169. številka. Ljibljaaa, v petek 26. julija 1901. XXXIV. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon *t. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. DežfMnozborske volitve. v. Na dan volitve je potrebno, da se vo-lilci napredne stranke zbero še pred določano uro na volišču, in sicer zategadelj, da pridejo tudi naši somišljeniki v volilno komisijo. Tu naj pazijo, kateri volilci se volitve še niso udeležili. Ti se potem še lahko poiščejo in pripeljejo na volišče. V komisiji pa tudi lahko pazijo, da kdo ne veli na tujo legitimacijo. Pri zadnjih volitvah so duhovniki v mnogih krajih pobrali največ našim volilcem legitimacije in so potem poslali s to legitimacijo volit kacega klerika! nega nevolilca. Agitacija med volitvijo izda jako mnogo, vendar se je strogo držati postavnih mej. Pri zadnji volitvi so duhovniki malone povsod stali pred volilno dvorano in volilce z grožnjami silili, da jim morajo pokazati vo lilne listke. Terorizirali so voMce na vse načine in jim celo trgali glasovnica iz rok. Upamo, da bo letos v tem oziru bolje skrb-ljeno za red in svobodo volitev, sicer pa priporočamo somišljenikom, naj vsak pojav, meje zakonitosti presegajoče agitacije, takoj naznanijo orožnikom in naj zahtevajo, da ti napravijo red. V svrho uspešne agitacije je potrebno, da je na vsakem volišču primerno število spretnih in delavnih agitatorjev navzočih, ki bodo skrbeli, da pridejo zaostali volilci pravočasno na volišče, ki bodo pridobivali nasprotne volilce ali jih vsaj pripravili do tega, da se volitve ne udeleže, ter sploh skrbeli za zmago naprednih kandidatov. Ko je volitev končana, naj bodo za upniki navzočni pri razglasilu razmerja glasov, in naj isto takoj brzojavno naznanijo uredništvu „Slovenskega Naroda". Prosimo, naj se to na noben način ne opusti. V brzO' javki ni treba druzega nič naznaniti, kakor ime občine in koliko so posamezni kandi-datje dobili glasov. Vsak volilni okraj ima svoj glavni kraj, kjer se končno seštejejo vsi, v posa- LISTEK. Ruska antologija. Zbrala in uredila Ivan Vesel in Anton Aškerc. — (Konec.) Najnovejša knjiga „Goriške tiskarne" „Ruska antologija", mora zbuditi po Slovenskem najširše zanimanje in navečje navdušenje. Elegantna in veleokusna je po svoji zunanjosti, bogata in krasna po svoji vsebini, vzorna po svoji ureditvi. Med vsakim drugim slovanskim narodom bi vzbudila splošno senzacijo. Na 464 straneh je zastopanih 74 ruskih starejših klasikov in modernih ter najmodernejših poetov in poetinj. Njihova imena so sledeča: G. R. Der-žavin, L Dmitrijev, I. A Krvlov. Vasilij A. Žukovskij, Iv. L Kozlov, Aleksander S. Pu-Skin, Mihail J Lermontov, F. I. Tjutčev, Aleksej V. Koljcov, Jevgenij A. Baratynskij, N. P. Ogarev, grof Aleksij K. Tolstoj, Ka-rclina Pavlovna, Nikolajev M. Jazvkov, knez Peter A Vjazemskij. baron Rosen. Anton baron Deljvig, baronesa E. K. OstenSaken, Konstantin Batjuškov, I. P. Polonskij, A. N. Majkov, L. A. Mej, A. St. Chomjakov, K. S. Aksakov, N. A Nekrasov, A. M. Žemčuž-nikov, A. N. Pleščejev, I. V. Žadovskaja, D. N. Hvosčinskaja, (V. Krestovskij), L S. Ni-kitin, M. L. Mihajlov, V. S. Kuročkin, D. D. Minajev, N. A. Dobroljubov, Omuljevakij (I. meznih občinah oddani glasovi, in se končno zračuni, kdo da je izvoljen za poslanca. Iz* voljen je tisti, ki je v celem volilnem okraja dobil nadpolovično večino vseh oddanih glasov. Posebno prosimo zaupnike v glavnih volilnih krajih, naj takoj brzojavno naznanijo uredništvu »Slovenskega Naroda" izid volitve. Ako noben Kandidat ni dobil nadpolo-vične večine glasov, potem pride do ožje volitve. Pri ožji volitvi so veljavni samo tisti glasovi, ki so oddani za jedno tistih dveh oseb, ki sta prišli v ožjo volitev. Vsaka gla sovnica, ki se glasi na kako drugo ime, je neveljavna, in je dotični glas izgubljen. Tudi pri ožji volitvi se morejo volilci izkazati z legitimacijo, in je torej neizogibno potrebno, da vsak volilec svojo legitimacijo dobro shrani. Glasovnice se za ožjo volitev ne dostavijo volilcem na dom, ampak se dobe pri volilnem komisarju. Samo ob sebi se umeje, da se smejo ožje volitve udeležiti tudi taki volilci, ki se prve volitve niso udeležili. Pri cžji volitvi je seveda s podvojeno silo delati, da pridejo naši somišljeniki polnoštevilno na volišče, in da se pridobi kar mogoče novih volilcev. Priporočamo vsem somišljenikom, naj pri predstoječih volitvah delujejo z vsemi močmi in z vsem svojim vplivom, da pridejo naši volilci polnoštevilno na volišče in glasujejo za naše kandidate. Zlasti naj opozarjajo kmetsko ljudstvo, da je volitev tajna, da duhovnik ne more izvedeti, kako je kdo volil, in da se torej ni bati duhovniškega maščevanja. Vsak posamezen glas je važen, kajti z velikim številom glasov iz jedne občine pobijemo nasprotne večine v drugih občinah. V svrho uspešne agitacije je potrebno, da se somišljeniki takoj v vsaki občini organizirajo ter si razdele delo pa tuđi skrbe, da se delo izvrši, da se nič ne zamudi. Storimo vsak svojo dolžnost, spravimo tudi zadnjega moža na volišče in zmaga bo naša, v deželi pa bo zagotovljen mir. V. Fedorov), A. P. Barvkova, A. N. Apuhtin, V. S. Lihačev, I. Z. Surikov, L. I. Paljmin, knez D. N. Certelev, veliki knez Konstantin Konstantinovič, S. J. Nadson, S. G. Frug, N. M. Mmskij, (Vilenkin), P. Jakubovič Melj-šin (Ramšev), K. M. Fofanov, D. S. Merež-kovskij, K. N. Ljdov, V. L. Vjeličko, A. F. Ivanov, Fjodor K. Sologub, K. D. Baljmont, knez E. E. Uhtomskij, A. M. Feđorov, V. N. Ladvženskij, L. M. Medvjedev, F. Filimonov, V. A. Giljarovskij, A. A. Korinfskij, N. A. Panov, O. N. Čjumina, V. P. Lebedev, S. A. Safonov, A. N. BudiŠčev, M. A. Lohvickaja, V. A. Mazurkevič, N. M. Sokolov, P. F. Por-tirov, V. G. Tan, D. M. Ratgauz, V. A. Šuf, F. A. Čer vin s kij in T. L. Ščepkina Kopernik. Ti poetje in poetinje obsegajo dolgo dobo od vlade Katarine II. pa do dandanes; iz njihovih del se jasno vidi začetek, naraščanje, napredovanje in vrhunec ruske umetne poezije. V knjigi so zastopani poglavitni predstavitelji ruskega Parnasa izza 18. stoletja do današnjih dnij, in Čitatelji spoznajo iz teh prevodov podobo ruskega pesnifikega genija, ter se seznanijo z idejami, ki so tekom dveh vekov gibale in pretresale maki narod. Ta se kaže veličastnost in patos Deržavinove maze, antična plastika in orientalski žar klasičnega romantika svobodnjaka Puškina, demoničnost mo-dernoblazirane, ponosne, svobodoljubne Ler-montovljeve duše, sovražeče despotizem in reakcijo, nežnost v duha narodno pesmi W 1J ubijani, 26 julija. K državnozborskemu zasedanju v jeseni. .Politik" poroča baje iz najzanesljivejšega vira, da predloži vlada državnemu zboru, ki se, kakor znano, snide spočetka oktobra, že v jedni prvih sej budget za 1. 1902. Vladi je največ ležeče na tem, da se doženeta proračuna za tekoče in za bodoče leto še letos, ker se bode leto 1902 rabilo za parlamentarno rešitev nagodbe in novega carinskega tarifa. Da bode zbornica hitreje dognala proračun, hoče vlada sklicati deželne zbore spočetka prihodnjega leta. — „N. Fr. Pr." poroča, da je razpravljanje o nemškem narodnem ministra za dva meseca prezgodnje. O tem pa se je mnogo razpravljalo že v minolem zasedanju ter so se nemška napredna, nemška narodna in Schonerer Wolfova stranka dogovarjale celo že o osebi bodočega ministra, ki bi v kabinetu zastopal nemške interese. Imenovali sta se dve imeni: štajerski poslanec nemške narodne stranke in dunajski vseučiliščni profesor. Zadeva se reši meseca septembra, predno se snide parlament. „N. Fr. P.8 piše: „Toliko se more že danes reči, da bode Koerberjevi vladi, katero najtežje naloge šele čakajo, direktna zveza in neprestana dotika z nemškimi strankami v bodoče še bolj potrebna kot doslej." Nove kombinacije. Na Balkanu se pripravljajo nove kombinacije med državami Evrope. Avstro-ruska zveza glede Balkana poteče baje že pred začetkom I. 1902, med Avstrijo in Rumunijo se je sklenila nedavno vojna konvencija, Bolgarija se je odtujila Avstriji in se približala Rusiji, Grčija pa se je zvezala z Rumunijo, ki se smatra že danes četrtim členom sedanje trozveze. Radi albanskega in macedonskega vprašanja pa so tudi balkanske državice neslo ž ne ter se nagibajo na nasprotne strani. Radi Balkana torej vse vre in se snujejo važne mednarodne državne kombinacije. pesnujočega globokočutnega Koljcova, široko-obzorno helenstvo Majkova, ognjevitost socialnega, demokratičnega realista Nekrasova, pereča satira idealnega patriota Žemčužni-kova, aristokratična melanholija elegantnega Apuhtina, nežnočutna lirika velikega kneza K. Konstantinoviča, vrelost čustev in žarko hrepenenje žensko rahločutnega Nadsonaza svobodo, lučjo, resnico in pravico; rusko židovstvo Fruga, strastvenost modernoerotične pesnikinje Lohvic^e ter veliki, fenomenalni talent cele vrste najmlajših ruskih poetov. Ruski pesniki so proroki, klicarji, voditelji svojega naroda. Kot nevstrašeni borilci za veliko idejo svobode, slo van s t v a in huma-nitete so bili skoraj vsi mučeniki za svoje svetle, velike ideale in za svoje sveto prepričanje. Zato pa je ta .Antologija" prepolna visokih mislij, oplodnjočih idej ter prekrasnih poetičnih slik, podajajočih največjih užitkov. j,Antologijo" sta zbrala in uredila Ivan Vesel in Anton Aškerc. Prevedla sta veČino pesmi j sama, zlasti Ant. Aškerc je obogatil knjigo, saj je prevel 138 pesmij, sestavil življenjepisne in literarnozgodovinske črtice o prevedenih pesnikih ter kazalo pesnikov in prevedenih pesmij, spisal t Iv. Vesela životopis ter dostavil lep .Pagovor" o načina svoje redakcije .Antologije" ter o lepoti roške poezije. Pokojni Iv. Vesel je prevedel 53 pesmij, med temi 79 str. obsežni Lermontovljev epos .Demon". Mnogo (28) prevodov je prispeval tudi dr. Ivan Vojna v Južni Afriki. Sedanji položaj Burov je — tako poroča .Times" — ta le: V Transvaalu je BenViljoen pri Middelburgu v severni ameri prekoračil železnico ter je pomnožil s tem število Burov, ki so severno od železnice ter štejejo sedaj 700 mož. Ti Buri imajo baje nalogo, iti v gorovje Zoutpan po streljivo, ki je ondi zakopano. General Blaton in polkovnik Benson sta Bure preganjala, a brez uspeha. Bo t ha in Schalk Burger sta v Ermelu ali pri Ermelu. Bevers se drži s svojim oddelkom v severnozahodnem Transvaalu, v okraju Wa-terberg, kjer je nedavno docala oplenil angleški vlak. Delarev je zopet na zahoda ter je dal pred kratkim Methuenu opravka pri Zeerustu. — V Ocanjn stojita v severno-zahodnjem trikotu Chriatiania, Bloemhof in Hoopstad Badenhorst in De Villiers nasproti polkovniku Henryju. Pri Eden-burgu pa stoji oddelek Burov, ki je dobil tekom kratke dobe že tretjega poveljnika. Najprej je bil poveljnik Piet Fourie odstavljen ter sta ga v Parijsu Delarev in Dewet degradirala. Potem je bil imenovan poveljnikom Kolbe. a tudi ta je bil odstavljen in izvoljen Ackermann. Piet Fourie je hotel kapitulirati. Dewet stoji z majhno četo južnozahodno Reitza. — V Kaplandiji da Scheepers največ opravka Frenchu, ki stoji v Middelburgu. Scheepera je oplenil Murravsburg ter stoji sedaj v gorovju Camdeboo zahodno Aberdeena. „Daily News" poročajo, dasta Dewet in Steijn prekoračila železnico pri Heilbron-Roadu na svojem maršu proti zahodu in sta sedaj med Vaalom in Rhenosterjem s svojim oddelkom. Dewet vsakj noč razdeli svojo četo ter jo zbere zjutraj. Opaža se baje, da se pomikajo Buri proti jugu. V Kaplandiji so Buri napadli 22. in 23. t. m. mesto Aberđeen, a so se morali po hudem boju umakniti. Pri Cradocku je 21. t. m. zgrabil Kruitzinger polkovnika Crabbeja, ki ima 300 mož. Konji Angležev so ušli, in Crabbe se je po ves dan trajaječem boju mora* Mencinger, nadalje I v. Prijatelj, Rad. Peterlin, f Drag. Kette, f Aleksan-drov-Murn, Vida, Rod. Ledinski, Ai Medved, Simon Gregorčič, Josip K r ž i š n i k in j F r. Levstik. Prevodi, katere vse sta popravila ali priredila urednika, so gladki, vestni in se večinoma čitajo kakor izvirniki. Posebno lepi pa so prevodi Aškerčevi, Veselo vi, Gregorčičevi, Mencingerjevi in Prijateljevi. Vzete so prevedene pesmi iz različnih ruskih antologij, iz posebnih izdanj posameznih pesnikov in par jih je prevedenih tudi iz rokopisov, ki se na Ruskem ne smejo objaviti. Po svoji notranji vrednosti je ta antologija nedvomno nad vsemi pesniškimi zbirkami, ki so kdaj izšle na Slovenskem. Z literarno umetniškega stališča je ta knjiga prva med vsemi slovenskimi .Poezijami". Zato pa gre največje priznanje .Goriški tiskarni" A. Gabrščka in prevajalcem v prvi vrsti pa pokojnemu Iv. Veselu in osobito — Ant Aškercu, ki je izredno težki posel urednika in prevajalca dovršil tako vzorno, da se more prištevati ta antologija najboljšim in najpopolnejšim. Želimo le, da dobimo kmalu tudi tako antologijo čeških in poljskih pesnikov! Prepričani smo, da se bo ta krasna knjiga kmalu razširila po vsem Slovenskem, in da je ne bo izobražene slovenske hiše, v kateri bi se i vnemo ne čitala antologija roških poezij. * « * umakniti v Mortimec. Polkovnik Allenbv poroča, da je to dni pasiralo več tisoč Barov mesto Kriigersdorp, in tadi Bari, ki so se adali, so povedali, da se namerava poskusiti Se enkrat sreda na joga. „Daily News* poročajo, da se vrše v Londona mirovna pogajanja, .Daily Mail" pa, da je Kriiger nepristopen za mirovne ponudbe, ter da je po smrti žene Se večji sovražnik Angležev. Dopisi. Iz Ljubljane, 25. julija. Občna zbora St. Peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vršila sta se dne 22. t. m. v salonu Hafner -nerjeve restavracije in bila prav dobro obiskana. Načelnik moške podružnice, gospod Martin Malenšek, pozdravil je vse člane s prav toplimi besedami in otvoril zbo vanje. Tajnik moške podružnice gospod Franjo Mula ček razmotri val je društveno gibanje v pretečenem, letu iz katerega posnamemo, da je imela podružnica 4 pokrovitelje, 23 ustanovnikov in 87 rednih članov. Z iskrenimi besedami navduševal je člane, da naj vsak po svoji moči pomaga množiti in utrjevati podružnico z marljivim nabiranjem novih članov in tako pripomoči podružnici na vedno višjo in višjo stopinjo. Nato je poročal podružnični blagajnik gosp. Franc Pavlic o podružničnem gmotnem stanju, iz katerega je sledil zaključek, da je imela podružnica 179 kron dohodkov in 150 kron 20 vin. stroškov. Po ljubeznjivem pozdravu velecenjene gospe predsednice Vere dr. Šlajmerjeve, poročala je tajnica podružnice gospodična Helena Bavdek o obširnem in uspešnem delovanju podružnice, bodi si v lastni družbi, kakor tudi pri druzih veselicah, katere so se priredile, bodi si v korist glavni družbi, kakor tudi v druge dobrodelne namene. Pri tej priliki bodi zelo pohvalno omenjeno, da gre vsa čast vrlemu odboru ženske podružnice, kateremu načeluje gospa Vera dr. Šlajmer, ker je pri vsaki priliki pokazal, koliko se da z neumornim trudom in iskreno ljubeznijo do naroda doseči za dobro stvar. Blagaj nič arka podružnice gosp. Marija Trček izkazala je, da je imela podružnica v pretečenem letu skupno z onim deležem, kateri ji je pripadal od skupne veselice, ki so jo priredile vse tri podružnice, in z letno članarino 398 kron 26 vin. dohodka, in da je oddala podružnica glavni družbi 200 kron 65 vin. Članov šteje ženska podružnica 144. Pri volitvi v odbor bili so jednoglasno pri moški podružnici izvoljeni: Gospod Martin Malenšek predsednikom, gosp. Viktor Rohrman I. podpredsednikom, g. Fran Žan II podpredsednikom, gcsp. Iz „Ruske antologije"." M. L. Mihajlov: Poslanica studentom iz ječe. Krepko vse bi vas v objetje, bratje moji, rad prižel; rad vse nade, vsa prokletja z vami bi delil vesel! Ali slepa, zlobna sila loči mene zdaj od vas; v snežne žamete pahnila v hlad me je in mrak in mraz. No v prognanstvo svoje kleto vero vzamem jaz s seboj — v mladež našo vero sveto in pa up najlepši svoj. V temni čakal bodem ječi, dokler svit se porodi. .. Željo tč mi le šepeči, moli duša sred noči! Vspešna bodi boiba vaša, zmaga naj osreči vas! Naj izogne vas se čaša, ki sedaj o travi j a nas! (Po rokopisu prevel A. Aškerc). K. 'M. Fofanov: Ženska. To ti ni ženska, ki svoje prelesti, svojo lepoto ponuja na cesti, *) „Salonska knjižnica" m. V Gorici. Tiskala in založila »Goriška Tiskarna" A. Ga-braček. 1901. Cena 3 krone. Franjo Mulaček tajnikom, g. Frano Pavlic blagajnikom, in gg. Jak Fnrlan Ignacij Irkifi, Jnlij Klemene, Al. Koželj in Alojzij Lonček. Pregledovalcem računov pa sta bila izvoljena gg. Frano Kolar in Frano Smole. Pri ženski podružnici bile so voljene v odbor: Gospa Vera dr. Šlajmer za predsednico, gospa Marija Grolelj za podpredsednico, gpdč. Helena Bavdek za tajnico, gospa Marija Trček za bla-gajničarko in v ostali odbor pa: Gospa Marija Urančič, gdč. Joaipina Po-renta, gospa Marija Fnrlan, gdč.Mioi Rntar, gospa Josipina čuden, gdč Uršula Strah in gospa Mar. Sajovic. Za pregledovalke računov pa gospe Katinka Žan in Lndovika Koželj. Za zastopnika in zastopnice pri glavni skupščini bili so izvoljeni: Gg. Alojzij Lenček in Franc Tome ter gospa Marija Šnelk in gdč. Helena Bavdek. Pri zadnji točki Bslučajnosti", bil je predlog gospe predsednice Vere dr. Šlajmer, da priredita podružnici meseca septembra t 1. na vrtu Hafnerjeve restavracije veliko vrtno veselico, jednoglasno in navdušeno vsprejet. Iz Polja, 25. julija. Dne 21. t. m. napravilo je katoliško podporno društvo v Polja veselico z igro, petjem in šaljivo lo terijo. Kdor je opazoval celo stvar, videl je, da je bila vsa .komedija" ne zabavna, temuč dobičkonosna špekulacija, kar hočemo v sledečih vrsticah pojasniti. Vstopnina je bila za osebo 20 v., katere se je nabralo 126 K. Razume se, da ni bila predstava vređna te svote. Kajti bila je „ki-lova", ker igrali so se .otroke". Vse skupaj ni bilo podobno kaki predstavi, kajti igralci so se posmehovati sami sebi, in to ne vpliva dobro na gledalce. Sploh, so se obnašali kot godci na kmetiški „ohceti". Po predstavi so se na odru zapele Se nekatere pesmi, katere so bile po sodbi starih ženic „strašno lepe". Neizogibni štefe dal je potem svoj blagoslov raz odra. Potem so se pokazale žive podobe predstavljajoče Krščanski socializem in socijalno demokracijo, prvi seveda kot angelj v nebeški gloriji, drugi kot satan s črnimi ro govi. Tu se je v podobi pokazala želja naših s i 1 n o krščanskih socijalistov, kateri so pri šaljivi loteriji prav po krščan sko goste skubili. Srečk prodalo se je nad 600 po 20 v., kar znese nad 120 K a vsi dobitki niso bili vredni 20 K. Tu se je pokazala krščanska ljubezen, katera se pa tolmači med našimi krščansko mislečimi delavci tako, da je bolje z zvijačo si kaj pridobiti od svojega bližnjega, nego mu po pravici kaj dati. To se je pokazalo tudi pri tem, da je slučaj tako nanesel, da so vsi dobitki večje vrednosti prišli, „slučajno" seveda, v roke onih, ki so vso reč vodili, ali pa njih ženam in sorodnikom a dobitki za druge so bili navadno 5 igel, kakoršnih se povsod dobo po 10 za 1 kr. Ali ni to mladež, ki k orgijam šumnim zavaja, in ki poljube vsem svoje prodaja. To ti ni ženska, prijatelj, zares! Takšna ni angeJj iz srečnih nebes, hči je to demona zlobnega, slepega, nič ni v njej blagega, nič ni v njej lepega. Ženska je božja stvar, je Magdalena, ki nekdaj h Kristu je prišla iskrena, gledala v njega z očmi je ljubečimi, brisala noge z lasmi mu dišečimi. Ženska — odblesk je to solnca nam majskega, žarek to zlat nad gomiloj trohnenja je; Ženska — to senca domovja je rajskega, ženska je sreča, ljubezen, življenje je. (Prevel A. Aškerc). M. A. Lohvickaja: Pesem ljubezni. Kje ponos si ti moj, volja moja kje ti? Od poljubov sem tvojih že vsa brez moči... Morje tajn in pa Čud, ah, se skriva mi v njih, morje sreče je nove v objetjih tvojih. Brez strasti sem bila in brez želj, a ti smel venec beli moj s čela si, ljubček, mi snel... No, objemaj me, stiskaj Se bolj in bolj, daj! In carica bo robinja rajša ti zdaj. Bil si nežen z menoj, bil si hud, razdivjan, in zazibal, začaral si v sladek me san... V njem ko v ognja hotela zgoreti bi jaz, ah, ljubeča te htela umreti bi jaz! (Prevel A Aškerc). prav v smisla krščanskih socijalistov? Ako se dostavim, da ee je veselica vršila na vrta društvenega doma v Slapah, in da se je vršilo isti dan zadnje djanje konaumne ga društva iz Kašlja, namreč izredni občni zbor, pri katerem se je z največjo silo skup sbobnanim adom naznalilo, koliko je društvo dolino ter da bode vsakdo moral plačati zato, ker je pil petiot, po vrha še 30 K, je povedano vse, kar se je zgodilo imenitnega pretočeno nedeljo v našem kraja. — V št. Petru ne Krasu, 22. julija. Za pogorelce v Gorenjivaai nabral je g. Ivan Blaznik deželni daoar 57 K 38 v. — in sicer so darovali: Ivan Blaznik 2 K, Marija Dokne 2 K. Janko Lesnjak 1 K, Sti-benegg 1 K, O. Leinvreber 1 K, Jos. Kaluža 1 K, N. Penko 1 K. Josip Penko 40 v., Tomaž Česnik 30 v., Križe 1 K, Peter Ber-nik 1 K, Stanislav C vet nič 60 K, Adele Bernik 60 v, Alojzij Česaik 20 v, Anton Penko 20 v., Anton Smrdel 20 v., Ivan Bergoč 1 K, Frano Birgoč 22 v, Josip Čop 60 v., A. ? 20 v., Torkar Katra 20 v, Tomaž Mauer 20 v, ? 20 v., Janez Šeber 1 K, Johana Mumič 20 v., Marjana Pere-nič 30 v., Žitko Marija 40 v, Jakob Dekle-va 40 v, A. Lavrenčič 2 K, Matilda Sila 1 K, Jože Samsa 40 v., Juri Sovnik 40 v., Pavel Kaluža 40 v., Ivana Čelhar 30 v., Antonia Penko 26 v, Prančiška Kuret 30 v., Janez Želko 20 v., Jože Urbančič 20 v., Josip Fidel 20 v., Marija Čepirlo 40 v, Ma rija Bizjak 20 v., Martin Hrovatin 20 v., Margarita Terroli 20 v., Janez Penko 20 v., Ignac Valenčič 20 v., J. Žejno Mala pristava 20 v., A. Fatur 20 v, Marija Volk 30 v , A. Volk 50 v., Peter Malešihar 40 v., neimenovan 1 K, neimenovan 1 K, Torkar Franc 1 K, neimenovan 60 v., neimenovan 10 v., Žele Anton 1 K, neimenovan 1 K, Tomše 40 v., Česnik Ivan 20 v., Frančiška Penko 60 v., Al. Bergoč 40 v. Žele Anton 60 v., Miha Pavlovčič 10 v., Stediot Josip 20 v., A. Gostinčič 20 v, Jankovič 20 v., Kranjc Polona 30 v., Jožef Dolgan 1 K, N. N. 10 v., Pavel Požar 20 v., Val. Krsšovec 2 K, J. K 1 K, Rebec & Comp. 3 K, Ma tija Žele 1 K, Fran Avčin 1 K, F. Margon 30 v., Martin Srebot 20 v., Valenčič Andrej 60 v., Matija Pavlic 1 K, J. Dekle va 1 K, Maslo Franc 20 v., Medved Josip 20 v., Matija Maslo 40 v., neimenovan 20 v., neimenovan 64 v., neimenovan 24 v., Ivan Špilar 2 K, neimenovan 1 K, B. Žu-mer 50 v., Jože Nagode 20 v., Franc Ur-bas 40 v, Ignao Vidic 1 K, Martin Pavlovčič 40 v, Bergoč Ivan 20 v., Rutar Janez 1 K, Jovanovič Anton 1 K. Po odbitih stroških skupaj 57 K 38 v. V imenu pogorelcev vsem dobrotnikom „Bog plačaj". Za pomožni odbor Goreajavas dne 22. julija 1901. Fr. Jelovčan. Piniar. načelnik. Iz II. Bistrice, 25. julija. V nedeljo 21. t. m. koncetrira! J9 vrli postonjski salonski orkester v Bistrici. Velika nova dvorana v hotelu „Ilirija", bila je prenapolnjena odličnega občinstva. Odkrito moramo pripoznati, da tako mcjst6rsko iz-vežbanih igralcev nismo pričakovali; or kester pridobil si je s svojim prvim nastopom občne simpatije in nas s svojim sigurnim izvajanjem naravnost očaral. Dile-tantje so po pravici želi kar največ priznanja za marljivo in neutrudno igranje. Orkester igra dovršeno, tako, đa mora iznenaditi vsacega poslušalca, vse točke so bile igrane z neko lahkobo in tako smelo, da smo jih kar občudovali. Sosebno nam je ngajala „Prodana nevesta" „die Miihle in Sehwarz\valde" in „Zabavni vlak", burno in mnogotrajno ploskanje pričalo je občno zadovoljnost. Prav tako eksaktne in teh-ničnopravilne so bile ostale pijese, ka-kakor „Venček slov. narodnih pesmi", katerih znani narodni motivi so segali globoko v srce. Gosp. kapelnik igral ie znani solo za gosli „Dances-Tziganes" umetniško in le občudovali smo njegovo mojstersko spretnost na goslih. Program se je završil s „Petrograjsko vožnjo na saneh". Razume se, da se je ta kot vse druge točke, ponavljala na burno zahtevanje občinstva. Žal da so nas vrli Postojnci takoj po koncerta radi ugodnosti vlaka morali zapustiti. V jedrnatih besedah zahvalil se je v imenu „čitalnice" gospod Anton Žnideršič gosp. diletantom in gospej Ditrichovi. Kakor je že navadno pri nas, pripetile so se tudi ob tej priliki male ne rednosti. Postonjčanom pa zamoremo le odkrito čestitati, da imajo v svoji sredi tako mojstersko izvežban .orkester". — n. Ljudsko štetje v Ljubljani. (Dalje.) Peti okraj (predkraji bres Vodmata) je približno narastel ravno toliko, ko v predzadnjem desetletji. Padli so v prvi vrsti oni predkraji, kojih prebivalstvo se peča v pretežnem delu s kmetijstvom, t. j. črna vas, Hauptmanca in Hradeckega vas. Tudi prebivalstvo Ilovice se bavi v prvi vrsti s kmetijstvom. Vendar je Ilovica na-rastla, to pa zato, ker se je tjekaj izselilo iz mesta nekoliko ljudstva delavskega stanu. Kmetijstvo v Ljubljani v obče nazaduje. Narastli sta Dolenjska cesta (vsled dolenjske železnice) in posebno močno Karolinška zemlja, kjer se je naselilo iz mesta in okolice veliko ljudstva delavskega stanu. Nove so Orlove ulice, ki so nastale prav za prav iz jednega dela Dolenjske ceste, ki pa štejejo šele dve hiši. Glede 6 okraja, kojega tvori novo-vtelovljeno ozemlje vodmatsko tostran že-leznične proge, se zanesljivega merila za pomnožek ne more zasnovati. Toliko je pa vendar gotovo, da njegov močan pomnožek izza zadnjega desetletja ni naraven. Prebivalstvo je tako močno narastlo, ker se je tjekaj izselilo veliko ljubljanskega stanovništva, in sicer, kakor že zgoraj omenjeno, v prvi vrsti iz 4. okraja (deželna bolnica, vojaška bolnica, Leoninum, železniški in delavski krogi). V tesni zvezi s pomnoškom in pri-manjškom stanovništva so ubikacijske razmere. Ljubljana je štela 1890. 1. 1292 hiš, zdaj jih šteje z Vodmatom 1596, torej 304 ali za 23 5 •/« več! Leta 1890 je bilo le 29 ali 23% hiš neobljudenih, zdaj jih je pa 79 ali 4 9%, med temi je namreč veliko ne popolnoma nedograjenih, odtod ta pomnožek. Število obljudenih hiš je narastlo za 254 ali za 201 %, torej skoraj natanko tako, kot prebivalstvo sploh. Gostost prebival stva je ostala ista, prej in zdaj prebiva v Ljubljani v vsaki hiši po 22 ljudij. Drugače so razmere, če si ogledamo posamezne mestne oddelke. VI. oddelku je prebi valo prej v vsaki hiši po 26 ljudij, zdaj jih prebiva po 27; v drugem prej po 26, zdaj le po 24; v tretjem prej po 20, zdai po 22; v četrtem prej po 30, zdaj le po 27; v petem prej in zdaj po 8; v šestem prej še neljubljanskem po 15, zdaj pa po 27. Dru -i in četrti okraj sta torej v tem oziru nazadovala, peti je ostal enak, ostali trije so napredovali. Relativno najmočnejše so obljudeni: šesti (deželna bolnica); prvi (prisilna delavnica, Marijanišče. Lichtenthurničin zavod in dvoje Predovičevih hiš) in četrti (Kolizej, V. Treo, Medjatova hiša, hiralnica in oddelek za umobolne) V tretjem okraji kaže se nam posebno velika razlika med močneje obljudeno severno polovico (Kapucinsko pred mestje in Gradišče) z mestnim značajem in pa med manj obljudeno južno polovico (Trnovsko in Krakovsko predmestje s kmetskim značajem. V petem najmanj obljudenem okraji je ostalo razmerje nespremenjeno; drugi okraj fe tudi v tem oziru nazadoval. Število obljudenih hiš je, kakor zgoraj omenjeno, napredovalo v primeri s predzadnjim desetletjem za 254 (v tem številu je tudi že zapopaden ves Vodmat in pa one hiše šišenske občine, ki so bile vte-lo vi jene v zadnjem desetletji). Če abstra-hujemo od 6. okraja, se razdeli prirastek na posamezne okraje tako, da je narastel prvi kraj za 6 hiš, tretji za 55, če trli za 64, peti za 22; drugi je pa pal za 7 hiš. Če pa prištejemo Ljubljani še bivši Vodmat, kolikor ga pripada sedaj mestu, pre-drugači se razmerje v toli, da je narastlo število le za 212 hiš, ker jih je štel Vod« mat 1890.1. 42; zdaj jih pa šteje 114, torej za 72 več. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. julija. — Blamirani klerikalci. Svoj čas so klerikalci skovali izvrsten načrt, s katerim so hoteli naš list zadušiti. Nameravali so nas s pravdami ugonobiti in nas res obsuli s celo vrsto tožba. V zadnjih treh letih so vložili proti nam okrog petdeset tožba, ali ko je bila preiskava dognana in so tužitelji videli, kakšna dokazila imamo pri- -pravljena, so tožbo navadno umaknili. Is -vseh tožba, kar so jih klerikalci proti nam naperili, ni bilo doslej nič. Zahvaliti ae imamo zato le previdnosti, le temn, da ne damo povoda tožbi, dokler nimamo dokazov v rokah. Klerikalni listi ne postopajo tako, zato so pa tudi vsak čas obsojeni. Včeraj je zopet vzela konec jedna tistih tožba, ki so jih klerikalci proti nam vložili, in vzela je žalosten koneo. Sploh je bil včerajšnji dan za generalnega pravnika in popravkarja klerikalne stranke, dr. Brejca, dan nesreče. Najprej mu je dalo sodišče ukor, ker se je izrazil tako, kakor bi porotniki sploh pristransko in krivično sodili. Ta dr. Brejc misli, da mora vsaka njegova tožba obveljati, tudi če je še tako smešna in neute merjena Če pa ne obvelja, so pa porotniki pristranski in krivični. Tacega žaljivega in nezasluženoga očitanja, kakor dr. Brejc, se o porotnikih pač še nihče ni upal izreči. Vrh tega, da je doktor Brejc dobil ukor, je pa tudi s tožbo pogorel. Tožil je v imenu nekaterih klerikalcev iz Radeč odgovornega našega urednika in troje radeš-kih naprednjakov radi necega dopisa. Pri prvem zaslišanju je naš odgovorni urednik izjavil, da sploh ne da nikacega odgovora, da naj tožniki le vlože obtožnico, on da bo že potem povedal in storil kar treba. Tožniki pa na to izjavo niso vložili obtožnice, ampak so umaknili tožbo radi žaljenja časti ter zasukali stvar tako, da naj okrajno sodišče obsodi našega odgovornega urednika radi zane-marjenja dolžne paznosti, češ, Če je v listu kaj žaljivega, je odgovorni urednik že zanemaril svojo dolžnost, tudi če ima cel arzenal dokazov pripravljenih. S tem otročjim svojim nazorom pa dr. Brejc ni prodrl. Naš odgovorni urednik je odločno izjavil, da je inkriminirani dopis bral in da je z njegovo vednostjo in z njegovim privoljenjem prišel v list in sodišče ga je vsled tega seveda od obtožbe radi zane-marjenja dolžna paznosti oprostilo, tožnike pa obsodilo v povrnitev pravdnih stroškov. Tako imajo klerikalci sedaj v svoji zbirki jedno blamažo več. Bolela jih ne bo, saj so blamaž in moralnih zaušnic tako vajeni, kakor cigan mraza. — Zasramovalcem tržaških Slovencev. »Edinost" je napisala pod takim za-glavjem jako umesten članek. Ker se je »Slovenec" radi tega včeraj silno razko-račil, utegne naše čitatelje zanimati, kaj je šenklavške gade tako raztogotilo. V članku „Zasramovalcem tržaških Slovencev" pravi „Edinost", da vsemu slovenskemu svetu je znano, kakšne krivice morajo trpeti katoliški tržaški Slovenci. Nekdaj je bilo po tržaških cerkvah povsod slovensko bogo-služenje, ali sedanja cerkvena oblast je začela vse ubijati. .Edinost" noče kriviti pri tem tržaškega škofa, ker je znano, da so ga uklenili v verige, in na teh verigah so kovali tudi c. kr. moderni Iatinsko-nemški škofje, mnogi slovenski svečeniki, profesorji bogoslovja in doktorji sv. pisma. Zato se v Trstu ne dovoljujejo Slovencem več niti cerkvene bratovščine, cerkvene zastave in niti slovenske cerkvene duhovne vaje. Proti Slovencem je nastopilo vse, kar ima vpliv v tem pogledu, na čelu tega grdega boja pa stoji italijanskc-latinska duhovščina ! Glasilo kranjskih duhovnikov nima srca za tržaške Slovence, ona zasramuje sv. Cirila in Metoda, Nemci in Latinci so jim vzor. „Primorski List" je v borbi proti tržaškim Slovencem na strani „Amikovcev". --— .Slovenec" glede na slavnost „Kola" ni imel drugega, nego da je hudobno podtikal, da so slovenski možje krivi, da ni bila zastava cerkveno blagoslovljena in — tako pravi „Edinost" doslovno — „tako zakriva onega glavnega sovražnika v Gorici, ki je Še pomagal Jurizzi do zmage!" Katoliška stranka na Kranjskem je v cerkvenih stvareh prestopila popolnoma v nemško-latinski tabor, in tudi narodno je začela zapuščati slovensko stvar. Dalje vpraša „Edinost", zakaj ni bilo nobenega zastopnika katoliške stranke pri razvitju zastave. Odgovor utegnejo dati Italijani v Kopru, ki so bili priredili demonstracijo na čast M i s s i j e ! „Edinost" skončuje: „Zato, .Slovenec", — ako hočeš biti pravičen, ne napadaj tržaških Slovencev, ampak ono nemško-latinsko glavo v Gorici!" — Tako .Edinost". Na včerajšnje , Slo vence vo" psovanje imamo odgovoriti le to, da je naše uredništvo poslalo k elavnoati „Kola" v Trst posebnega poročevalca. — Iz Orado« se nam pile: V glasila kat dijaltva .Zora" nahaja se slavospev novo pečenemu kat društvu .Zar-i-a" v Gradca. Ves dopis smrdi po Jarcu. Ni vredno na ta pozdrav odgovarjati, pač pa je potrebno seznaniti občinstvo z možici tega katoliškega društva Potrebno je obelodaniti hinavsko postopanje teh avetohlin-cev. Največja zasluga teh jezičnih katoli čanov je, da so kakega liberalca z lažmi, obrekovanjem in sumničenjem žalili. To je katoliško. Laži, obrekuj, sumniči, zahtevanega zadoščenja ne daj — a pri sodniji prosi odpuščanja. Ti .nekatoliški" liberalci, ti vse odpustijo. Taki elementi pojavili so se v tem katoliškem društvu. To je za slo venski narod veliko večje zasluga, kakor pa če je kdo nemškemu nacionalnemu buršu odsekal pol nosu ali ušesa. Predsednik z dobrim vzgledom obrekuje vzorne Slovence, da pride v časopise, kaže pot, po kateri se širi reklama za društvo in varuje tako čast društva, blagajnik je pa — tamburaš. Se razumemo — je-li? Le tako naprej! Na tako društvo ste lahko ponosni v samozavesti, — da Vas nijedno drugo društvo, bodisi akademično ali ne, niti ne pogleda. — štajerski deželni zbor je za železnico Grobelno Slatina do hrvatske meje dovolil deželnega prispevka 800.000 K. — Koroški deželni zbor se letoa tudi bavi z volilno reformo. Poslanec Kirschner bo o njej poročal. Po odsekovem načrtu se uvedejo direktne in tajne volitve v kmetskih občinah, število mandatov kmetskih občin se pomnoži za tri, vrh tega pa se ustanovi nova kurija s petimi mandati, po vzgledu volilnega reda za državni zbor. V nemških listih se izraža dvom, da bi ta načrt obveljal. — Kaplan spravil papeža v kazen. Ni dolgo tega, kar sta šla kaplan v Ro-činju in neki njegov somišljenik vulgo .papež" na sv. inisijon. Med potjo se jima je pripetila nesreča, da se je 8 amodko ali žveplenko, vrženo v travo, unela senožet in je zgorel celo neki senik. Vsa reč je prišla pred sodnijo. Papež je trdil in trdil, da on ni mogel užgati, ker sploh ni kadil, pač pa je kadil kaplan. Toda sodnija v Gorici ni verjela v papeževo nezmotljivost, nego ga obsodila na 60 K globe in na plačilo odškodnine. Papež je bil obsojen, kaplan je pa prost. Papež je radi tega ves iz sebe in je vso stvar izročil odvetniku. Stvar pride torej pred drugo instanco, dotlej pa ima omenjeni papež časa dovolj premišljati o vprašanju: „Kul'k kasta msjon". — Slov. akad. društvo „Sava" v Ljubljani opozarja svoje člane na I. izredni občni zbor, ki se vrši jutri, v soboto 27. julija zvečer ob 8, uri v Auerjevi gostilni, (Wolfove ulice). — Slovensko trgovsko društvo ,,Merkur" vabi vse svoje člane in po njih vpeljane goste k sestanku, kateri bode v soboto dno 27. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostoril „Narodni dom". Na dnevnem redu tega sestanka je razgovor o zadnji seji trg. i obrt. zbornice glede točke o uvedbi nedeljskega počitka v trgovskem obrtu; nadalje se bode razgovar jalo o omejitvi delavnih ur med tednom in o neđostatkih trg. gremija. Z ozirom na važnost točk dnevnega reda nadeja se omenjeno društvo najobilneje udeležbe. Privatni sestanek trgovskih nastavljencev dne 20. t. m. je bil zopet prav dobro obiskan. O tem sestanku se nam poroča: Na dnevnem redu istega je bil je bil zopet nedeljski počitek trgovskih nastavljencev, posebno pa se je obravnavalo, kako naj se doseže isti. Po dolgi debati sta bila stavljena dva predloga in sicer je bil prvi, da naj priredi slovensko trgovsko društvo „Merkur" skupni sestanek trgovcev in trgovskih nastavljencev, na katerem sestanku bi se skupno določilo tako glede nedeljskega počitka, kakor glede omejitve delavnih ur med tednom, drugi predlog pa, da naj skliče slovensko trgovsko društvo .Merkur" javen shod, na katerega naj se še posebno povabi trgovce in njih naatav-Ijence, z vaporedom nedeljski počitek. Večina navzočih je bila za drugi predlog, ter je tudi ta konečno obveljal posebno z ozirom na to, ker so govorniki naglašali, da je potreba, da tudi občinstvo zve, kak položaj imajo trgovski nastavljenci. Tema je sledilo poročilo gospoda Dobriča, trgovskega nastavljenca veletvrdke gospođa Vaša Petričiča, da se je slednji izjavil nasproti svojim uslužbencem da on nima nič proti nedeljskemu počitka, nasprotno, da je on pripravljen zapirati svojo trgpvino ob nedeljah, ako bodejo vsi ostali trgovoi zapirali. To poročilo se je vzelo s zadovoljstvom na znanje. Konečno so navzoči sklenili, da bodejo prirejali toliko časa sestanke dokler ne dosežejo 1. popolnega nedeljskega počitka in 2. omejitev delavnih ur. — Umrl je včeraj v Maribora bivši gimnazijski profesor, kanonik dr. Josip Pajek. Pokojnik je tudi kot književnik znan. — Umrl je 23. julija po dolgi in mučni bolezni c. in kr. pijonirski stotnik v pokoju Franc Eržen. Iz Ptuja ae nam o njem piše: Pokojnik — rodom Ljubljančan — je bil brat jurista in slovenskega pisatelja Viktorja Eržena. Dovršiva! v Ljubljani nižjo realko in potem pijonirako šolo v Hainburgu, dobil je pokojnik prvo mesto v Lincu; a kmalu na to je bil prestavljen v Ptuj, kjer je bil imenovan poročnikom. Kot poročnik služil je nekoliko časa v Po-žunu, a veliko vrsto let prebil je v Klo-aterneuburgu. V Klosterneuburgu je dobil tudi Najvišje priznanje za zasluge. Bil je posebno natančen v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Pred dvema letoma je začel bolehati. Prosil je zopet v Ptuj z upanjem, da mu slovenska zemlja povrne ljubo zdravje, a motil se je. Že po šestih mesecih je mo ral prositi za umirovljenje, ter se je preselil v Znojim. Stotnik Eržen bil je vojak z dušo in telesom, a dasi vojak, ni pozabil, da je slovenske matere sin. Blag mu spomin! — Maturo na gimnaziji v Kranju, ki se je vršila od 22.-25. t. m. je delalo 22 abiturijentov. Izmed teh jih je napravilo zrelostni izpit 16 (Ivan Ažbe z odliko), pet jih je padlo za dva meseca, jeden pa za jedno leto. — Zveza slovenskih kolesarjev je, nadaljevaje svoje delo prejšnjih let, napravila 13 novih pomočnih postaj, in sicer 4 na Goriškem, 8 na Kranjskem in 1 na Spodnje Štajerskem. Za postaje izbrala je narodne, priznano dobre hotele oziroma gostilne, kjer dobi kolesar razun potrebnega kolesarskega orodja ter obvez za eventuelne telesne poškodbe gotovo tudi izborno postrežbo po nizki ceni. Vsih poajtaj je zdaj 42 na številu, in sicer: 1. Bled, gostilna g. Jakoba Peternela. 2. Bohinska Bistrica, gostilna g. Janeza Mencingerja. 3 Bovec, gostilna pri pošti g. Al. Sorča (nova postaja). 4. Celje, .Narodni dom". 5. Črnomelj, hotel Lackner (nova postaja) 6 Domžale, gostilna pri pošti. 7. Grahovo, gostilna gosp. Matija Krajca. 8 Grosuplje, gostilna g. I. Rusa. 9. Idrija, gostilna „pri črnem orlu". 10 Ilirska Bistrica, hotel „Ilirija" g. Ivan Bajca (nova postaja). 11. Jezersko, gostilna gosp. Frana Murija. 12. Kamnik, gostilna gosp. Josipa Kende. 13. Kanal, gostilna .pri zlatem levu" gosp. Fran* Ullaga (nova postaja). 14 Kandija-Novo mesto, gostilna g. Jo s. Windischerja. 15. Kobarid, gostilna .pri lovcu" (po dom. .pri Fedrigu") g. A. Juretiča (nova postaja) 16. Kranj, gostilna gosp. Peter Maverja. 17. Krško, gostilna g. Frana Gregoriča št. 11 (nova postaja). 18. Ljubljana, .Narodni dom". 19. Logatec, gostilna g. Kramerja. 20. Medvode, gostilna g. Alojzija Jerala (pri kovaču). 21. Metlika, gostilna gosp. Josipa Pezdireca (nova postaja). 22. Mokronog, gostilna g. Rudolfa Pleteršeka (nova postaja). 23. Mozirje, hotel Tribuč [člani zveze imajo 20% popusta] (nova postaja). 24. Podbrezje, gostilna g. A. Pavlina. 25. Postojina, gostilna g. Vičiča. 26 Razdrto, gostilna g. Kavčiča. 27. Ribnica, hotel Arko [soba s postrežbo in svečo vred stane za člane le 1 K] (nova postaja). 28. Sežana, gostilna g. Mohorčiča. 29. Škofja Loka, gostima g. I. Deisingerja. 30. Št. Jernej, gostima g. Josipa Tavčarja (nova postaja). 31. Št. Peter, gostilna gosp. Ivana Špilarja. 32. Tolmin, hotel Modrijan goap. Oskarja Gaberščeka (nova postaja). 33. Trebnje, gostilna gosp. Alojzija Pavlina. 34. Trojane, gostilna g. Konšeka. 35. Trst, kavarna Commeroio. 36. Tržič, gostilna pri pošti g. Antona Globočnika (nova postaja). 37. Velike Lašče, gostilna g. Frana X. Gre-benca. 38. Vipava, hotel Adrija, 39. Vransko, gostilna g. Šentaka. 40. Vrhnika, gostilna „Mantua*. 41. Žalec, gostilna g. Hausen-biichlerja. 42. Žužemberk, gostilna g. Jos. Pehanija. Tudi v prihodnje bo .Zveza slovenskih kolesarjev" Število postaj pomno-zevala, v kolikor ji bodo dopuščala denarna sredstva. Ker so pa njeni dohodki vspričo nizke letne Članarine (po 3 K za vsacega člana) jako majhni, treba ji je vsestranske podpore. Zato poživljamo vse slovenske kolesarje, da ji z mnogoštevilnim pristopom olajšajo nadaljno, za kolesarstvo tako plodonosno delovanje. — Izlet kamniške podružnioe ,,Slo-venskege plsninskege društva" na Me-nino planino se preloži, ker je v nedeljo 28. t. m. otvoritev Tomčeve koče na Bigunjšici. — S Trebelnega se nam piše: 23. t. m. med 4. in 5. uro popoldne je nastal ogenj v Soli na Trebelnem. Vnele so ae bile saje v dimniku. Ker je precejšnja sapa pihala, je ogenj švignil is dimnika do sosednje cerkve. Prestrašeni, sosedje kakor tudi župan g. Nahtigal, so hitro pritekli na pomoč in posrečilo se jim je zadušiti ogenj, ki razen strahu ni napravil nikake škode. Požrtvovalnim gasilcem bodi s tem izrečena presrčna zahvala. — Narodna čitalnica v Celji priredi s sodelovanjem .Celjskekega pevskega društva" in .Celjskega Sokola" v soboto dne 27. julija 1901 zvečer v prostorih .Nar. doma", slavnostno odhodnico, odhajajočemu gosp. odvetniškemu kandidatu dr. Vladimir ju Ravniharju, kateri se zdaj stalno preseli v Ljubljano. Z ozirom na neumorno in vseatranako njegovo delovanje na narodnem polju ves čas njegovega bivanja v Celju, zaradi neprencenljivih zaslug, katere si je iztekel kot odbornik skoraj vseh narodnih društev v Celju, posebno kot prejšnji pevovodja in zdaj večletni predsednik .Celjskega pevskega društva" in pa kot načelnik dramatičnega odseka, kot režiser in igralec sam, vabi odbor narodne čitalnice v Celju najvljudneje j vse celjske in okoliške Slovence, posebno vse Častite ude vseh celjskih narodnih društev na to odhodnico ter pričakuje čim največjo udeležbo. — Zabavno društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo dne 4. avgusta t 1. izlet v Maria - Enzersdorf (postaja južne železnice Brunn — Maria-Enzersdorf). V gostilnici „Zum Schottenhof", Maria Enzersdorf, Hauptr. 17. bode na večer koncert z zabavo. Slovanski gostje dobro došli! — Mestna kopel. Od 14 do 20. julija letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 864 kopelij, in sicer za moške 668 (prsnih 475, kadnih 193); za ženske pa 196 (prsnih 43, kadnih 153). — S skledo po glavi je udaril hla pec Jožef Šmelcer petletno deklico Marijo Vodnikovo na Karolinški zemlji št. 55. Deklica je na čelu poškodovana — Sprla in stepla sta se danes ponoči na Novem trgu hlapca, ki sta pre-peljavalaj konje in voz tvrdke Siemens in Halske — V vodo je padel pri kopanju konj 6Ietni deček Alojz Kaefer. Vrgel ga je konj raz se v vodo. — Aretovanje. Mestna policija je danes zaprla Alojzija Forstnerja, delavca pri zgradbi novega mostu, ker je kradel svoji tvrdki les in cement in ga prodajal bar varju Adolfu Reichu. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Izgubila je Marija KeršiČ iz Vodio v mestu hranilnično knjižico kranjske hranilnice z vlego 460 kron. V knjižici je bilo tudi 7 desetakov. * Praški mestni odborniki bodo v prihodnje nosili posebne znake, kakor so to videli ob času sokolskih slavnostij pri francoskih gostih. O priliki kake sveča nosti okiti se znak še s trobojnim trakom. * Cesarica Elizabeta v tiskarni. Povodom razkritja spomenika cesarici Eliza beti v Solnogradu poroča neki list, da pokojna cesarica ni bila le pesnica, ampak tudi tiskarska zlagarica in tiskarica. Svoje pesmi je stavila sama in tiskala. Tudi cesar Viljem II. se je učil več mesecev tiskarstva v tiskarni Trowitzsh v Berolinu Že cesar Franc, soprog Marije Terezije, je delal ob omari in ročnem stroju. * Soproga prezidente KrUgerja bila je 21. julija v Pretoriji pokopana. Ko jo je snubil mladi farmer Kr tiger, odgovorila mu je poznejša gospa prezidentinja: Znam kruh peči, kuhati, šivati, prati in umivati." — In v petdesetletnem zakonu se ni izneverila svojim pojmom o ženskem delokrogu. Oblačila se je vedno v črna oblačila; poznala je le eno modo. Živali je jako ljubila. Imela je 16 otrok; 7 jih še živi. — V začetku vojne je pet Kriigerjevih sinov odrinilo na boj zoper angleške roparje. Književnost — Vinogradniki I Čuvajte vinsko trto I Kratko navodilo, kako vspeflno sati ravati nanjnavadnejie trane Škodljivce. Spisal Anton Kosi, učitelj in vinogradnik v SrediSČn. Če rav se v Slovencih do sedaj nobena drnga gospodarska stroka ni obravnavala tako mnogostranski, kakor v novejSem časa vinstvo, vendar do sedaj slovenski vinogradniki Se niso imeli knjižice, ki bi razpravljata v poljudni besedi o raznovrstnih trsnih Škodljivcih. Da bi tema nedo8tatkn odpomogel, spisal je g. Koai delce .Vinogradniki, čuvajte vinsko trto!", katero bode vinogradnikom gotovo dobro doSlo. Delce, katero je pregledal in odobril Štajerski deželni vinarski pristav, gospod Pnklavec, je nastalo iz teoretičnih nankov m iz praktičnih izkuSenj pisateljivih. Nadejati se je, da bode tudi ta ilustrovana knjižica kolikor toliko pomagala utrjevati mej preprostimi vinščaki nauke o novem vinogradstvu, ki napreduje od dne do dne lepSe. Knjižica se dobi pri nje izdajatelju g. A. Kosiju v SrediSču, naroči pa se lahko tudi pri vsakem knjigotržcu na Slovenskem. Cena 1 kom. 50 vin. (25 kr.) Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 26 julija. Slovenski poslanci so se vrnili v deželni zbor, podali pa izjavo, da se bodo po potrebi zopet posluževali abstinence. Petrograd 26. julija. Vseučiliški profesor Markovnikov objavil je v „Ros-siji" članek, v katerem zavrača generala Retticha znano pismo, pisano po sokolski slavnosti v Pragi. Markovnikov pravi, da se izobražena Rusija smeje Rettichovim zastarelim nazorom, in naglasa, da je kultura narodov merodajna za njih veljavo. Češki narod stoji na višji kulturni stopnji kakor ruski narod, ako pa se Srbom. Rumunom in tudi drugim Slovanom na Ogrskem slabo godi, je tega največ vzrok njihova nizka kultura. London 26 julija. Močan oddelek Buro v je na potu, da vdere na kapsko ozemlje. London 26. julija. Lord Kitche-ner javlja iz Pretorije, da so Angleži pri Reitsburgu naskočili burski konvoj in vjeli 25 Burov ter mnogo vozov z živili in orožjem. London 26. julija. V petek bodo imeli inozemski poslaniki v Pekinu posvetovaDje, da se poravna mej njimi nastalo nasprotje, iz katerih državnih dohodkov naj Kitajska plača zahtevano odškodnino. Proti zoboholu in gnjilohi zob izborno deluje antiseptična Melnsina ustna in zobna voda otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabžlnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina. sbhIo^h. (28—30) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Flesljeva cesta Stev. 1, zraven mesarskega mostu. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. julija: France Vertačnik, delavčev sin, 3 leta, Hranilnična cesta St. 9, škarlatica. — Leopold Spreitzer, strojevodjev sin, 5 let, Marije Terezije cesta št. 8. srCna hiba. Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 806-3 m. Srednji «raunl tlak 73f0 mm. Stanje čas epa-i baro-suvanja metra iv mm. P S,- Is Vetrovi Bi Nebo B" i o 2 25 26 9, svečer 7. zjutraj 2. popoL 732 6; 20 4 brezvetr. jasno i« 733 5' 17 9 si. svzhod jasno g 7326 256 sr. zahod sk. oblač. 0 Srednja včerajšnja temperatura 215°, nor-male: 19-9°. Dunajska borza dne 26. julija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9910 Skupni državni dolg v srebru .... 99 05 Avstrijska zlata renta....... 11830 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 9565 Ogrska zlata renta 4°/0....... 118 35 Ogrska kronska renta 48/0 ..... 93 — Avstro-ogrske bančne delnice .... 1648 — Kreditne delnice......... 632 60 London vista.......... 239 70 Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'42\'S 90 mark . c.......... 2345 90 frankov........... 19 03 Italijanski bankovci........ 91'— C. kr. cekini...........1130 Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja povodom smrti naše drage matere, oziroma stare matere, tašče i. t. d., gospe Ivane Anžič izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo, zlasti čast. g. kapelanu Plečniku, ki je pokojnico vso dobo dolge bolezni obiskoval in tolažil, kakor tudi sorodnikom in sosedom, ter vsem drugim prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in na izrazih sožalja. V Ljubljani in Trstu, 24. julija 1901. (1538) Žalujoča rodbina. Vzgojiteljica vešča slovenskega in nemškega jezika, se iSče k dvema otrokoma v starosti 6 in 4 let v večje mesto. Gospodične v starosti 30 do 40 let imajo prednost. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: L. Mahorcic, Sežana. (1587—1) Iščem pripravnega nadzornika (penzijonista), kateri bi imel nalogo, delavsko osobje nadzorovati in vodtti tovarniško knjigovodstvo, za svojo tovarno. Prednost imajo oni, ki so že opravljali enaki posel. Ponudbe sprejema Jos. Petrič v Ljubljani, tovarna papirnih izdelkov. (1577—1) Cts. kr. mtrtjsfci ffi irtiiBi žitolci. opravila šivalnih strojev P ■ vseh sistemov urno, dobro in po ceni. B Prodaju najboljšega olja, Igrel in H tli-utfili potrebMrin za šivalne stroje. Priprave in prl»troJi za vsa razna šivalna dela. (1523—4) Singer Co„ delniško društvo za šivalne stroje Sv. Petra cesta št. G. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO- letnik xxi. (1901). Izhaja po 41 , pole obsežen ▼ veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 38 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod ls Izubijane j ni. kol. Prog; a Aon Trbii. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Fransenstest«, Inomost, Monakovo, Ljubno; eei Selzthal v Ansaee, Solnograd, čez Klein-Beifling t Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m ■jutraj oeobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrib, Oenevo, Pariz; cez Klein-Beining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne »Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo. — Prosa v Novomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 ax zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod T LJubljano juž. kol. Proga la Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Soinograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 33 m zvečer iz Poduarta-Krope. — — Ob b". uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih vamv, Heba, Marijinih varov, Piznja, iiudejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega nioeta ln aio»ev.K-. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. ur> )i m popoludne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in ob &. uri 48 m zvečer, istotako. Oaaod iz JUjub-ljsaie drž. kol. v Ktkaniibi. Mešani vlaki: Ob t. uri 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne. ob >\ uri 60 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. la Kamnika. Mešani vlaki: Ob '6. ur« 49 m siatraj, ob 11. uri 6 m dopcludne, ob 6. un Lt) m in ob S/, uri 55 m zvečer, posieduji vlak le ob nedetjah in praenikih. (1393) Naznanilo. V nedeljo, dne 28. julija t. I. ob IO. uri zjutraj se bode v zavodu c. kr. drž. žrebčarije št. 3 v Selu pri Ljubljani Mletei orijentalno mlini irete prodal največ ponujajočemu proti gotovemu plačilu. — Kupci se vabijo k tej prodaji. (1578) Domači izdelki. Zalosro vsake vrste solidno izdelanih P bodisi koleselnov ali najmodernejših kočij, priporočam najtopleje. Cenike pošiljam na zahtevo. 1^" rane V i s* J a. n izdelovalec vozov. Ljubljana. Rimska cesta št. f f. (1535-3) C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlancl-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dale« nadkrlljujorl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila ln spričevala raznih uradov in n a j s i o v i t e j 5 i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (mb-i« Z= Dunaj, I., IrTaxiiiiillaiistr«ss© S. ZHZH Trgovski učenec s primerno Šolsko izobrazbo, poStenin sta— riše v, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri (1528—3> J. Šket-u v Ilir. Bistrici. Gospića j zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, želi dobiti službo v odvetniški ali notarski pisarni. — Ponudbe se prosi pod „A. O.** na upravništvo BSlov. Nar.V Trgovski pomočnik posebno izvežban v železnim in usnju, se takoj sprejme pri tvrdki Ludovik Smole (iwb-i* trgovina z mešanim blagom v Sevnici. Mova, enonadstropna (1545 -5; tik kolodvora Dovje, obsezajoča 9 sob in 2 kuh