseglo več govornikov. Inž. Kralj je na raznih primerih prikazal sedanji položaj pri nas in drugod in naglasil potrebo sistematičnega dela. Univ. prof. dr. inž. Vidmar je v svojem govoru podčrtal, da je skrajni čas, da se pristopi k temu pre-potrebnemu delu, ker danes brez načrtnega gospodarstva ni več mogoče izhajati. Potrebno pa ie, da se pritegnejo strokovnjaki iz vseh panog in da se jim zago-tove tudi potrebna materialna sredstva, ker so sicer podobni vojaku, ki bi se rad boril za državo, pa nima puške. Tudi zastopniki industrije so pozdravili delo za uvedbo norm. Zagotovili so vso podporo in sodelovanje. Prof. Vasič je na stavljeno vprašanje pojasnil, da obsega delo odbora za nornrvranie področje vse države in sodelujejo v njem tudi zastopniki banovine Hrvptske. Zastopnik kmetijstva je opozoril tudi na potrebo normiranja odnosno stnndariziranja kmetijskih pridelkov, ker se bo zlasti po vojni zopet pojavila huda konkurenca. V zak! ničnem govoru je generalni tajnik g. Mohorič izrekel vsem udeležencem zahvalo za udeležbo in zagotovil sodelovanje slovenskega gospodarstva pri delu odbora za normiranje. katerem so upoštevane vse poznejše faze prometa. Finančni minister pa je v sporazumu s trgovinskim ministrom izdal na podlagi ČL 6 zakona o davku na poslovni promet uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju luksuznega davka. Po teh spremembah in dopolnitvah se za celulozno volno in blago, izdelano iz celulozne volne odnosno iz mešanice celulozne volne z bombažem, volno ali drugim rastlinskim materialom, ne plača luksuzni davek. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo objavijo »Službene novi-ne«. Izvajala se bo od 1. decembra t L naprej. Za blago, ki bo 1. decembra t. L neocarinjeno na carinarnicah, se bodo izvajale določbe te uredbe. Za nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se bodo izvršile po 30. novembru t. 1. na podlagi pogodb, sklenjenih do tega dne, pa se bo pobiral luksuzni davek po dosedanjih predpisih. Gos©o«flnr*ke vesti = Kontrola cen bo razširjena tudi na blago, ki ga prodaja kmet. Glede na dosedanje slabe izkušnje pri kontroli cen, ki obsega le določene vrste blaga in ne pesega v razvoj cen kmetijskim proizvodom, kar povzroča največ komplikacij in neuspehov, so po beograjskih informacijah na merodajnih mestih prišli do zaključka, da se mora uvesti splošna kontrola cen. Z izvajanjem take splošne kontrole cen, pri kateri ne bo izvzeto blago, ki ga prodaja kmet, naj se ustavi nadaljnje naraščanje cen. V tej zvezi nameravajo reorganizirati in razširiti urad za kontrolo cen v Beogradu. = K odkritju tekstilnega blaga v Aran-djelovcu. Nedeljska »Politika« je poročala i£ Arandjelovca, da so tam našli v nekem skladišču za 15 milijonov din tekstilnega blaga, ki je last tvornice Jugobrune iz Kranja. Po naših informacijah gre za skladišče, ki se vodi pod tvrdkinim imenom in kakršnih ima tvornica iz poslovno tehničnih razlogov več v raznih krajih države, da lažje oskrbuje s svojim* izdelki določen okoliš. Vse blago v tem skladišču je bilo prijavljeno pri uradu za kontrolo cen, zato ne more biti govora o odkritju skritega tekstilnega blaga. — Povišanje cene benCn^kf mešanici. Finančni minister je odobril pr. dlog odbora za reguliranje in kontroliranje cene bencinske mešanice. d" se cena povija za nadaljnjih 20 par pri litru. t?>ko da ?nafia v Beogradu in na sedežih banovin 7.**5 din. v ostalih krajih pa 7.60 odnosno 7 70 din. a i Luksuzni davek na celulozno volno Je ukinjen Poročali smo že o sporazumu, ki je bil sklenjen med našo in nemško delegacijo glede uvoza celulozne volne (»Zelhvolle«) in izdelkov iz celulozne volne. Na podlagi tega sporazuma bo od 1. decembra naprej ukinjeno pobiranje luksuznega davka na celulozno volno in izdelke iz celulozne volne. Po dosedanjih predpisih so carinarnice pri uvozu celulozne volne pobirale 44% od vrednosti za luksuzni ln skupni davek, v Bsrze 26. novembra Na beograjski borzi ie bil za srSke bone danes zabeležen tečaj 41.65 — 42 35 brez prometa. Tečaji na svob dnem trgu se nadalje ravnajo po tečam 55 din za dolar. Na zagreb."kem efektnem tržišču ie bilo pri stalni tendenci za Voino škodo povpraševanje po 443 (v Beogradu je b 1 promet po 444). _ DEVIZE Ljubljana. Otfcielni tečap: Nevv Ycrk 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1033.54. Tečaji na svobodnem trgu: New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1231.10. Curih. Beograd 10. Pariz 8 3750. London 16.50. Milan 21.75. Berlin 172 50. Madrid 40. Amsterdam 229.50. Bruseli 6 <15. Kobenhavn 83.50. Stockholm 102.75. Oslo 98.75. Budimpešta 84. Sofija 4.30 Bukarešta 2.25. Carigrad 3.50 Atene 3.00. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna^ škoda 443 den« 4'/« agrarne 58 den.. 4"? severne agrarne 52 — 53. 6°/o begluške 77 — 78. 6% dalm. agrarne 70 bi., 6°/o šumske 70 — 71, 7% stabiliz. 95 den., 7% invest 98 den.. 7°/o Seligman 100.50 d m.. 7% Blair 94.50 den., 8% Blair 100 den.; delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 370 — 375. Sečerana Veliki Bečkerek 700 den. Beograd. Vojna škoda 444 den. (444), 6°/® begluške 77 — 77.25 CM. 6°/o dalm. agrarne 69.75 — 70 (69.75). 6% šumske 69.75 den. (69.75). 7°/o Seligman 100 50 den. 7«/e Blair 95.50 — 96, 8% Blair 101 den., Narodna banka 6500 — 6650 (6500), PAB 194 den. Blagovna tržišča ŽITO '+ NovosadsKa blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 320 — 322.50. Rž: baška 337.50 — 340; ban. 335 — 337.50. Ječmen: baški in sremski 347.50 — 350; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška sušena par. Indjija 265 — 267; par. Vršac 266 — 268- Moka: franko mlin v dunavski ban. krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 427 50 — 432.50 V NEDELJO, dne 1. decembra prične izhajati naš novi roman Izginuli radža izpod peresa Hulberta Footnerja. Mlad odvetnik dobi od svojega bivšega vseučiliškega tovariša Meddyja, sedanjega Slkharskega radže, povabilo, naj ga za čas njegovega bivanja v Združenih državah spremlja kot svetovalec. Zares prijetna Izprememba v enoličnem življenju mladega Imbrieja! Iz radževega državnega obiska pa se razvije drama, ki jo orientalske strasti In spletke ter zvijače ameriškega gangstrstva zapletajo v strahoten labirint. Luku Imbrieju gre za srce lepe Diane; za kaj gre drugim: za prestol v daljni Indiji ali za dragulje v vrednosti 1,000.000 dolarjev, ne more nihče reči, dokler zasebni detektiv Lee Mappln ne razvodja uganke izginulega radže. Delo Je pisano s prijetnim humorjem in ponekod zabavno osvetljuje »svetovno« politiko velikih držav. POZOR NA ZAČETEK V »JTJTRU, dne 1. DECEMBRA ! Rajski Krf - otok groze 1 v prvi polovici novembra — Prebivalstvo je zapustilo m in se umaknilo v gore in jame Trdnjava na otoku Krfn Poročevalec United Press sporoča, da je nekoč rajski Krf postal otok groze. Pre-MvaAd so Zbežali v gore ali pa domajejo t Jamah^ As uidejo toči bomb, M se usipava že več nego tri tedne skoraj neprestano nanje. Prvič se je pojavilo pet italijanskih eno-krovnlkov dne 2. novembra- Odvrgli so nekoliko bomb ln odleteli. Kmalu potem je priletelo pet novih bombnikov in nato ni bilo napaidov konec do večera. Sprva so Italijanska letala z bombami obsipala le mesto Krf, potecn so svoje napade razširila na ves otok. Po dveh tednih je biLo 75 oseb ubitih ta več nego 400 ranjenih. Ko so se prikazali prvi bombniki nad Krfom, so mislili vsi, da gre za grška letala. Poročevalec je bil na ulici, ko so začela počasi ln mehanično odmetavati svoj smrtni tovor. Prve bombe so padle v židovsko Četrt, 17 oseb so pokopale razvaline neke hiše. Nemški konzul je po prvem napadu razobesil pet zastav B kljukastim križem v nadi, da jih bodo Italijanski letalci videli. Po prvih težkih napadih so mnogi ljudje zbežali v gore. Kdor je ostal v mestu, se je preživljal samo Se s kruhom. Ljudje so spali samo v odeje zaviti pod milim nebom, brez zaščite pred dežjem. Reveži so se zatekli v pod-eameljske prostore, ki so jih Benečani pred šest sto leti zgradili pod staro trdnjava. Sedaj živi kakšnih sedem sto ljtwfl V teh prostorih. Po dnevu grces 2. novembra je poroče- valec ob 2. zjutraj zaslišal grmenje, ki ga je smatral za silen grom Nenadno je pri-hitel član obalne straže ln za vpil, da se skušajo Italijani izkrcati Poročevalec se je hitro malo oblekel in ko je pogledal skozi okno, je zagledal nekoliko vojnih ladij. Razločno je bOo videti ogenj te obetnfl pov, ki so eno ladjo očitno zadeti. Na i ju se je dvignil silen plamen ln lafcfjj je počasi potopila s krmo navzgor. Po je so poročali, da so se hoteli Italijan krcati, toda tega nI bilo videtL Naslednji dan je napadlo šest ltal skih strmoglavcev Krf. S tulečimi sil mi so padali z neba, krogi e lz strojnic so udarjale vsepovsod. Tik nad hišam bombniki zaokrenili, pri tem so sp? bombe vseh kalibrov, med njimi tudi galne bombe. Policija je tedaj aret kakšnih 1500 Italijanov in odredila za Kjanskega konzula ln vicekortzuia zapor. Oblasti so hitro organizirale preSki^. živili, tako da ni bilo več prvotnega pomanjkanja. Toda mesto Krf je počasi izumiralo. Poročevalec sam je zapustil mesto ponoči z majhnim motornim čolnom. V skrajno Slabem vremenu in skozi minsko polje je dosegel s svojimi spremljevalci Levkaa, nato Patras, kamor so prispeli bolj mrtvi nego živ! I skavtlzma lord Baden-Povvell je umrl — Bil je zaslužen mož za Veliko Britanijo Iz Nairobija v Vzhodni Afriki poročajo, da je umrl tam v starosti 83 let ustanovitelj skavtskega gibanja to od 1- 1926. tudi vrhovni svetovni vodja tega gibanja, lord Robert Baden-Powel. Lord Baden-Powell se je rodil 22. februarja 1857. v Oxfordu kot sin profesorja teologije. Posvetil se je kot 191etni mladenič vojaški službi in je služil v Indiji, Afganistanu in Južni Afriki. Med bursfco vojno si je pridobil sloves kot branitelj Mafekinga. L. 1910. je zapustil vojaščino, da bi se ves posvetil skavtskemu gibanju, ki ga je bil med tem osnoval. Pri mednarodnem jamboreeju L 1920. v Londonu so bili zastopani že skavti iz 27 dežel. Pri svetovnem zboru 1. 1929. v Birkenheadu pri Ldverpoolu pa je sodelovalo že 50.000 skavtov iz 44 dežel. Tedaj ga je angleški kralj imenoval za lorda Baden-Powell od Gihvell. Bolehal je že vrsto let. V Kenjl si je kupil posestvo ln se nanj preselil- Se leta 1937. se je udeležil skavtskega svetovnega zbora na Holandskem. Ko se je vrnil ▼ Afriko, se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo to sedaj je po dolgem trpljenju umrl. Lord Baden-Powell je spisal 21 knjig in to večinoma o skavtskih vprašanjih. Vojna na tujem ozemlju Pričujoča slika % grško-ftslljanskega bojišča kaže, s kakšnimi terenskimi ovirami se motajo boriti Italijani, katerih pionirji popravljajo most, ki so ga za seboj uničile grške čete Lord Baden-Poirell Milijoni pod razvalinami Te dni so izpod razvadi nhotela Carlton v Bukarešti potegnili mnogo trupel. Razen tega so rešili dve sliki znamenitega rumun-skega slikarja, ki sta hilli malo poškodovani, dalje jekleno skrinjo z dvema milijonoma lejev in zavitek 500 bankovcev po 1000 le-jev. Vročina, ki je nastala zavoljo požara kurilnega olja v drugem kletnem nadstropju, je bila tako silna, da so vsa trupla tam zogljenefla in jih ni mogoče spoznati Zaradi vročine se je stalilo tudi nešteto steklenic. Ko so sedeli pri večerji . • • Londonski poročevalec madridskega lista Ya poroča, da je v četrtek zvečer udarila bomba v neki odlični angleški hotel ravno v trenutku, ko so bili gosti zbrani pri večerji. Samo dva natakarja sta bila lahko ranjena. Poškodovan original prai i Ameriška vlada je oaooraa Angliji dobavo večjega števila »letečih trdnjav«, bomnikov najmodernejšega tipa. Na slild vidimo tri letala te vrste, ld jih ženejo štirje stroji ter so oborožena vsako s 2 topoma in 4 strojnicami Pragozd na ognjeniku Iz smrti se poraja novo življenje Ko so pred kratkim poročali, da namerava Italija pogozditi vso za to uporabno zemljo, tudi pobočja svojih vulkanov, se je marsikdo začudil. A vendar nas izkušnja uči, da so baš vulkanska tla primerna za rastlinsko življenje. Po največji ognjeniški katastrofi, kar nam jih je znanih iz zgodovinskega časa, Tri leta za utajeni bencin »Rheinisch-WestfM.llische Zeitung« poroča, da so prijeli najemnika bencinske črpalke Johanna Geisslerja, ker ob začetku vojne ni prijavil 4800 litrov bencina. Ta bencin je potem prodajal večinoma brez nakaznice za živila ln druge potrebščine. Pti preiskavi so našli v njegovem domu veliko zalogo živil, špirituoz in cigaret. Postavili so ga pred posebno sodišče. Trdil, da je del te zaloge bil v njegovi lasti že pred vojno. Sodišče je njegov zagovor do neke mere upoštevalo to ga obsodilo samo na -ri leta to tri mesece Ječe kot škodljivca ljudskih interesov v vojnem času. , zdaj izveš? da se je po 150 ?etih odsotnosti vrnil v Španijo cistercijanski red. ki je bil v preteklem stoletju izgnan iz dežele; da ima 5vedska velike gospodarske težave zaradi vojnih razmer na Atlantiku; da je prispelo na italijansko Riviero 200 nemških ranjencev; da je bil med Rusijo in Rumunijo dosežen sporazum o dobavi 35.000 ton petroleja za Besarabijo; da je bivši tajnik fašistične stranke v Italiji general Muti povišan v čin brigad-nega generala; da so doslej potegnili izpod ruševin hotela »Cariton« v Bukarešti 136 trupel; da se bodo v Rostooku sestali nemški in švedski akademiki; da je Japonska v veliki stiski za kovine; da je norveški prosvetni komisar prepovedal dijakinjam uporabo pudra, črtala in nakita. da je v Niči v nedeljo skočil s tira tramvajski voz, pri čemer so se štirje potniki ubili, osem pa je bilo ranjenih; da je prošli mesec zaradi zatemnitvenih ukrepov v Amsterdamu utonilo 133 oseb; da je Bristol najvažnejše angleško pristanišče na zapadni obali; da je Amerika osnovala generalni konzulat v Vladivostoku; da je bila pri potresu v Rumuniji uničena tudi van Dyckova slika »Sveta družina«; da je na arktičnem ozemlju v Amdermi začel izhajati ruski list »Polarnaja Zvezda«. P ostani in ostani član Vodnikove družbe! Karel Capek: Pohlep »Obtoženec, vstanite!« je rekel predsednik sodišča. »Torej, obtožnica navaja, da ste ubili svojega tasta Prantiška Lebedo; pri zasliševanju ste priznali, da ste ga z namenom, da ga ubijete, udarili trikrat po glavi. No, torej, se čutite krivega?« Raztrgani možiček se je zganil to nekaj »amrmraL »Ne,« je spravil iz sebe. »Ste ga ubili?« »Da.« »Torej se čutite krivega?« »Ne.« Predsednik sodišča Je imel angelsko potrpežljivost »Poglejte, Vondraček,« je rekel, »zvedeli smo, da ste ga nekoč hoteli zastrupiti; v kavo ste mu nasuli mišnice. Je to res? »Ja« »Iz tega se vidi, da ste mu že dlje časa stregli po življenju. Ste me razumeli?« Možiček je potegnil skozi nos sapo in brezmočno skomignil z rameni. »Bilo je zaradi detelje,« je zajecljal. »Prodal je deteljo, čeprav sem mu rekel: oča, pustite deteljo, kupil bom zajce.« »Počakajte.« ga je prekinil predsednik sodišča. »Je bila detelja vaša ali njegova?« »Njegova,« je zamrmral obtoženec. »Toda čemu bo njemu detelja? Rekel sem mu. oča, pustite mi vsaj to polje, kjer imate deteljo, ampak on je rekel, ko umrem, ga dobi Marka, to je moja žena, pa stori z njim kar hočeš ti lakota lačna.« »Zato ste ga hoteli zastrupiti?« »No ja.« »Zato ker vas je zmerjal?« »Ne. Bilo ie zaradi polja. Rekel je, da bo polje prodal.« »Ali človek,« je vzkliknil predsednik, »saj je bilo njegovo polje, ne? Zakaj bi ga ne smel prodati?« Obtoženi Vondraček je očitajoče pogledal predsednika. »Vidite, poleg tistega polja imam krpo krompirja,« je pojasnjeval. »Kupil sem jo zato, da bi jo nekoč združil s tistim poljem, a on je rekel, kaj meni mar tisti tvoj košček, jaz bom svojega prodal Joudalu.« »živeli ste torej v prepiru,« Je pomagal predsednik. »No, da,« je pritrdil Vondraček mračno. »Zaradi koze.« »Zaradi kakšne koze?« »On je molzel mojo kozo. Rekel sem mu, oča, pustite kozo, ali pa nam dajte tisti travniček poleg potoka. Toda on je dal tisti travniček v najem.« »Kaj pa je storil z denarjem?« je vprašal eden izmed porotnikov. »Kaj naj bi storil,« je rekel obtoženec mračno. »Spravil ga je v skrinjo. Ko umrem, ga dobite, je rekel. Ampak on ni hotel umreti. Bilo mu je že preko sedemdeset let,« »Vi pravite torej, da je bil teh prepirov kriv vaš tast?« »Bil,« je rekel Vondraček obotavljaje se. »Nič ni hotel dati. Dokler sem živ, je pravil, bom gospodaril jaz in amen. In jaz sem mu rekel, oča, če bi kupili kravo, potem bi zoral tisto polje in bi ga ne bilo treba prodati. Ampak on je rekel, ko umrem, pa si kupite magari dve kravi, jaz pa bom ta svoj košček prodal Joudalu.« »Poslušajte. Vondraček,« je rekel predsednik ostro, »ali ga niste ubili zaradi tistega denarja v skrinji?« »Ta je bil za kravo,« je rekel Vondraček trmasto. »Računali smo. da bo, ko umre, za kravo Taka koča ne more biti brez krave. Kje pa naj vzamem gnoj?c »Obtoženec,« mu je segel v besedo državni tožilec, »ne gre nam za kravo, marveč za človeško življenje. Zakaj ste ubili svojega tasta?« »Zaradi tistega polja.« »To ni noben odgovor!« »Hotel je to polje prodati —« »Toda denar bi vam po njegovi smrti vendarle ostal!« »Ja, ampak on ni hotel umreti,« Je rekel Vondraček jezno. »Milostivi gospod, če bi bil umrl, kakor je treba, jaz bi mu nikoli ne storil nič žalega. O tem lahko priča vsa vas, imel sem ga rad kot lastnega očeta, ali ne?« je rekel obrnivši se k publiki. V avditoriju, kjer je sedelo pol vasi, je v soglasje zašumelo. »Da,« se je oglasil važno predsednik. »In zato ste ga hoteli zastrupiti, ali ne?« »Zastrupiti,« je zamrmral obtoženec »Ne smel bi prodati tiste detelje. Miloši i vj gospod, vsakdo vam lahko dokaže, da mora ostati detelja doma. To ni nobeno gospodarstvo, ali ne?« V avditoriju so v soglasje zamrmra'' »Obrnite se k meni, obtoženec,« je vzkliknil predsednik, »ali pa dam dvorano izprazniti. Povejte nam, kako se je zločin zgodil« »No,« je začel nekam negotovo Vondraček, »bilo je v nedeljo to /del sem. kako zopet govori s tistim ro-iJ>i'om Oča, -em mu rekel, tistega polja ne smete prodati Al; on ie rekel, saj veš kako, ravno tebe bom vprašal ti opekar ti. Pa sem si rekel, da je že zadnji čas. In šel sem sekati drva.« »Ali je bila to tale sekira?« »Ja.« »Zvečer sem rekel ženi, pojdi k teti to ••■roke vzemi s seboj. O t* ie takoj pričela jokati. Ne jokaj, sem jI rekel bom še po-preje govoril z njim. In on je prišel v drvarnico in rekel, tole je moja sekira, daj jo sem! In jaz sem mu rekel, da je on mol- zel mojo kozo. Nato mi je hotel sekiro izviti. Pa sem usekal po n.,em.c »Z kaj?« »Zaradi polja.« »In zakaj ste ga trikrat udari'°« Vondraček je skomignil z rameni. »To je že tako. Milostivi gospod, naših eden je navajen težkega dela.« »In?« »In nato sem šel ležat.« »Ste zaspali?« »Ne Računal sem, koliko bo stala krava, in da bom travnik zamenjal za tisti košček ob cesti. Potem bo takole vse skupaj.« »In vest vas ni pekla?« »Ne. Peklo me je. da tista polja niso skupaj. In mora se napraviti hiev za kravo. kar bo prav tako stalo aekaj stotakov. Vidite, on, tast ni niti voza več me! Jaz sem mu rekel oča, bog naj var.i odpusti grehe, ampak tole pa res ni nobeno gospodarstvo. Tisti dve polji hočem imeti skupaj, to že čut zahteva.« »A za staregn človeka niste imeli čuta?« je zagrmel predsednik. »Ko pa je hotel tisti kos prodati Joudalu,« je zajecljal obtoženec. »Ubili ste ga torej zaradi pohlepnosti!« »Ni res,« se je vneto orani! Vondraček. »Bilo je zaradi polja! Ce bi prišla polja skupaj —« »Se čutite krivega?« »Ne.« »Ubiti starega človeka, to vam seveda "ič ni?« »Saj pravim, da je bilo samo zaradi polja,« je vzkliknil Vondraček skoraj jokaje »To vendar ni umor! Jezusmarija. to mora vendar vsak razumeti! Milostivi gospod, saj je bilo v rodbini! Tujemu bi tega ne storil. Nikoli nisem ničesar ukradel.. le vprašajte Vondračka In oni so me sneli kakor zločinca, kakor zločinca,« je vzdihoval Vondraček, dušeč se od žalosti po katastrofi ognjenika Kraka tava L 1883., ko so padajoče skale, pepel, plini in žareča lava uničili vse življenje daleč naokrog, ni trajalo dolgo, da je na popolnoma opu-stošenih otokih tistega predela vzniklo novo življenje. Kamenje in pepel sta tedaj pokrila sicer površino, ki je bila večja nego Nemčija, Italija in Švica skupaj, toda življenje se je v golo kamenito puščavo vendarle počasi vrnilo in tudi najbolj prizadeti otoki, med njimi otok Rakata, so se pokrili zopet z gostim pragozdom. Na stožcu ognjenika Rakate rase jo drevesa to grmi do vrha. Ob bregovih rasejo kokosove palme, ld so njih plodovi z morskimi toki pripluli sem in jih je bi bavi ca vrgla na suho. Drugo setev so opravile ptice, tako da je vse pokrito z rastlinami. V teh pragozdovih so se naselile potem ptice, žuželke in netopirji, druge živali, kakor velikanske kače in veliki kuščarji, so priplavale isto tako same ali pa z naplav-ljenimi debli in brodi. Tako sta se na otoku Rakati naselili in zelo razmnožili tudi dve vrsti podgan. V malo desetletjih je narava premagala posledice strašne og-njeniške katastrofe. ANEKDOT Slikar Liebl je bil kmečki sin in v otro-Skih letih je pasel živino Nekoč le zašel v zelo odlično družbo. Pri mizi je sedel poleg nekega gospoda, ki mu bližina tega »kmeta« očitno ni bila po volji. Nekaj časa ni fini gospod nobene zinil, potem je vprašal Leibla v precej arogantnem tonu: »Povejte mi, gospod Ledbl. ali je res, da ste preživeli precej brezupno mladost?« — »Kako to?« je vprašal umetnik. — »Nu, — ali niste nekoč pasli?«ER — »Seveda sem pasel. a kaj naj bo pri tem brezupnega?« — »Toda, prosim vas... pasti!« — »Nu, kakor vzamete,« je odvrnil Leibl mirno, »veliko prednost pa je to tudi imelo: odtlej spoznam namreč vsako telečjo glavo na prvi pogled!« VSAK DAN ENA »Jojmene — pozabi1! sem nacčmke! Ali mi ne bi hoteli male čitati i z lista?« (»Everybodys weekly«) »Ne, marveč kot morilca očeta,« je rekel predsednik mračno. »Veste, Vondraček, da to kaznujemo s smrtjo?« Vondraček je smrkal in se krivil. »Bilo je zaradi polja,« je rekel udano; nato se je razprava vlekla dalje: priče, plaidoyeji... Potem ko se je porota podala k posvetu o Vondračkovi krivdi, je predsednik zamišljeno gledal skozi okno pisarne. »V celoti je bilo precej slabo,« je mrmra] votant. »Niti državni tožilec se ni bogve kako gnal za to, niti branitelj nI mnogo govoril... Skratka, jasen primer.« Predsednik sodišča je vzdihnil. »Jassn primer,«« je rekel in zamahnil z roko. »Poslušajte, gospod kolega, ta človek se čuti tako malo krivega, kakor vi aH jaz. Zdi ' se mi. kakor bi moral soditi mesarja zato, ker je ubil kravo, ali krta zato, ker dela krtine Cloveč, včasih se mi je zdelo, kakor da to sploh ni naša stvar, razumete, vprašanje pravice ali zakona — fej!« se je oddahnil in slekel talar. »Za trenotek se moram odpočiti od vsega tega. Veste, mislim. da ga porota oprosti; nesmiselno je, ali morda ga oprosti, ker ... Nekaj vam povem: s kmetov sem doma; in ko je ta človek rekel, da hoče imeti polja skur-v tedaj ... sem videl dva kosa polja, in čutil sem, če bi ga moral soditi. .*. razumete, po nekem božjem zakonu... tedaj bi morali soditi tisti dve polji. Veste, kaj bi najraje storil? Najraje bi vstal snel baret in rekel: Obtožen- Vondraček. v božjem imenu ker vpije prelita kri do neba, pose-ješ tisti dve polji z blenom; z blenom in s trnjevim grmičjem; in do smrti boš Imel pred očmi tisto ledino zavisti... Rad bi vedel kaj bi k temu rekel državni tožilec. Gospod kolega včasih bi moral soditi bog; vidite, on bi lahko naložil tako strašno in veliko kazen Soditi v božjem imenu — ali za to smo premaihnl. — Kaj se je porota že odločila?« Vzdihujoč od nezadovoljstva je predsednik sodišča oblekel talar. »No, pa pojdimo! Privedite poroto!« Hrvati, Srbi, Bolgari Cvedali glavnega glasila dr. Mačka o odnošajih med Bolgarijo In Jugoslavijo »Hrvatski dnevnike posveča že drugi uvodnik odnošajem med Bolgarijo in Jugoslavijo. V njem slika razpoloženje, ki ga je v srbski javnosti izzval govor bolgarskega vladnega poslanca Petra Dumanova. Obširno navaja pisanje beograjskega tiska in njegovo ostro stališče proti zahtevam gotovih bolgarskih šovinistov. »Hrvatski dnevnik« ugotavlja, da odgovarja ostri ton beograjskega tiska povsem razpoloženju srbskega naroda in nadaljuje- »Govori v Sofiji so tem težje odjeknili, ker so bili izrečeni ravno ob 25-letnici usmrtitve srbskih duhovnikov v Nišu, Za-ječarju in Beli Paianki. V tej sovpadnosti je nekaj globoko tragičnega. Nihče se ni bolj veselil akcije za pomirjenje med Bolgari in Srbi kakor ravno mi Hrvati. Na to akcijo smo gledali čistega srca in vsi veseli celo takrat, ko so jo nekaterih tolmačili kot nov poskus obkrožitve Hrvatov. Mi smo se vedno zavedali, da bomo prej ali slej uredili naše odnošaje s Srbi in da bi sporazum med Srbi in Bolgari samo še koristil sporazumu med nami in Srbi. Danes, ko se pojavljajo zopet težki oblaki nad odnošaji med Srbi in Bolgari, stojimo Hrvati iskreno in pošteno na strani tistih, ki žele sodelovati pri akciji, da se sedanja napetost izgladi in da se ne ponove tragični dogodki iz nedavne preteklosti. Mi Hrvati dobro poznamo Srbe, kakor jih poznajo tudi Bolgari. Zaradi tega lahko rečemo ob tej uri, da so Srbi pripravljeni na največje žrtve, da ohranijo ono ozem- Znana ameriška poročevalska agencija »United Press« je objavila te dni daljše pregledno poročilo o prehranbenih prilikah na Nizozemskem in v Belgiji. O položaju na Nizozemskem pravi med drugim" »Bližnja zima zelo skrbi nizozemsko vlado, ki se zaveda velikih težav s prehrano. Res ima Nizozemska dovolj živil, da nje prebivalstvo prebije zimo, vendar je znano, da so Nizozemci kot veliki jedci vajeni poštenih obrokov, ne pa tako stroge in precej skromne oddelitve, kakršno nalaga sedanji položaj. Glavna živila so že odde-Ijena po količinah na posamezno osebo. V sai: Nizozemec dobi na teden po 250 g masla, ker druge zabele sploh ni na razpolago, 400 g mesa in 1200 g kruha. Zlasti se hudo občuti, da je sir zelo skopo odmerjen. Tega živila so Nizozemci potrošili zelo mnogo, sedaj pa je količina sira določena 100 g tedenska Razen tega se opaža še en neprijeten pojav, to je draginja, ki malemu človeku ne dovoli, da bi si preskrbel kaj onih življenjskih potrebščin, ki se dobe še brez kart. Povpraševanje po ribah je zelo narastlo, vendar ribiči ne morejo zadovoljiti naraščajoče potrebe. Večina ribiških ladij stoji brezdelno v lukah; deloma se baje min, deloma pa je ribolov iz vojaških razlogov prepovedan. Zasedbene oblasti so zaradi tega izdale celo vrsto novih dovoljenj v obližju nizozemske obale, seveda pa samo podnevi in pod nadzorstvom nemških vojnih ladij. črnogorska obletnica Včeraj je preteklo 22 let, odkar se je zedinila Črna gora s Srbijo. Dne 24. novembra 1918 je svobodno izvoljena Velika narodna skupščina v Podgorici slovesno proglasila združitev Črne gore s kraljevino Srbijo. S tem je izpolnila sanje Srbov v obeh kraljevinah. Obletnico zedinjenja so proslavili v vsej Črni gori letos še posebno slovesno. Ob uri, ko je bilo proglašeno zedinjenje Črne gore s Srbijo, so zadoneli po vseh črnogorskih cerkvah in samostanih zvonovi in zvonili celo uro. Ob tej priliki je črnogorsko ljudstvo znova potrdilo svojo ljubezen in svojo vero v Jugoslavijo, katere sleherno ped je pripravljeno prav tako zvesto ir junaško braniti, kakor so branili črnogorski junaki stoletja svojo kršno Črno goro. Zasedanje arMerejskega sabora V Beogradu se je sestal v ponedeljek, kakor smo kratko že poročali, arhierejski sabor, najvišja instanca srbske pravoslavne cerkve. Izredno zasedanje je otvorid patriarh Gavrilo z daljšim nagovorom na zbrane cerkvene dostojanstvenike. Dejal je med drugim: »Nastopili so Saši', ko mora naša cerkev potrojiti svoje delo za blagor naroda in države. Nujno je potrebno, da osredotočimo vse svoje sile na obrambo svetih narodnih interesov. Voditi moramo naš narod po potih, ki jih je vedno hodil v urah nevarnosti.« Dr. Maček — član Jadranske straže Zagrebški listi poročajo, da je vstopil podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Maček kot član v zagrebško organizacijo Jadranske straže. S tem je hotel pokazati svoje zadovoljstvo nad reorganizacijo Jadranske straže, ki je postala, kakor pravijo listi, »sedaj vsenarodna organizacija, v kateri so v polni meri zaščiteni vsi hrvatski interesi in lahko zato sedeluje v njenih vrstah vsak zaveden Hrvat.« Bolgarski diplomat o govoru poslanca Dumanova V ponedeljek je potoval skozi Beograd v Sofijo bolgarski poslanik v Berlinu Draganov. Na beograjski postaji je sprejel novinarje in jim izjavil da mu m ničesar znanega o tem, da bi imel postati zunanji minister v bolgarski vladi, kakor so poročali nekateri listi. Dejal je. da potuje v Sofijo največ zara:i osebnih zadev, ker je že nad pol leta odsoten iz domovine. Na vprašanje novinarjev, ali je prečitai govor poslanca Petra Dumanova o odnošajih med Bolgarijo in Jugonlavijo ter o bolgarskih zahtevah po J'žni Srbiji je poslanik Draganov odgovoril d n mu je vsebina govora čisto neznana. Pristavil pa je: > In če je tudi kaj govorii, bodite mirni. Povsod se najdejo kaki Dumanovi. Kadar lje, ki je slavljeno in češčeno kot zibelka srbske države. Hrvati se zavedamo, da nam tako interesi naše državne skupnosti, kakor tudi naši posebni hrvatski interesi nalagajo, da storimo v tem času vse, kar je v naših močeh, za preprečitev obnovitve starega razdora med Srbi in Bolgari. Pri tem sftio prepričani, da je to tako v interesu srbskega, kakor v interesu hrvatskega naroda. Nič ne bi bilo bolj tragičnega, kakor če bi v teh težkih dneh otvorili stare vojne rane. Bolgari in Srbi se morajo zavedati skupnosti svojih interesov in misliti na bodočnost, ki je lahko za te, kakor za one lepa samo tedaj, če bo zavladalo med njimi resnično prijateljstvo. Mi smo prepričani, da tokrat ni govora o sporu med dvema narodoma. Popolnoma se strinjamo z besedami g. Mušanova, da je treba vprašati in poslušati narod. Znano je prislovično junaštvo bolgarskega naroda, prav tako pa je znano tudi prislovično junaštvo srbskega naroda. Ta odlična svojstva obeh narodov se ne smejo trošiti v medsebojni borbi. Po našem prepričanju želita tako srbski, kakor bolgarski narod živeti v medsebojnem miru. Tej želji se pridružujemo tudi Hrvati. Balkanski narodi nimajo nobenega interesa na tem, da se spuščajo v medsebojna krvava obračunavanja. Jugos'avija ne bo storila ničesar, kar bi izzvalo nove spore. Slede pa naj ji tudi drugi in jim bo dala za to zgodovina zaslužno priznanje.« Položaj bednejših slojev se je nekoliko olajšal z ustanovitvijo velikih ljudskih kuhinj, ki za razmeroma nizko ceno nudijo neimovitim skromno hrano opoldne in zvečer. Naval na te kuhinje je zelo velik. Nizozemcem tudi niso po volji razne omejitve, ki motijo udobno življenje. Naročniki radia smejo poslušati samo nizozemske in nemška postaje, ki pa zaključijo svoje oddaje iz vojaških razlogov že kmalu po sedmih zvečer.« Ista agencija poroča iz Bruslja, da tudi v Belgiji položaj ni posebno ugoden. Ob-lastva so precenila živilske zaloge in pri tem se je izkazalo, da je Belgija založena samo za kake tri mesce. Od zasedbe dalje se v Belgiji dobi samo črn kruh, mešan iz ržene in pšenične moke, kakršnega bi Belgijci v normalnih časih niti ne pogledali. Za sedaj je kruha dovolj, zelo verjetno pa je, da bo od januarja dalje pošla zalega moke. Zato se imovitejši sloji zalagajo z moko, čeprav morajo plačati 16 frankov za kilogram. Večina prebivalstva, ki ne zmore takih izdatkov, je v velikih skrbeh, kako se bo preživela od novega leta dalje, zlasti ker se boje, da tudi krompirja ne bo dovolj. Izmed živil so razen kruha strogo odmerjena še zabela, meso, mleko in sladkor. Tudi milo se dobi le v majhnih količinah. Glede kuriva se takisto občuti veliko pomanjkanje in revnejši sloji že v oktobru niso imeli s čim ogrevati svojih stanovanj, kajti tudi premog se je močno podražil. se razpravlja o prestolnem govoru, je mogoče čuti vsa mogoča mišljenja in najrazličnejše teze. Sicer pa bo gotovo spregovoril še kdo, morda predsednik vlade ali pa zunanji minister. Ko bo vsa razprava zaključena, bo šele mogoče izvajati pravilne zaključke in to tako prt nas, kakor pri vas.« Težko razumljive pritožbe »Deio«, glasilo prijateljev ministra pravde dr. Lazarja Markoviča, objavlja članek o političnih razmerah v Sloveniji. Pisec pravi, da se o političnih prilikah v Sloveniji malo govori, ker slovenske stranke ne iznašajo svojih sporov pred velike forume, — »kljub temu pa bi bilo napačno mfsliti, da je razvoj političnih razmer med Slovenci za državo manj važen, kakor pa je v hrvatskih ali srbskih krajih.« Nato citira »Delo« dva sestavka ljubljanskega odvetnika »radikalskega politika. dr. Milana Koruna« o veliki odgovornosti Slovenske ljudske stranke, ki ima kot sestavni del JRZ danes vso oblast v Sloveniji. Dr. Markovičev list ugotavlja, da prehaja bivša SL.S molče preko vseh kritik svojega poslovanja in da ne kaže nobenega razumevanja za sodelovanje z »onimi političnimi ljudmi in skupinami, ki stoje v intimni zvezi z radikalno stranko in podpirajo po svojih močeh splošno državno politiko, ki jo vodi Beograd.« Ti ljudje bi morali dobiti po mnenju »Dela« v Sloveniji iste ugodnosti, kakor jih uživa bivša SLS. Seveda bi morale biti te ugodnosti v skladu z njihovimi močmi in zmožnostmi. Svoje misli zaključuje »Delo« z ugotovitvijo, da »sporazuma med Srbi in Hrvati ne smemo smatrati kot strankarsko stvar Zato tudi ni logično, da se izvaja, v kolikor se tiče Slovencev, izključno z vidikov ene same slovenske politične skupine.« Z zaključno glavno mislijo »Dela« se gotovo strinjamo, ostali del članka pa ni povsem razumljiv. Radikalna stranka je. kakor znano, v ostri opoziciji proti vladi, in bi torej bilo proti sistemu, ki vlada tudi v drugih krajih države, da dobijo baš »njeni ljudje iste ugodnosti ( ?)« kakor pristaši bivše SLS, odnosno JRZ. Pač pa bi imelo to veljati za »ljudi iz SDS«, ki je — v kolikor obstoja med Slovenci — poleg bivše SLS režimska stranka v Sloveniji. Iz Zveze združenih delavcev Krščansko-sooialna »Delavska pravica« slovenskega krila Jugorasa poroča, da je bil glavni ustanovitelj Zveze združenih delavcev g. France Preželj izključen iz te organizacije. V zvezi s to zadevo je odložil podpredsednik Delavske zbornice gosp Grebenšek svoj mandat. Delavska zbornica je odpustila g. Prežlja, ki je bil pri njej tajnik, iz službe, čeprav je žele pred dobrim letom dni sklenila z njim dosmrtno službeno pogodbo, o kateri so takrat poročali vsi listi. Ir krogov Zveze združenih delavcev se širijo cb tej priliki tudi govorice, da bodo raziežeoi svojih funkcij v upravi Delavske i zbornica vrt člani, ki ao nameščenci I Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Prevoz romunskega petroleja Ameriška agencija »United Press« je te dni objavila naslednje poročilo iz Bukarešte glede prevoza rumunskega petroleja: Na uradnem mestu izjavljajo, da bodo izdane posebne odredbe za prevoz rumunskega petroleja, ki je v glavnem namenjen v Nemčijo, še preden bi Dunav zamrznil. Zastopnik vlado ie zastopniku agencije izjavil o tem: Prevoz po D navu bo toliko časa vzdrževan, dokler Dunav ne zamrzne. Po sedanjem ufodnem vremenu sodeč, bo prevoz oo Dunavu mogoč najmanj do konca de embra Zel z-niške oblasti oa opozarjajo, da so razni ukreni poslednjega časa. med njimi zla ti demob'lizacija rumunske vojske ter prevoz besarabskih in bukovinških Nemcev, zahtevali polno uporabo železniškega ar>ara ta. tako da železnica ni mogla petrolej kim družbam staviti na razpolago zadosti prog Posledica ie bila da so monli nekatere cetroleisike vrelce začasno zapreti ko so bili vsi rezervarii napolnjeni. Ako se bo sedai posrečilo spraviti večie množine petroleja iz teh rezervariev oo Dunavu. bodo mode te družbe vkratkem spet začeti z obratovanjem.« Smrtna obsodba zaradi verižnlstva v Nemčiji Pod naslovom »Tako daleč smo prišli« poroča »Volkischer Beobachter«, da je posebno sodišče v Stolpu obsodilo v velikem verižnlškem procesu proti skupini mesarjev glavnega obtoženca Roberta Triim-perja na smrt. Obsojeni Triimper je zamenjaval petrolej in bencin za svinje, gosi in teleta ter potem prodajal meso pod roko po verižniških cenah raznim gostilničarjem ln restavraterjem. „Temps" o italijanskih zahtevah Nedavnim Alussolinijevim izjavam gJede Francije je francoski polsflužbeni organ »Temps« posvetil uvodnik, ki nakazuje francosko stališče glede italijanskih zahtev. »Temps« je zapisa) med drugim: »Mussolini pravi, da ne bo 05 sklenila nobenega miru v znamenju revanže ali maščevanja, da pa morajo biti izpolnjene nekatere zahteve. Pri nas bo gotovo vzbudilo posebno pozornost, da Mussolini poudarja, da morajo biti itallijansJce zahteve nasproti Franciji izpolnjene izven vsake kompromisne zamisli ali začasne rešitve. Počakati moramo, da bodo italijanske zahteve uradno označene, ker bomo šele potem lahko presodili, v koliko »o v skladu z načelom, da mir, ki ga bosta Nemčija in Italija skupno sklenili, ne bo mir revanže in maščevanja.« Nemški predlogi Turčiji Rimski poročevalec budimpeštanskega vladnega glasila »Pester Llovd« doznava iz rimskih diplomatskih krogov, da je nemški veleposlanik v Ankari Papen prinesel s seboj daljnosežne gospodarske ponudbe Turčiji. Nemčija obljublja Turč:ji izredno ugodne pogoje za uvoz turškega blaga, ako se Turčija priključi organizacijskemu delu velesil osa za obnovo Evrope. Italijanski list »Ccrriere Padano« poudarja v tej zvezi, da so ti predlogi za Turčijo že zaradi tega izredno važni, ker se v Turčiji že čuti pomanjkanje nekaterih industrijskih proizvodov, zlasti v oblačilni in čevljarski stroki, kjer so se cene doslej najbolj občutno zvišale. Hevteski koncert bo na praznik zedinjenja, 1. decembra ob 20. v veliki unionski dvorani. Nastopila bo celotna Ljubljanska filharmonija pod vodstvom dirigenta Sijanca in s sodelovanjem rektorja Trosta. Na sporedu so Čajkovski, Dvofak, Arnič in Skerjanc. Vstopnice pri blagajni kina Union od 11. do 12. in od 16. do 21. ure. — Cene od 40 din navzdol. Pr ©slava zeštinleisfa črne gore Cetinje, 28. nov. p. Danes je Cetinje ln vsa črna gora na svečan način proslavila obletnico zedinjenja Črne gore s Srbijo odnosno Jugoslavijo. Na Cetinju je bila po zahvalni službi božji v narodnem gledališču sokolska akademija, kateri so prisostvovali predstavniki oblasti ter številni črnogorski borci za osvobojenje in zedinjenje, njim na čelu Marko Dakovlč ln Lazar Damjanovič, ki sta pred 22 leti kot voditelja črnogorske omladine proglasila zedinjenje. Z akademije so bili poslani pozdravni brzojavi Nj. Vel. kralju Petru, Sa-vezu SKJ in ministru vojske. Akademija, ki ji je prisostvovalo tudi številno občinstvo, je edlično usoela. Zagrebški obisk italiianskega poslanika Zagreb, 26. nov. o. Pojutrišnjem prispeta v Zagreb italijanski poslanik na našem dvoru Mammelli in senator prof. dr Eugenio Morelli. Obiskala bosta bana dr šubašiča. To bo poslanikov prvi službeni obisk pri hrvatskem banu. Italijanski generalni konzul v Zagrebu bo priredil gostoma na čast svečan sprejem. Iz državne službe Beograd, 26. nov. p. Premeščeni so učiteljica Branka Spes iz Hoč na Tezno, učitelj Fran Hogler iz Mokronoga k Sv. Flo-rijanu, srez Šmarje, ter učiteljica Kornelija Resnik od Sv. Barbare v Slov. gor. v Hoče. — Upokojen je prometnik Anton Polič v Ljubljani. Slovo treh zaslužnih učiteljev od Šoštanja geštanj, 18. novembra V petek zvečer je bil Soštanjskl kolodvor nenavadno poln ljudi. Na peronu se je zbrala šolska mladina, starši, učiteljstvo in mnogobrojni. prijatelji treh učiteljev, ki so se ta večer' poslavljali od Šoštanja in odhajali na nova službena mesta: šolski upravitelj Franc Burduian v Kočevsko reko, učitelj Vreže Jurče tn njegova soproga Poldka pa v Pečice v brežiškem ckra-iu. , Pod utisom teh dejstev so se gnetli ljudje | okrog odhajajočih vzgojite* j ev in jkn v znak ljubezni poklanjali šopke cvetja. Zakaj tudi ne, saj so vsi, zlasti pa otroci, debro vedeli, da so to ljubezen povsem »aaliiftiH France Budrijan je učiteljev al v Šoštanju polnih 12 let. Ko je pred 4 leti prevzel upraviteljstvo šoštanjske šole, je imel polne roke dela. Teh pričnih rok in dela ni od šole odmaknil nikdar. Z vso vestnostjo in skrbnostjo je skrbel za njen napredek. Pri srcu pa mu je bilo tudi uspevanje šo-štanjskih kulturnih društev, šaleška podružnica SPD, Rdeči križ, šelarska kuhinja in druge šostanjske korporacijc so imele v njem pridnega odbornika. Sokolski oder pa sposobnega igralca. Tako si je med prebivalstvom pridobil mnogo prijateljev. Po 141etnem službovanju je zapustil Šoštanj tudi učitelj Jurče Vreže. Bil je duša glasbenega življenja šaleške doline. Bil je ustanovitelj ln vodja »Zvončka«, mladinskega zbora, ki je bil Šoštanju pravi po- Jesenice, 23. novembra Kakor smo že pisali, je bila pred tednom dni tukaj prva seja upravnega odbora novo ustanovljene Slovenske zimsko-sportne zveze, ki je imela zaradi tega skoraj svečani značaj. V lepi na novo opremljeni mestni posvetovalnici so se zbrali številni stari v delu in borbah preizkušeni zimskosportni delavci, ki se že dolga leta udejstvujejo na terenu in za zeleno mizo. Lepo je bilo videti ta športni zbor ln človek je pričakoval, da se bo na tej seji razpravljalo o najbolj važnih in nujnih zadevah, saj je zima tik pred vratmi ln nalagajo sedanji časi tudi v športu še prav posebne brige. Vsega tega na tej seji nI bilo. Opazovalec je moral dobiti vtis, da ne sedijo za mizo preizkušeni športni delavci, temveč hudi nasprotniki, ki imajo med seboj še stare in neporavnane račune in komaj čakajo na priložnost, da si bodo drug drugemu izprašali vest. Na dnevnem redu te seje so bile zelo važne zadeve in bi med drugim morali priti v razpravo pravilniki in poslovniki za razne odseke, ki so temelj vsake organizacije. Toda o vsem tem se razprava ni mogla niti začeti, čeprav je seja trajala nad štiri ure. Govorilo se je največ o tem, kako je nekoč bilo in zelo malo o tem, kako bi moralo biti v bodoče. V tako napetem ozračju je seveda uspešno delo skoraj nemogoče. Tam kjer prevladujeta osebno samoljubje in pretirani lokalni patriotizem, tam m časa, niti sredstev za pozitivno delo. V teh okoliščinah je bil na V neka] vrstah Na vseh koncih borbe za točke Razen v najvtajm razredih, v tako Imenovanih ligah, kjer zaradi večjega zanimanja sproti zasledujemo vsako spremembo v prvenstvenih tabelah, imajo seveda svoje skrbi ln težave s točkami tudi vsi številni ostali klubi, ki se potegujejo za boljše naslove v raznih nižjih razredih in skupinah. V teh razredih so za letošnjo jesen večinoma že zaključili račune in zadnjo nedeljo odigrali še poslednje tekme, tako da so zdaj v naslednjih treh razredih prvenstvene tabele za jesenski del tekmovanja izpopolnjene kakor sledi: TABELA L RAZREDA: Hermes 6 5 1 0 24:10 11 Jadran 6 4 0 2 16:12 8 Grafika 6 3 1 2 12: 9 7 Svoboda 6 3 12 14:17 7 Moste 6 12 3 16:13 4 Korotan 6 0 3 3 10:14 3 Disk 6 0 2 4 9:26 2 JUNIORJI I. RAZREDA: Ljubljana 4 4 0 0 21: 0 8 Hermes 4 2 0 2 8: 6 4 Slavija 4 2 0 2 7:11 4 Jadran 4 1 0 3 3: 9 2 Svoboda 4 1 0 3 4:17 2 JUNIORJI n. RAZREDA: Mladika 4 3 0 1 12: 6 6 Grafika 4 3 0 1 8: 6 6 Mars 4 2 0 2 9:10 4 Korotan 4 1 0 3 6: 9 2 Moste 4 * 1 0 3 3: 7 2 Na Madžarskem so to nedeljo odigrali zadnje kolo v jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja, v katerem so bili doee-ženi tile izidi: Ferencvaros—Szeged 4:0, C.iepel—Elektromos 1:1, Szolnok—Tokod 3:0, Bszkrt—Gamma 1:0, Diosgy3r—T8-rekves 2:1, Haladšs—Kispest 4:1, Salgo-tarjšn—U j pest 3:0! — V prvenstvu vodi Ferencvšros s 5 točkami naskoka pred Uj-pestom , ki ima 19, m Szegedom, ki je zbral 16 točk. Madžarska nogometna reprezentanca, ki je v glavnem že določena, bo prihodnji dve nedelji odigrala dve važni mednarodni tekmi, in sicer najprej proti Italiji v Genovi, dne 8. decembra pa — namesto proti Španiji — v Zagrebu proti Hrvatski. V italijanskem nogometnem prvenstvu je bilo v nedeljo na vrsti VIH. kolo z naslednjimi rezultati: Bologna—Novara 1:0, Ambrosiana —Napoli 1:0, Livorno—Genova 2:2, Triestina—Juventus 1:1, Roma— Lazio 1:1, Torino—Fiorentina 6:2, Atalan-ta—Milano 2:1, Veneziar—Bari 1:1. — Na prvem mestu je zdaj Bologna, potem pa sledijo Juventus, Fiorentina, Ambrosiana, Atalanta itd. V Zagrebu bodo imeli konec tedna veliko mednarodno prireditev v table-tenisu, in sicer troboj med Nemčijo, Madžarsko in Hrvatsko. Medtem ko se bo nemška reprezentanca po končanem nastopu v Zagrebu takoj vrnila v domovino, bodo madžarski igralci ostali Se več kakor teden dni v Jugoslaviji ln razen v Zagrebu nastopili še v Belišču, dalje v Osijeku, Som-boru, Beogradu in Se v Novem Sadu. Tamkaj bo tudi oficielno meddržavno srečanje med Madžarsko in Jugoslavijo, kjer bo za Jugoslavijo med ostalimi igral tudi Her-mežan Marinko. Turnejo bodo Madžari zaključili dne 9. decembra v Subotici z re-vanžno tekmo proti nafii državni reprezentanci. Mihaela Staksmfla, znanetra norveškega drsalca, ki je bil v letih 1930. in 1937 . cTTntovn! prvak v hitrostnem drsnniu, ni I več. Staksrud je Izginil brez sledu že dne nos. Skozi polnih 10 let je »Zvonček« prepeval ob raznih prilikah: ob proslavah, materinskih dnevih, mašah, da ne omenjamo samostojnih koncertov, ki Jih je Vreže prirejal doma in po raznih bližnjih in daljnih krajih. Kljub njegovemu rahlemu zdravju smo ga videli še na odru kot igralca, na akademijah kot govornika in recitatorja. Iz vsega njegovega dela je dihala iskrena ljubezen do otrok in do naroda sploh. Težko bo najti nadomestila za Vrežetovega dirigenta, organizatorja to učitelja. . Pečice odhaja z njim tudi njegova soproga Poldka. V Šoštanju je službovala 8 let in je bila svojemu soprogu zvesta pomočnica pri organiziranju koncertov in črugih prireditev, v raznih dobrodelnih organizacijah je bila tiha, pridna delavka. Množica, ki se je zbrala ob slovesu, je bila odhajajočim zaslužnim učiteljem v zadoščenje in tudi v dokaz, da so storili Šoštanju veliko dobrega. Ta zavest naj iih spremlja v nove kraje, kjer jim iskreno želimo največ zdravja in p^lno uspehov! prvi seji upravnega odbora SZSZ sprejet sklep, naj se skliče izredni občni zbor te komaj ustanovljene športne zveze. Kam bo to privedlo? Skrajni čas je, da se že enkrat neha rušiti, kar smo dolga leta gradili. Skrajni čas je. da začnemo spet graditi, ker smo skoraj že vse porušili. Zgraditi moramo močno in zdravo športno organizacijo, ker bo samo taka kos nalogam, ki jo čakajo v teh težkih časih. Kadar bo me.l vooilnimi funkcionarji spet zavladala sloga in bodo vsi želeli delati skupno in smotrno in se bo na važnih sejah manj govorilo, na terenu pa več delalo, ' akrat bodo za vse naše športne organizacije nastooili lepši časi, * Tako pišejo z Jesenic! Dopis objavljamo v celoti, čeprav se v vsem ne strinjamo z njegovo vsebino. Ko gledamo na razvoj smučarskega športa pri nas, moramo mimo vseh pomislekov v gornjem dopisu vendarle priznati, da smo v tem športu ves čas pridno gradili in dozdaj v smučarskih vrstah ni biio nikogar, ki bil hotel rušiti, temveč so vsi — vsak pač po svojih močeh — gradili in res tudi nekaj ustvarili. Naj torej nova uprava SZSZ kar nadaljuje po začrtani poti — če ne drugače po starih pravilnikih in poslovnikih, kolikor novih ri mogoče spraviti pod streho kar na hitro roko — vse one pa, ki prihajajo na seje zaradi osebnega samo-Ijubja ali lokalnega patriotizma, čimprej primerno prepriča, da njihovo »sodelovanje« pri važnih in nujnih pripravah za k skorajšnjo novo sezono ni potrebno. 10. novembra in dolgo niso mogli najti nobenih znakov, ki bi kazali, kaj se je z njim zgodilo. Pred kratkim pa so njegovo truplo našli v jezeru Gjaeru blizu Osla. Kakor trdijo tamkajšnji športni krogi, je Staksrud najbrže zaradi zamračitve zašel v jezero in utonil. Ta znani športnik je izviral iz kraja Hamara, kjer so doma vsi veliki mojstri v tej športni disciplini, in je tafl razen trikratni svetovni prvak tudi dvakrat prvak Evrope in dvakrat prvak Norveške. Slovenskim atletom pred praznikom zedinjenja! Tovariši! Samo še nekaj dni nas loči od našega največjega državnega praznika, ki ga športniki v Ljubljani proslavljamo s tradicionalnim »Tekom zedinjenja«. V času, ko bi morali ta veliki praznik praznovati še mnogo bolj svečano kakor kdaj poprej ir pokazati vsem, da smo vsi edini, člani ene » f like družine in vredni sinovi naše drage Jugoslavije, vlada v naših športnih vrstah nesloga, ki grozi, da bo uničila bogato delo naših delavnih mož. Športniki! Spor se je že razvnel tako daleč, da kaže, da se atleti, katerih vodstvo pripada enemu taboru, ne bodo smeli udeležiti tekmovanja drugega tabora. To gotovo ni po naši volji. In kako dolgo bo še trajalo tako? Športniki tekmovalci smo zdaj brez svoje krivde razdeljeni v dva tabora. AH se ne M mogli prav na dan, ko praznujemo največji praznik, obletnico narodnega zedinjenja v veliko in močno Jugoslavijo ze-diniti tudi vsi, ki so proti temu sporu v slovenski atletiki? Atleti, prosim vas kot športni tovariš, da se polnoštevilno udeležite, nedeljskega »Teka zedinjenja« te nacionalne manifestacije, ker želim, da bi na ta dan v tem tekmovanju nastopili vsi skupno. Ta naš skupni nastop na terenu naj bi pokazal našo medsebojno slogo, ki naj bi dala funkcionarjem obeh taborov pobudo, da bodo ta neljubi spor za zeleno mizo rešili zadovoljstvo obeh strank in vseh atleto*. Klen Lado, s. r. Objavljamo gornje vrstice enega naših požrtvovalnih atletov z željo, da bi njegove tehtne besede padle na rodovitna tla... ŽSK Hermes (uprava stadiona). Seja uprave stadiona bo drevi ob 19.30 v posebni sobi pri »štepicu«. — Ker je za razne športne prireditve na stadionu veliko po-prašervanje, se opozarjajo vsi interesenti in tudi vse klubove sekcije, da se je treba glede uporabe stadiona vedno pravočasno t. j. najmanj 14 dni poprej obrniti na naslov upravnika stadiona g. Lukežiča Iva, ki je edini merodajen sprejemati takšne prošnje. Pogoji za uporabo stadiona se dobijo ravno tam. Ker namerava uprava stadiona pričeti s pripravami za sestavo sporeda uporabo stadiona za leto 1941, se opozarjajo vsi prizadeti, da čimprej predlože upravi spored prireditev za leto 1941. Uprava stadiona ŽSK Hermesa. »Ilustrovane sportske novosti« Stev. 59. objavljajo med ostalim članke: Dva slučajna gola — to Concordia je postala jesenski prvak hrvatske lige. — Asboth in Gabory trdita, da v Osijeku nI bilo nobenih afer s Pr '-i. — Samo še Ljubljana to železnlčr ' '-- net~ prvaka sloven- ske lige " • maga hrvatskih boksar j r ;:ni (Slovenci so slabi bo . .<1 v—ini borci). — Re- vija »Oo.5;5r; r? ' h table-teniških igralcev v Zagrebr:. T'' " Vmes je 50 -nr.--v0 rPTStrr. drobiža lz vseh so: ' "v Po- samezne številke so po 1 din. Zimske skrbi na Nizozemskem iti v Belgiji gp@ Sence nad smučarsko organizacijo Napeti odnošaji med člani upravnega odbora SZSZ MALI UGLASI CENE MALI OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaK oglas in enaratno pn stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 15.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.- davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo osrlasa Din 20.— tinaT&ilt Beseda 1 Oin dave» ■ Dtn za šllrc al) iaianj«-naslova 5 Din NajmantS-znesefe 20 Din Samostojne delavke ženskega perila z znamem samostojnega krojenja, — (prejme Ruža Majer, Beo-grad, Terazije 5. 31308-1 Frizerka prvovrstna moč ln samostojna dobi stalno službo. Plača dobra. — Predstaviti se pri Kari Srde, Vrhnika. 31830-1 Brivsko - frizerski pomočnik ■prvovrsten, — vojaščine ■proet, za hitro postrežbo se takoj sprejme. — Slika zaželjena. Janko Meznarlč, Jesenice. 31837-1 Natakarica mlajša, simpatična, poštena, lahko začetnica, :ie sprejme. Ponudbe s fotografijo na hotel Bel-cijan, Sv. Križ, Jesenice. Gorenjsko. 31843-1 Frizersko pomočnico-(ka) dobro, verzlrano moč, takoj sprejme salon Mirko Kovač. Loke pri Zagorju ob Savi. 31841-1 Kmečko dekle pridno in pošteno, za hišna dela, iščem za takoj Naslov v vseh posl. Jutra 31845-1 Služkinja mlajša, poštena ic. pridna, za vsa hišna dela, vešča tudi kuhe. se sprejme s 1. decembrom. Naslov v vseh posl. Jutra. 31855-1 Službe išče /saka seseda 30 pat » lajanje naslova 5 Din latmanj^i mesek IS Dir Dekle pridna m poštena, ki zna dobro šivati, želi službo pri boljSi družini kot sobarica. Nastop takoj ali s 1. januarjem. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra, da se osebno zglasi. 31466-2 Knjigovodja z dolgoletno prakso Išče nameščenja. Ponud be n» ogl. odd. Jutra pod »Journal« 31356-2 Pekovski pomočnik dober ln zanesljiv pred-pečnlk, žeU premenltl mesto. Naslov: G. Karlo, pri g. Nemet, Murska Sobota, ul. Za pokopali Sčem. 31842-2 Stekleno omaro stelaže in plarniško opremo kupim. Ponudbe z opisom ln navedbo cene pod »Steklena stena« na ogl. odd. Jutra. 31822-7 Prodam Seseda t Oin davek i Oin. sa ilfrc ali dajanje naslova S Dtn Najmantfil znesek 20 Dir Otroška posteljica z žlčnlkom, dobro ohranjena, ae proda. Polzve se v Bdeči hiši na Poljanah, stopnjišče 5. stanovanje St. 5. 31853-6 Posest seseda < Din lave* Mn za iim an daiauj, aasiovB S Dtn Najman tft' znesek 2C Din Parcele naprodaj « St Vidu Vižmarjlb tn Mednem tik postaje oziroma ob Savi Poizvedbe Vtžmar Je 78 inasprol Ulzarsfc* zadruge) 30068 20 Hiša z 2 stanovanjema po dve sobi in kuhinjo ter vrtom se proda v Mostah. Naslov v vseh posl. Jutra. 31831-20 Seseda l Din, davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši 35-44 znesek 20 Din Gozdna parcela 3 johe, nad postajo Laze, se proda. Pojasnila da dr. Tomšič, Tavčarjeva 13, desno. 31833-20 Dobra investicija V Zagrebu je naprodaj — direktno, brez posredovanja — še nekaj stavblšč za 3 do 4 nadstropne hiše na oglu Medjimurske ln Graho-rove ceste pri kolodvoru Sava — Kdor kupi cel kompleks, trnu ostane industrijski tir, Idealen za večja skladišča (drva. premog itd.). Informacije- Boškovlčeva ulica 15." pritličje desno, vsak dan, razen nedelje. TeL 31839-20 Začetnika za prodajo »Transparent plakatov« za LJubljano sprejmem. Dober zaslužek — »Transparent«, &martinska 24. 31854-1 Brivski pomočnik dober nlter delavec, dobi stalno službo. Hrana, stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Nastop takoj. Juvanc Bogomil, frizer. Ribnica. Dol 31856-1 Elektronadmonterja z večletno prakso, samostojno moč v visoko- in nizkonapetostnih napravah sprejme Elektrarna Pala d d. Maribor. Pismene ponudbe je nasloviti na ta naslov. 31863-1 Slaščičarski pomočnik mlad. dobi takoj službo. Pismene ponudbe na R Hauser. slaščičarna. čakovec. 31862-1 polnilno pero za značilno pisavo znanstvenika in umetnika ter inteligentne dame. Poskus pri trgovcu Vam dokaže: s se pise nailepše! avteeo Dve prvovrstni kuharici ki sta verziranl v večjem obratu, z dobrimi spričevali. Iščem Pismene ponudbe na ogl. oddel. Jutra d od »Večji obrat«. 31857-1 Frizerko resno, dobro delavko — sprejme po dogovoru sa Ion v Ljubljani. Ponudbe s polnim naslovom na ogl. oddelek Jutra pod »Center«. 31860-1 Prvovrstnega kuharja ižčem za takoj. Pismene ponudbe s spričevali poslati na restavracija »Zvezda« v Ljubljani. 31858-1 Ključavničarja in železostrugarja sprejmemo. — Prednost lina j o pni iz celjske ali laške ofcolioe Ponudbe Je poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Strugar«. 31867-1 Brivsko - frizerski pomočnik dober, soliden, vojaščine prost, želi službo. Ponudbe na salon Druško-vlc, Moste, Bernekerje-va 22. LJubljana. 31844-2 Nemščine v govora in pisavi per-fektno zmožna, trgovsko izobražena, strojepisja in pisarniških del vajena gospodična, z lepim nastopom, išče primerno mesto čimprej v LJubljani. Gre tudi samo za pol dneva. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva urad nlca «na ogl. odd. Jutra 31448-2 Vajenec z 2 gimnazijama, zdrav, pošten, se sprejme v trgovino z manufakturo Ponudbe na J. Kramar, Kamnik. 31805-44 Mizarsko delavnico trafiko ali kaj sličnega I v»w>.mA v nftlftm aa-tlen ' Pridna in vestna vajenka se sprejme takoj v trgo- vini Kune, c. 32. Miklošičeva 31852-44 vzame v najem agilen obrtnik. Kavcija na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra. 31819-17 Potniki Beseda t Otn, davek j Dtn, za šifre alt dajanje naslova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Din Zanesljive poverjenike za LJubljano, Maribor. Celje ln druge večje kra Je Dravske banovine sprejme zavarovalnica »SAVA«, LJubljana. Sv. Petra 2. 29251-5 € rfesedB l Din davek >m za Miri *n dajaujt Taslova 5 Dm Najmam«1 znesek 20 Din Plinski motor 26—30 HP za oglje se proda. Vprašati Tavčarjeva 13, desno. 31832-10 Seseda t Dtn davek j Din sa 3 Lfr< at; daianje -tasiova 5 Din Najman tš znesek 2f Din Kupim mikroskop dobro ohranjen, povečave do 1.000x, z oljno imerzi to. Ponudbe na A. Roteč. Stična. 31470-7 Linolej preprogo staro, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 31835-7 »Ifftffi1 tm 4Jm Beseda i Dm davek Din za SUrc an dajanje naslova 5 Dtn Najman tft znesek 20 Din Gostilna v centrumu Zagreba, 30 let obstoječa, z bogatim inventarjem in večletnim dogovorom, zasigu ran dobiček (redka prilika), stanovanje 2 sob v hiši, majhna najemnina. se zaradi družin sklh razmer nujno pro da. Potrebno Je 80 do 90.000 din. Ponudbe na Publlcltas. Zagreb, pod št. 57540 31840119 Lokal na ulito z izložbenim oknom ter enim ali dvema stranskima prostoroma, ki bi mogla služIti za pisarni, IŠČEMO V LJUBLJANI, v centru prometnega dela. Po možnosti od Gosposvetske ceste do Kongresnega trga ali pa od Aleksandrove ceste do Marijinega trga, pa tudi drugod v bližini centra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Društvo za uvoz«. Kapital deseda t Din davek c ')tn za šUrc alt dajanje naslova 5 Din NajmantSi znesek 20 Din Posojila dajemo našim članom in -arčevalcem Ugodni po goji Vloge obrestujem« po 5 odstotkov Vsi vai ievaicl orezpiačn« zava rovani Zadruga oMoj Dom« LjuDijana. Dvor '.akova 8 Iščemo oover-lentke. i9s< Kupute f Prodata I Hranilne knjižice bank id hranilnic tei vrednostne papirje po naiugodneiših cenah Bančno kom. zavod Maribor. 249-16 Prilika! Za rentabilno obrt kompanjonko (kompa-njona) s sodelovanjem. Posebna kvalifikacija nepotrebna. Hitre ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30 do 40.000«. 31861-16 C2JH3232E Beseda i Din davek o <>tn za šlfrt an dajanje naslova S Din Naj man tS' znesek 20 Din Izgubljeno Beseda • Din davek i>m za šifrr an dajanj* naslova S Dtn Najman t*' znesek v Dtn Več ključev Je bilo najdenih na Tyr Sevl cesti. iBgubltelJ Jih dobi v ogl. odd. Jutra. 31846 28 Dvosobno stanovanje lepo, s kopalnico se od da s 1. dec. Rožna dolina c. XI. za »JuliJano« Piber. 31836-21 Komfortno stanovanje oddam za december Naslov v vseh posl. Jutra. 31850-21 Oddam še tri komfortna dvosobna stanovanja s ka blnetom v novi hiši na Tržaški cesti ob stari mitnici. 31869 21 I71'17*J'91 Beseda l Oin davek o Din za SUrc alt dajanje naslova 5 Din NajmanlS' znesek 20 Din Opremljeno sobo elegantno, strogo separirano, oddam boljšemu gospodu. Flarijanska 31. I. nadstr. 31829-23 Opremljena soba lepa. velika, s posebnim vhodom, se odda s 1. decembrom zakonskemu paru z upor kuhinje ali -2 gospodoma. blizu tehnike ali banovine. — Kopališka ul. 20, poleg Mir j a ob Gradaščici. 31847-23 Sobe išče saka oeseda 50 par. za dajanje naslova S Din najmanjši znesek iS Din Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom Iščem za 1. decem ber Ponudbe pod »To čen, stalen plačnik«. 3la00-23a Dopisi V podr. »Jutra« v Celju je dvigniti sledeča pisma Dobra gospodinja, Duševna sreča. Eksistenca zajamčena, Gentleman. Maskota. MoJ ideal. Naložitev kapitala. Osam ljen. Osamljena, Pošten ln zanesljiv. Pošteno ln dobro srce. Prijetno ras-vedrilo. Ranjeno srce. Resno, Sam, Srečna ln lepa bodočnost, 8rečno življenje. Stalna, Sreča Zaslužek. 31804-24 'ta&a oeseda i otn la vek ^ Din » dajanje naslova 5 Dtn oajmanl tt snesek 30 Din Kateri gospod na dobrem položaju, starosti nad 60 let. Inteligenten, bi poročil damo enakih vrlino Le resne ponudbe pod »Neano-nlmnoc. 31870 25 Razno Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifre alt dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din OTOMANE v veliki izbiri kupite ugodno pri R. RAJDOVAN tapetnik Mestni trg 18. Prazno sobo čisto ln sončno, ali eno sobno stanovanje iščem za mesec Januar 1941. Dopise pod »Uradnica v pokoju« na ogl. odd. Jutra. 31849-23a Mirno sobo popolnoma separirano, ne predaleč od centra, nujno iščem za 1. december. Ponudbe na ogl. o tki. Jutra pod »Tišina« 31859 23a SREBRO, DKAUE KAMNE In vsikofntoc ZLATO KUpUJC po oajvtšjtb oena JOS EBERLE. ujunjana, fyrteva < r>alača noteia »Slon« INSEHIRAJ v „JUTRU"* Iz življenja na dežel? Iz Brežic br— Slabi izgledi za izboljšanje tujskega prometa. Kdor je imel priliko, opazovati verne kmete po našem podeželju v jutrnjih urah, ko so odhajali k maši, je videl, da si po poti svetijo z žepnimi svetilkami in svečami. Isto sliko nudi tudi naše mesto; le • to razliko, da imamo pri nas elektrarno, ki je pred kratkim časom prišla v last FCDE. ki pa ne skrbi za potrebno razsvetljavo v mestu vsaj v večernih urah Naše ulice, ki so posebno v deževnih dneh polne blata, so največkrat brez vsake luči. Ni čudno, če se v temi zaletiš v kup graW za aH blata, iz katerega si se komaj dvignil, pa se spet zaletiš v drog, na katerem so pritrjene električne žarnice. Čudno se nam zdi, da pred poslopjem sreskega načel-stva blešči še podnevi žarnica dočim je na nevarnejših mestih ponoči popolna tema. br— Kaj je z otroškim vrtcem? Letos pomladi se je osnoval na tukajšnji narodni šoli otroški vrtec v katerega se je vpisalo le majhno število otrok Sprejemali so se otroc^ v starosti od 4 do 6 let Za pouk je bila nastavljena že učiteljica-vrtnarica. a v vrtcu do danes še ni bilo niti ure pouka. Kaj je krivo, da se s poukom še ni začelo, je uganka vseh staršev vpisanih otrok. Izgovor, da je premalo otrok, ki so se javili vrtcu, najbrže ne bo držal. Začeti je treba in pokazati pozitivno deflo pa bodo starše rade vol je pošiljali svojo deco k pouku m obstoj in uspeh otroškega vrtna ne bo izostal! br— Živinski sejem v Rajhenburgu. Pretekli teden je bilo na živinski sejem pripeljanih 437 glav živine Največ je bilo volov tn krav. Skupno je bilo prodanih le 30 glav živine. Cene so se gibale za krave od 3.000 do 3.500 din za glavo. Volt pa so bili od 8 do 8.75 din kg žive teže. Na sejem so prišli le domači kupci, pa še teh ni bilo mnogo. br— Našemu kmetu slaba prede Deževno vreme v letošnjem poletju je oviralo, da vinograd in polje, ki so ga kmetje vse leto pridno obdelovafh. ne bo prinesel toliko koriati ko kdaj prej in njihov trud ne bo p< plačan Ob Savi tn Krki ležeča polja kažejo žalostno lice saj so skoraj vsi pridelki napol segnilli, ker je tam stala voda vsled ponavljajočih se poplav. Mnogim je voda odnesla koruznico. ki jo potrebujejo za atelje. ® cenimo, da je samo koruznica bila vredna preko 50.000 din Tudi gozdu ni pri-zanesel dež. ki še vedno prši. in če bo hotel kmet imeti steljo jo bo moraJ mokro izvoziti iz gozda. Kmetovalce, posebno one, ki imajo po več glav živine, že skrbi, kaj bodo pokladali v hlevih svojim sodelavcem — živini br— Plast zemlje zaanla rudniški rov. Sredi meseca se je vrhnji del rova v Globokem, kjer kopljejo rjavi premog, zrušil in je prst zasula izhod. Rudarji so v strahu pred večjo nesrečo zlezli na svetlo skozi cev, po kateri prihaja zrak v globino rudnika. Dokler ne bodo odstranili nagrmadene zemlje v notranjosti rova, bo izvoz premoga na površje ustavljen, rudarji pa bodo ta čas zaposleni pri kopanju premoga Nesreča ni zahtevala človeških žrtev. iz Slovenfega Gradca sg— Iz S°k°lskega doma- Po br. Dragu Sircu je darovala Tovarna nogavic »Polzela«, d. z a z. za božičnico sokolski mladini 1.000 din. Velikodušen dar bo hvaležno odjeknil v srcih naše siromašne sokolske mladine! Hvala dobrotnikom! — Sokol se pridno pripravlja na akademijo, ki bo 30. t. m. v Sokolskem domu. Sokolsko zaobljubo bo položilo nad 20 novih članov in članic, ki io se udeležili 17. t. m- prosvetne šole in si z zanimanjem ogledali tudi malo razstavo sokolskega tiska. Restavracijo v Sokolskem domu sta prevzela zakonca Kamnika. Prvi teden v cecembru bosta vodila aavezni prednjak br. Ban in župni prednjak br. Orel tečaj vrhunske telovadbe in prednjaški tečaj. Prosvetni odbor Sokola pripravlja vrsto rednih predavanj, tudi lutkovni oder bo oživel, drarr.^ki odsek že sestavlja svoj program. Mladina ima svoje debatne večere, strelski odsek živahno deluje. Po Tyrševih vzorih korakamo strumno naprej! R A I Sreda, 27. novembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Iz znanih oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Okrogli napevi (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: ob 140 letnici Prešernovega rojstva (g. Prevodnik) in oddaja za dijake. — 18.40: Boj za petrolej (dr. A. Kuhar). 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Cajkovskijeva glasba (plošče). — 20: Ob 75 letnici rojstva dr. J. Ev. Kreka. — 21.20: Kvartet pihal. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški trio »Vesna«. Beograd 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Komorna glasba. — 21: Domači skladatelji. — 22.10: Plesna muzika. — Praga 18.25: Koncertni večer. — Sofija 19 50: Mali orkester. — 20: Večer Mozartove glasbe. — 21: Pesmi. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15: Mali orkester, zbor in solisti. — 21.15: Zabavni večer. — 23.0: Nočna oddaja. — Rim 19.30: Dramski večer. — 21.10: Violinske skladbe. — 21.45: Lahka glasba. CONTINENTAL a § p e ta o % oglas »jmro« i.-^---------- na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova ulica 44, Maribor, Vetrinjska 30 iserlrajte v »Jutro« ZAHVALA ob prebridki izgubi našega nepozabnega gospoda Engelberta Franchettija vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku, vsem onim, ki so mu poklonili toliko lepega cvetja, zastopstvu mesta Ljubljane ter vsem p. n. organizacijam, ustanovam, društvom in udruže-njem, dalje gg. pevcem Krakovo-Trnovo za ganljivo petje in gg. govornikoma za lepe poslovilne besede. Prav posebna zahvala g. zdravniku ^ir. M. Jamšku in dr. J. Kruhu za dolgoletno požrtvovalno in človekoljubno zdravljenje in tolažbo. Istotako Bog plačaj g. dr. p. Angeliku Tomincu za zadnjo sveto popotnico in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem gg prijateljem, ki so mu z obiski ali na kakršenkoli način lajšali težko gorje. Globoko žalujoče rodbine: FRANCKETTI, PEŠL, SIRC-RANT Trgovci! Dokler Je še prilika, založite se s celimi OREHI In MEDOM dobite v MEDARN1, Ljubljana, Židovska ul. 6. FINANSERJA z gotovino 60—80.000 dinarjev sprejmem za izvršitev stalnih naročil. Osebno sodelovanje brez rizika. — Mesečni zaslužek 5.000 dinarjev in od prometa posebej. Hitre ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod: »Konjunktura«. Trgovci! Katera manufaktura ali modna trgovina želi sprejeti v prakso trgovskega pomočnika? Naslov v ogl. odd. »Jutra«. ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše nenadomestljive mame, žene, hčerke in sestre, gospe Marije Lušln roj. Kovačič soproge učitelja, se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v težkih dneh, izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti domači duhovščini za spremstvo in sodraškemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Tem potom se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, kakor tudi častitim sestram, ki so storili vse, da bi ji ohranili življenje, ji stregli in lajšali bolečine. Ljutomer, Sodražica, 25. novembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI Dva zavarovalna organizatorja-akviziterja za bivšo ljubljansko in bivšo mariborsko oblast SPREJMEMO za ljudsko zavarovanje. Podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjeten ln zanesljiv zavarovalni organizator«. — Prednost imajo že lzvežbani z dokazanimi uapehL V niartnlh dneh Vas Kozarček BERMET-VINA obvaruje nrtpe. — Gostilničarji ga lahko oaroče te majhen sodček. — Zahtevajte oovaod le BEKMET a MAKIVKOVA to 8REM8KH3 KARLOVCEV, Praška rora. mmmmmmmmmmmmmmmmm NAJLEPŠE ČTIV0! Broširana knjiga; dtn 10.-Vetana kn/tga dtn /A- Rao*M Zgodbe brez groze KtMboad: piotr-Rasputin črna volna Ulompaon JjyJfQ MaMm* Rudarska balada ZALOŽBA ..CESTA LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 6 Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. 235348532348484853232301000200535353485323000201025323482353230100020202