Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 9. iulija 1924.
Izhaja vsako srsdo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za Inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna rntica ali ni. prostor 10 Din.
Spisi in dopisi s« pošiljajo Uredništvo Domolji ba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniiiru Domoljuba. Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Orjunaške grozovi-tosti in pobalinstva v preteklem tednu.
Trboveljski umori in požigi so še komaj pozabljeni, pa se je Žerjavovim razboj niškirn tolpam zahotelo nove krvi Orju-i n&ške bande so pretekli teden uprizarjale j nove grozovitosti. Preglejmo jih:
Gruča orjunašev je napadla na ljubljanskem glavnem kolodvoru gospodično P., ki je čakala svojega gospodarja, ki se ie moral pripeljati z Dunaja. Orjunaš ji je pomolil revolver pod nos in ji ukazal, da naj pohvali orjunaše. Policaj je preprečil večjo nesrečo.
Druga orjunaška družba si je najela izvoščka in se peljala pod Rožnik. Tam se 1 je družba prav dobro zabavala, potem pa je izvoščka spodila proč in se sama peljala v Ljubljano. Izvošček pa je moral peš in brez zaslužka domov.
Pri beletn dnevu ob pol 1. uri popoldne je Orjunaš Anton Horvat z nekaterimi tovariši napadel ljubljanskega odvetnika dr. Lemeža. Orjunaši so dr. Le-meža pretepali in suvali, da je dobil težke poškodbe in se je komaj rešil v eno izmed bližnjih hiš. In to se je zgodilo pri belem dnevu sredi široke ljubljanske ulice.
Najhujši izmed vseh dosedanjih orju-naških zločinov se je pa zgodil na Viču pri Mubljani. Tam so delavca Rudolfa Juva-H ki je oženjen in ima 4 otroke naenkrat "ečer ob mraku obkolili orjunaši, kakih 10 po številu, in mu zvezali roke z jermeni na hrbtu, zavezali oči z ruto ter ga odpeljali. Zahtevali so od njega, naj oblju-oii zvestobo Orjuni. Ker tega ni hotel sto-so mu dejali desno roko v navijalnik iT1!'	zmečkali, da so mu morali
» bolnici dva prsta takoj odrezati. Poleg <®ga so ga suvali v trebuh, prsa in po gla-m ga šele po dolgotrajnem prepeljeva-)u m mučenju izpustili. Ko so mu odve-a|t oči, se je onesveščen zgrudil. Le z ajvečjo težavo se je potem privlekel v v k i dom« odkoder so ga prepeljali bolnico, če človek to sliši in bere, mu zastaja sapa.
Toda orjunašem tudi te grozovitosti nI bilo dovolj. Komaj so čakali nedelje, da najdejo prilike za nove pustolovščine. Trdno so bili prepričani, da naši gorenjski fantje ne bodo mirno prenesli orjunaške komedije v Lescah, kjer so Orjunaši imeli razvitje zastave. Toda zmotili so se. Nihče jim ni dal povodi za kako razgrajanje. Zato so si ga morali napraviti sami.
Zvečer, ko so se peljali Orjunaši v Ljubljano, se je njihov vlak srečal z nasprotnim vlakom, ki jc vozil na Jesenice naše delavstvo in jeseniško godbo s sv. Jošta.
Ko se je začel vlak na Jesenice pomikati, so začeli Orjunaši na ljubljanskem vlaku rjuti »žWo Orjuna«, z jeseniškega vlaika pa so prejeli odgovore: »Fej Orju-na!« Istočasno je začela jeseniška godba, ki se je vračala s sv. Jošta na Jesenice, igrati. Nahajala se je v zadnjem vagonu. V istem trenotku sta se začula najprej dva strela, takoj nato pa se je vstila cela salva
strelov Orjune na jeseniški vlak. Podivjani Orjunaši so poskakali iz svojih prvih treh vozov — tudi vzadi so imeli en vagon
vpili, da se mora jeseniški vlak ustaviti; in ker se nI ustavil, jih je nekaj steklo za vakom in so v zadnji vagon streljali; na vagonu so vidne luknje od strelov, ranjen pa k sreči ni bil nihče. Eden orjunašev se je vstopil pred železničarja z revolverjem v roki, drugi pa so hiteli proti bližnjemu gozdu. Taim se je začelo divje streljanje.
Potniki v vlaku so se nad divjaštvom Orjune strašno zgražali. Ženske in otroci so jokali, mnogi pa so se vlegli na tla, da bi jih ne zadele krogle orjunašev. Temu vlaku sta bila priklopljena tudi en solno-graški in en monakovski vagon. Kaj so si tujci mislili, ko so videli to divjaštvo? Le srečnemu slučaju se moramo zahvaliti, da ni bilo nikakih človeških žrtev.
Orjunaši so potem divjali še celo pot do Ljubljane in po Ljubljani tulili kakor pobesneli.
Isti večer je napravila svoj prvi napad tudi Orjuna v Kranju, Bili so to gg. Modrijan, Peharc, Gogala, Strnad, Janša, Čolnarjev in drugi. Ti tiči so oboroženi z boksarji napadli par naših fantov, ki so se vračali z orlovske prireditve v Stražišču. Napadli so jih zahrbtno, nenadoma. Za
nekaterimi so divjali z revolverji v rokah, druge so iskali, da bi jih pretepli, čakali so jih pred stanovanjem itd. Fant • so jim sicer srečno ušli, toda vsa poštem. javnost v Kranju se zgraža nad toliko p mrove-lostjo.
To so dogodki, ki so se izvršili v enem samem tednu v sicer tako mirni Sloveniji Ali naj se potem čudimo, če med narodom raste odpornost, če se pripravlja i a-rod na protiudar, na samoobrambo. Ali morda ni opravičeno trdil dr. Korošec, ko je izjavil te dni, da sedanji položaj nujno pelje v meščansko vojsko?! A'i je še varno človeško življenje in imetje? Maše ljudstvo od dne do dne bolj čuti kun vodi pogubonosna liberalna politika. Ž ito pa se vedno krepke/e združuje v organizacijah, ki branijo pravo svobodo in pravičnost. Zato pa tudi pri sedanjih občinskih volitvah tako odločno kaže, da noče imeti z Žerjavovfcni orjunaši in njihovimi podporniki nobenega opravka. Kruto se motijo dr. Žerjav in vsi liberalci, če mislijo, da bodo z ognjem in mečem uničili borbenost našega ljudstva.
Mi pa krepko naprej, za pravo svoi bodo ljudstva!
Prvo opravilo novoizvoljenega občinskega odbora.
Po končanih volitvah občinskega odbora imajo občinski odborniki izvoliti župana in občinske svetovalce.
Ako ni vložena proti občinskim volit-, vam nobena pritožba skliče v roku 8 dni dosedanji občinski predstojnik vse no-voizvoljene odbornike k tej volitvi. Povabiti jih mora pismeno in na vabilo mora napisati dostavek, da tisti, ki brez veljavnega razloga ne pridejo ali pred končno volitvijo odidejo, izgube svoj odbomiški posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni ter, plačajo globo, ki jo sme občinski odbor naložiti do 500 kron.
Sklicatelj mora o času in kraju volitev, pravočasno obvestiti okrajno glavarstvo, k| sme k tej volitvi poslati svojega zastopnika.
Volitev župana.
Volitvi predseduje najstarejši odbornik. Voli se z glasovnicami. Da je volite«
župana veljavna, je potrebna navzočnost najmanj polovioe občinskih odbornikov. Izvoljen je tisti, ki dobi nad polovico glasov navzočih odbornikov. Ako se pri glasovanju ne doseže omenjena večina glasov, je izvršiti drugo glasovanje in ako se tudi pri tem ne pokaže potrebna večina glasov, je izvršiti ožjo volitev. Ako dobi več kandidatov enako število glasov odloči žreb, kdo pride v ožjo volitev. Pri ožji volitvi se smejo oddati glasovi samo tistim dvema odbornikoma, ki sta pri drugem glasovanju dobila relativno največ glasov. Vsak drug glas je neveljaven. Pri ožji volitvi je izvoljen tisti, ki je dobil nadpolovično večino oddanih glasov. Kadar dobita dva kandidata enako glasov, odloči žreb, ki ga dvigne predsednik. Ako bi izvoljeni ne sprejel izvolitve, je najdalje v osmih dneh opraviti novo volitev.
Volitev podžupana in svetovalcev.
Podžupana, kjer ga določa občinski red in občinske svetovalce je voliti takoj po izvolitvi župana. Ta volitev se vrši na isti način, kakor volitev župana in kakor 6mo opisali v prejšnjem odstavku.
Število občinskih svetovalcev.
Koliko svetovalcev se mora, oziroma sine izvoliti, je določeno v občinskem redu. Tako n. pr. določa § 15 občin, reda za Kranjsko, da se mora v občinsko starešinstvo izvoliti najmanj dva svetovalca. Kjer je potrebno, se število svetovalcev lahko primerno pomnoži. Ne sme pa število svetovalcev biti večje od tretjine vseh odbornikov. Priporočamo, da se svetovalci primerno pora zdele po posameznih vaseh.
Vrstni red svetovalcev.
Občinski svetovalci imajo vrsto po številu glasov, s katerimi so bili izvoljeni. Če sta dva dobila enako število glasov, odloči žreb, kdo bo pred drugim v vrsti. Po tej vrsti svetovalci nadomestujejo župana, kadar sam ne bi mogel opravljati službe.
Kdo ne more biti - H občinski svet o r
Za župana (podžu^aua) in občinske svetovalce se smejo voliti le občinski odborniki. Izvzeti so:
1.	aktivni državni in javni zakladni uradniki, poduradniki in sluge in
2.	duhovniki.
Nadalje vsi istočasni člani občinskega Btarešinstva (župan, podžupan, občinski Bvetovalci) ne smejo biti v I. ali II. kolenu v sorodstvu ali svaštvu.
Ako se izvolita dve ali več oseb za občinske svetovalce, ki so si v I. ali II. kolenu v sorodstvu ali svaštvu, je izvoljen oni, ki je dobil več glasov. Ob enakem številu glasov je izvoljen oni, za katerega odloči žreb.
Volivni zapisnik.
0 volitvi župana (podžupana) in občinskih svetovalcev je sestaviti zapisnik, ki ga morajo podpisati predsednik, dva občinska odbornika in zapisnikar. Ta zapisnik, kakor tudi vso ostale volivne spise shrani županstvo. 2'
Razglasitev izida volitve. Izid volitve se mora takoj razglasiti na občinski deski.
S tem je prvo opravilo novoizvoljenega občinskega odbora končano.
Novi župani.
Na Viču pri Ljubljani je bil izvoljen za župana gospod Ivan Gale iz kandidatne liste SLS. — Na Dobrovi pri Ljubljani so izvolili za župana pristaša SLS gospoda L a z n i k a , ki je bil že več let župan. — V šmartnem pod Šmarno goro je bil za župana izvoljen gospod Ivan Božič, posestnik, Vikerče 5. Za svetovalca so izvoljeni 3 pristaši SLS in 6 s socialdemokratske liste. — V Cerkljah na Gorenjskem je bil v sredo, dne 2. julija popoldne soglasno izvoljen za župana dosedanji župan g. Andrej M u r n i K, vrl in odločen pristaš SLS. Tudi vseh 8 svetovalcev je iz vrst odločnih pristašev SLS. — V Št. Vidu nad Ljubljano je bil izvoljen za župana dosedanji župan g. Valentin B a b n i k , posestnik na Glincah, za podžupana pa g. Andrej K r e g a^,mizarski mojster v Viž-marjih. Oba sta odločna pristaša SLS, kakor tudi vsi (5) izvoljeni občinski svetovalci. — V Stranjah je zopet izvoljen za župana dosedanji župan Mihael Kočar, odločen pristaš SLS. Tudi izvoljeni svetovalci so vsi pristaši SLS. — V Trzin« Je bil dne 6. t. m. izvoljen za župana Mihael Čolnar, odločen pristaš SLS. Za podžupana je izvoljen Janez Orel, tudi SLS.
Križe pri Tržiču. Dne 8. t. m. je bil zopet izvoljen za župana gospod Franc Poljane v Sebenjah, pristaš SLS, vsi svetovalci so SLS, podžupan je Rakove Anton, posestnikov sin v Spodnjih Dupljah.
Selca. Za župana je izvoljen Franc Š m i d , odločen pristaš SLS, vsi svetovalci so naši.
Št Jurij pri Grosupljem. Dne 21. VI. je bil zopet soglasno izvoljen za župana g. Josip Perme iz Panove vasi. Ta dan je poteklo ravno 15 let odkar je bil prvič izvoljen in od tegaj nepretrgoma županuje. G. Perne je odločen krščanski mož. Bog ga živi še mnogo let!
Volitve županov v ljutomerskem okraja. Ogromna večina občin v ljutomerskem in gornjeradgonskem okraju je pri SLS. V nekaterih teh občin so se vršile te dni volitve županov. Razen v Ljutomera in Križevcih so izvoljeni sami odločni pristaši SLS za župane, in sicer: na C v e n u Franc Slavič, v G r 1 o v i Martin Mako-vec, na Kamenščaku Franc Ivanjšič, v Ključarovcih Alojz Žnidarič, v K r i š t a n c i h Franc Belec, v Lokav-c i h Matija Vaupotič, v Strožji vasi Jožef Akerman, v Radoslavcih Fr. Zmazek, v Starinovivasi Jak. Stu-hec, v Ivanjcih Jakob Klemenčič, v Č r e š n j e v c i h Fr. Šantl. Slava zavednosti naših mož na Murskem polju!
Brusnice. V nedeljo 6. julija se je "v navzočnosti okrajnega komisarja vršila za občino Brusnice volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen g. Franc Golob, posestnik na Leskov«! St. 8., evest
pristaš SLS, Id tudi v najhujšem vrvežu s samostojnimi pred par leti ni omahoval, Istotako je tudi podžupan g. Franc Gazvoda iz Gabrja št. 109 vrl in ugleden pristaš SLS Tako je prav. Prav je pa tudi, da so novi odborniki pri volitvi župana in svetovalcev pokazali edinost in složnost ter svetovalce krajevnim razmeram pravično razdelili na obe soseski občine. Upamo in pričakujemo da bo novi odbor tudi zanaprej v edinosti in dolžnosti deloval za prospeh in blagor občanov.
Novoizvoljene župane in občinske svetovalce prosimo, naj takoj naroče g!a-silo Županske zveze »Občinska uprava«, S tem postanejo člani županske zveze, »Občinska uprava« daje pojasnila o vseh zadevah občinske politike in gospodar-, stva. Če si naročnik »Občinske uprave«, se lahko vsak trenutek obrneš na njeno uredništvo z vprašanjem, pa boš takoj dobil brezplačno pa točno in zanesljivo pojasnilo. Samo znamko za odgovor moraš priložiti. »Občinska uprava« je ne« preccnfjive vrednosti zlasti za naše podeželske občine. Naroča se v Jugoslovansld tiskarni ▼ Ljubljani. Kdor jo takoj naroči, bo dobil po večini še vse številke letošnjega letnika. »Občinska uprava« stane letno 25 Din za posameznega naročnika, za občine pa 100 Din.
Pšenici.
Pozdravljeno žito, rumena pšenica I ti našega polja najlepša cvetlica smehljaš se kot zarja, cvetiš kot zlato. Kraljica rastlinstva, dobrotnica stvarstva, — vsa v cvetju zakladov, v sijaju bogastva,-ponosno je nate srce in oko!
Vesela žanjica se s srpom ti klanja in pesmica njena ti slavo oznanja, v najhujši vročini ji ftelo hladiš. Pozdravlja mlatičev te pesem srebrna, -< Bogato plačilo so biseri — zrna, ki kmetu za delo in trud jih deliš.
Na mizo, kjer zvonke glase ee zdravice, polagaš darove — najboljše potice, za praznike vedno kaj dobrega daš: okusna jedila, medene kolače, s pogačo oelajaš dogodke domače, ženitve in krste posebno poznaš.
Ti lajšaš in krajšaš trenotke trpljenja: iz tebe nam kruli se pripravlja življenja, kjer večni Dobrotnik skrivnostno živi in v hostiji čaka na dušo-nevesto. Najvišje je tebi odkazano mesto: na angeljski mM tvoj prostor žari...
Limbareld
Poročni prstani
14 kar. zlato 6 kar. zlato amerlk. duble
vedno v založi
r. ČUDEN
LJubljana, Prešernova i
SalenbniOO" 7
d Letošnji novomašniki. 6. julija so darovali prvo sv. mašo sledeči gg.: Valentin B e d o n i k v Selcih nad Škofjo Loko, govoril gosp. prof. dr. Jakob Kotnik. Jožef K r e i n e r v Stari cerkvi pri Kočevju, govoril g. župnik Jožef Eppich. Alojzij M a v C. M. v Grobljah. Silvester Skobe v Hi-ajali, govoril govoril sera. spiritual g. dr. Ciril Potočnik. Stanislav Sinko ve o v Ljubljani, govoril g. Franc Koretič, stolni vikar.
d Umrl jo 5. t. m. popoldan v Leoni-šČu v Ljubljani g. Viktor Ko e c h 1 e r, župnik na Igu. Rojen jo bil 15. decembra 1869 v Ljubljani, v mašnika posvečen dne 9. julija 1891!. Služboval je kot kaplan v Bostanju, v Šmartnem pri Litiji in v trnovski župniji v Ljubljani. Župnik na Igu jo bil od 1. maja 1910. — Pogreb je bil v pondeljek, 7. julija ob 3 popoldne iz Leo-nišča na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počival
d V Macedoniji umrl. Letos v januarju je odšel k vojakom Egidij Jevnikar z Vrha št. 7 zdrav in vesel. Že čez mesec dni piše očetu, naj poskrbi, da pride domov, ker bo sicor lam umrl. Oče je prosil naj se prestavi 3ina h kakemu poliču v Sloveniji, toda prošnja jo bila odbita. S®-daj je fant umrl, dobri oče ga pa težko pogreša. Zopet nov dokaz kako nujno moramo vztrajati pri zahtevi, da naši fantje služijo v Sloveniji.
d Smrtna kosa med rojaki v Ameriki. V Ameriki je umrl slovenski rojak Ferdinand Cankar, stric prof. Izidorja Cankarja. Ugledni in splošno spoštovani rojak je imel veličasten pogreb. — Na Eveleliu je umrl rojak Jernej Intihar, doma iz Že-Iimelj. Zapušča ženo in pt>t nepreskrbljenih otročičev.
d Strela. Dne 1. julija je v Pesnici pri ; Mariboru udarila strela v hišo posestnika : Ungerja. Gospodar je ubit, njegova sina so pa nezavestna prepeljali v mariborsko bolnišnico.
d Tatovi na vlakih kradejo res vse kar jim pride pod roke. Tako je na kolodvoru v Grobelnem ukradel iz železniškega voza I. razreda veliko žimnato blazino s fino zeleno sukneno prevleko, vredno 250 Din.
d Tatvina Icrctve. V noči od pondeljka na torek jc bila iz zaprtega hleva ukradena lepa krava posestniku Marku Gnidicu v Dolenji vasi Ribnici. Zjutraj so našli vlomljena vrata hleva in mlado tele, krave pa nikjer. Navzlic skrbnemu povpraševanju se doslej še ni izsledila. Obnovimo zopet nekdanje nočne straže po vaseh — vlomi in tatvine se množe.
d Povodenj v ribniški dolini. Zadnje deževje je povzročilo v ribniški dolini ogromno škodo. Izstopilo so vode v taki meri kot v gotovih vaseh še nikoli ne pomnijo. Ogromno škodo je povodenj povzroča v občini Dolenja vas. Vsa polja so bila zalita po več dni, isto v kočovaki sosedni Ložini. Krompir, proso in fižol je skoro
vso uničeno, pšenica je polegla baš v naj-lešem cvetju. Celo vozove detelje je deloma segnilo, deloma odplavljeno." Že desetletja ni bilo tako lepega polja kot letos, a velik odstotek je šel že v propast. Ubogi kmetic lovi po grmeli odplavljeno krmo in poveša žalosten glavo nad potopljenimi upi! Na kako pomoč, kdo bi kaj upali
d Smrtna nesreča. Žurgar Franc, 64 let stari drvar iz Travnika pri Loškem potoku, zaposlen pri gozdnem uradu Karola Auersperga v Kočevju, je dne 23. junija t. 1. v gozdu »Glažuta« podiral smreke. Pri sekanju smreke, je ta pri padcu tako obvisela na drugem drevesu, od katerega se je odlomila debela veja, ki je padla ! Žurgarju na glavo in mu prebila lobanjo. ; Žurgar je umrl čez 2 uri ne da bi prišel k zavesti. Zapušča ženo in 4 otroke.
d Okrajna posojilnica v Krškem nam sporoča., da res ni mogla ugoditi vsem i kmelskim prošnjikom, da pa je posodila 41 kmetom 5688 Din in da ima med zadružniki 950 kmetov.
d »Prebrisani ženin.« G. Leopold Plaveč iz Dobliče pri Črnomlju nas naproša, da objavimo, da je sodnlja ugotovila, da ni bil on Sleparski ženin, kakor je navedeno v Domoljubu St. 23.
d Popravimo. V eui zadnjih Številk smo zapisali, da je g. šolski nadzornik Rus v Kranju trdil, da je nujno potrebno, da učitelji poučujejo krščanski nauk v šolah in ne knte-hstjo. Sedaj pa smo dobili sporočilo, da g. nadzornik sam ni tega mnenja, pač pa je trdil, •Ja mnogo »naprjdnih« (liberalnih) učiteljev zastopa to stališče.
d Spoštovanje zakonov! Po uradniškem zakonu bi moralo biti vsako prosto mesto razpisano. Kakor se sliši namerava mariborska oblast oddati prosto mesto ravnatelja državno kmetijske šolo v St. Juriju kar pod roko brez razpisa, samo da se ustreže raznim strankarjem in so izločijo drugi za to mesto zmožni prosilci. Kaj naj si mislimo o avtoriteti državne oblasti, če je oblast sama ne varuje.
VOJAŠKE ZADEVE:
Vpoklici dijakov. Dijaki rekruti indijo nastopiti vojaško službo 1. avgusta. Ker pa se morajo ta dan že javiti pri svojih polkih, zato morajo priti en dan prej k poveljstvu pristojnega vojnega okrožja.
Odgovor slovenskim v S. Na vaša vprašanja, poslana Domoljubu sporočamo: Našim poslancem se je posrečilo doseči, da so odpuščeni vojaki letnikov 1899 in 1900, ki so že služili v bivši Avstriji. To pa morajo dokazati z >uiadnim uverenjem«, lcl ga izda županstvo. Izmed mlajših letnikov pa so poslali domov tiste, ki v vojaški službi niso neobhodno potrebni. O tem pa seveda odloča dotični poveljnik. Če vas niti po 15 mesečnem službovanju niti na dopust niso pustili, ste gotovo tako zaposleni, da vas ne morejo pogrešati. Obrnite se tozadevno pri raportu na poveljnika.
Verujem, da je vojaška služba težka, zlasti v tujih krajih. Bodi vam v tolažbo to, da ni več daleč čas, ko se boste -zopet lahko zdravi in veseli vrnili med svoje drage domačo. Do tega j pa potrpežljivo p iznašajte naloženo vam nalogo in ostanite verni, pošteni in zdravi slovenski fantje. Bog vas živi!
Vprašanje: Moj starejši sin je služil v bivši Avstriji 4 leta in tudi nekaj časa v Jugoslaviji Sedaj je oženjen. Jaz sem star 56 let. Mlajši sin pojde letos k naboru. Ali bo oproščen, ali bo služil vsaj skrajšan rok? Imam namreč posestvo v najemu.
Odgovor: Opozar jamo vse dopisnike, ki pošiljajo Domoljubu vprašanja o vojažkih zadevah, da v svojem dopisu točno navedejo: 1. število vseh družinskih članov brez razlike starosti in spola; 2. rojstno leto vsakega posameznega družinskega člana; 3. višino neposrednih davkov, ki jih družina plačuje; 4. dobo vojaškega službovanja vsakega posameznika; 5. vse ostale družinske razmere (bolezen), ki bi prišle pri eventualnih vojaških olajšavah v poštev. Le na točno vprašanje moremo dati točen odgovor. Razumljivo je, da na gornje vprašanje vsled nejasnosti ne moremo odgovoriti.
Vnašanje: Ali imajo vojaki, ki so odpuščeni iz kadra pravico do proste vožnje, lco se vozijo domov? (I. K. N. P.)
Odgovor: Vsak vojak ima pravico do brezplačne vožnje tako ob nastopu vojaške službo, ko se pelje v kader, kakor tudi ob priliki, ko je odpuščen in .o pelje domov.
Pa sem l?ot rožica, lilija, da t>eflno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila —
^Gazela"
Sj/SčS&iSlSi&SSS&SSS S&3ZS&
»UBOHAt C
OpaJtn i5f»Ofa9 Našli jo bodete, ako bodet* «3( CLU lalclc: kupovali v manulakturni trgovini KRIŽAJ & KASTELIC, LOGATEC, ker le tam bodete kupili res dobro blago in po nlrkl ceni. •— — — — — 3847
m ■ w ^
PDLITlCni • 2HP1SKI
_&&_
d Nov radikalni list v Mariboru. V Mariboru je izšla prva številka novega radikalnega lista ^Narodni Gospodar«. List bo menda izhajal na štirih straneh vsak teden enkrat. Tiska se v socialistični tiskarni. Glava lista je kopirana čisto po »Slov. Gospodarju«, da bi lažje preslepili ljudstvo. List stane letno 52 Din in izhaja samo na štirih straneh, dočim izhaja >Slov. Gospodar« na osmih straneh in stane letno samo 30 Din. List ima nalogo širiti velesrbsko misel, zato ga noben pošten Slovenec ne bo bral.
Izjava. Podpisana izjavljava, da noben izmed naju, ki sva izvoljena na kandidatni listi >Kmetske delavske in obrtne zveze«, nisva bila nikdar pristaša samostojnežev in tudi sedaj ni nobeden — kakor trdi to »Jutro« z dne 1. julija 1924 v št. 153, ki se s tem tolaži ter hoče z lažjo svetu pokazati, da imajo naprednjaki na Prevojah 5 odbornikov, >klerikalci« pa le 4 odbornike. Resnica pa je, da ima SLS 3 odbornike, Kmetska delavska in obrtna zveza pa 2 odbornika, skupaj je tedaj 5 odbornikov SLS. — Prevoje, dne 2. julija 1924. — Alojzij Požar, posestnik in trgovec. — Ivan Lukman, tesar.
Pašič je na Bledu zelo slabo opravil. Mislil jc, da bo dobil pooblastilo za nove volitve, pa ga ni dobil. Zato se je klavern vrnil v Belgrad. Radikali zvračajo vso krivdo za grozno stanje v državi na Pribi-čevič-Žerjavove samostalne demokrate in mnogi zahtevajo, naj Pašič Pribičeviča postavi na hladno.
Žalostno. Minister za notranje zadeve [e izdal te dni ukaz, da ne smejo oblasti prepovedovati shodov in sestankov in ne ustavljati in zaplenjevati časopisov, ki ne pišejo izrecno proti državi in ustavi, S tem [e minister dal pač precej dolg nos nekaterim ljubljanskim gospodom Zerjavove kompanijc, ki so ravno v tem oziru mislili »uničevati klerikalce«. Žalostno je, da so ttaši slovenski izdajalci hujši kot srbski centralisti in morajo slednji prve učiti pravičnosti
Na naših mejah ni miru. Zadnje čase smo imeli kar štiri spopade. Tri na italijanski meji in enega na Koroški. V \: ~ - | kem slučaju se zgodi smrtna nesreča. V Sorici so italijanski stražniki ubili dva na;,a stražnika in enega civilista, učteljiščnika Primožiča, težko ranilL Iz Postojne so Italijani izgnali jugoslovanskega železniškega uradnika. O pobojih pri Planini in Rakeku smo že poročali, 7, julija pa se je zgodil krvav zločin vrh Golice. Invalid in tihotapec Lederer je z nožem zabodel finančnega stražnika Brinška, ker je bil jezen, ker mu je Brinšek že parkrat delal sitnosti pri njegovem tihotapskem poslu in mu za-
Elenil tobak in druge predmete, ki jih je . ederer spravljal »čez goro« na Koroško. Ta zadnji slučaj je zgolj osebnega značaja. Italijani pa, se zdi, hočejo Imeti čim več obmejnih pobojev, da režim s tem razburja ljudstvo, da malo pozabi na notranje jaoje.
pu?—~—m POSVETU
r-^-	^	Am
Konfercnca male antante v Pragi. Dne 11. t m. se zopet zbero v Pragi zunanji ministri Jugoslavije (dr. Nidčič), Češkoslovaške (dr. Beneš) inRumunije (Duca). Eno najvažnejžih a zato tudi najtežjih vprašanj, ki se bodo obravnavala na tej konferenci, je vprašanje razmerja male antante do sovjetske Rusije. 0 tem vprašanju se je razpravljalo na zadnji konferenci v Belgradu in se ni rešilo; tudi zdaj dvomimo, da bi se ugodno rešilo. Drugo važno vprašanje, s katerim 6i bodo ministri belili svoje diplomatske glave, je vprašanje, kakšno stališče naj zavzamejo države male antante do medzavezniške konference, ki se bo začela takoj naslednje dni po praški konferenci v Londonu in katere se bo najbrže udeležil kot zastopnik male antante dr. Beneš. Praška posvetovanja male antante bodo trajala tri dni. Predsedovali bodo izmenjavajoč se Duca, Beneš, Ninčič, Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič bo odšel iz Prage v Pariz, kjer ~e sestane s francoskim ministrskim predsednikom Herrioiom. Kakor poročajo nekateri češki listi bo šel dr. Ninčič tudi v London, kjer pa naš belgraj-ski režim ni bogsigavedi kaj dobro zapisan.
Italija. Da se Mussolini reši iz zagate, v katero ga je spravil barbarski umor poslanca Matteottija, se je odločil, da pre-osnujo svojo vlada V preosnovano vlado je sprejel razen dveh zopet same fašiste. Za posamezna ministrska podtajniška mesta pa med fašisti ni našel toliko »čistih« oseb, marveč se je moral zateči k bivšim pristašem drugih strank, ki so šele pozneje pristopili k fašizmu, da so prevzeli izpraznjena mesta. Nove vlade pa Mussolini ne namerava predstaviti parlamenta, kakor ie to običaj ob sličnth prilikah, marveč je odložil sklicanje parlamenta na pozno jesen. Tudi nova vlada ne uživa moralnega ugleda, brez katerega je nemogoče dalje časa vladati; Mussolini sam pri sebi najbolj čuti, kako izgublja vajeti iz rok. Po splošnem mnenju bo moral Mussolini v času, ki ga ima na razpolago do prihodnjega parlamentarnega zasedanja, ali neizprosno obračunati z dosedanjo nezakonistostjo, ali pa ee bo moral udati ljudski volji in se umakniti iz političnega vodstva Italije. — Za 20. in 27. t. m. je napovedano zborovanje faši-stovskega narodnega sveta, ki bo imelo po vsem tem veliko hvaležnega dela, seveda če se ga bo hotelo lotiti.
Norveška. Glavno mesto Norveške, ki se danes imenuje Kristijanija, se bo od 1. januarja 1925 dalje imenovalo Osla. Tako sta 5. t. m. sklenila norveški državni zbor in senat. Norveška ima okrog 2 in en četrt miljona prebivalcev, ki so v ogromni večini proteetanti, le prav neznaten del je katoličanov.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Sv. Višarje. Čez zimo prekinjeno delo za otvoritev božjepotne cerkve na Sv. Vi-šarjah se je v preteki, mesecu znova pričelo. Doslej je popolnoma dokončano samo župnišče; pri cerkvi bo tekam letošnjega
polletja dovršen glavni oltar Matere Božje. Redne službe božje na gori še ni in je tudi v letošnjem letu še ne Ik>, pač pa je preskrbljeno, da romarski ali turistovski duhovnik, če pride gori, lahko mašuje. Slovesna sv. maša bo v tem letu samo na veliki in mali šmaren, t. j. 15. avgusta hi pa 8. septembra.
Izlet v Oglej in Grade i. Miren&ko Slovensko izobraževalno društvo je priredilo prošle nedelje kolesarski izlet v Oglej in Gradež. V Ogleju si je ogledalo starodavno baziliko in arheološki muzej.
Železnica Mestre—Gorica—Ljubljana, V prostorih Trgovske-obrtne zbornice v Gorici se je vršil 22. maja t. L sestanek različnih trgovskih in industrijskih tvrdk, na katerem so se obravnavale zlasti prometne zadeve Julij, krajine. Sestanek se je izrekel za izdelavo železnice Sv. Lucija— Predil—Trbiž ter za železnico Mestre—i Červinjan—Gorica—Ajdovščina—Godovi?-; Logatec—Ljubljana. Druga železnica bi bila za Gorico, celo Vipavsko dolino in posebno za celotni idrijski okraj zelo velike važnosti. Ta železniška proga bi bila glavna črta za promet med Jugoslavijo in ltfli-jo in brezdvomno bi šel po te j progi ogromni del izvoza in uvoza med Jugoslavijo in Italijo. Goriški trgovci in industrijci bi imeli od te proge veliko koristi, ravnoiako pa tudi naši slovenski prej navedoni kraji, Tržaški trgovski krogi se zelo protivijo izgraditvi te proge, ker bi bili oni ž njo zelo prizadeti. Vendar pa bo prej ali slej prišlo do izdelave te proge, ki bo za celih 71 kilometrov skrajšala pot med Severno Italijo in Jugoslavijo; za toliko bo namreč proga iz Červinjana do Ljubljane čez Ajdovščino in Godovič krajša od sedanje poti čoz Trst in Postojno. Ako bi soška fronta več časa trajala, bi imeli danes del te proge že dograjen, namreč od Logatca do Ajdovščine, za kar bo bili načrti že dovršeni in ee je že tudi z delom pričelo; razvoj dogodkov na fronti pa je tedaj načrte in izvršitev preprečil.
Smihel nad Pliberkom. Ob binkoštnih praznikih se je vršil v Šmihelu dvodneven izobraževalen tečaj. Prvi dan 6o se obravnavala gospodarska in politična vprašanja, drugi dan dopoldne verska in organizato-rična vprašanja, popoldan pa zdravstvena vprašanja. Tečaj Je v vseh ozirih dobro uspel.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani — r. z. z o. z.
ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostanu na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo pala£o na MlKLOščEVl cesti poleg hotela »UNION«. Hranilne vloije se obrestujejo
naiStoolJše
z ozirom na vlJino zneska In odpovedni las
Varnost (a hranilne vloge fe zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške druibe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hii, ttavbižč in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poitnih položnicah.	5881
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI.
v nedeljo, dne 29. junija smo imeli nepričakovano čast, da smo si niogli ogledati bivšega ministra in sedaj poslanca z ostankom g. Puclja v niecovi '"9tni 06ebi- lVaši <ngrarui reformatorji* ju seveda tudi neizogibni igoepodarsko-stfimiiarjl* so si namreč zaželeli, da se malo popravi neprijetna Šstimunga, ki jo je proti njim zasejnl praj&njo nwie!jo g. poslanec Sušnik mod naše občane in pa da hi jim me«lene besede g. Puclja nalovile kaj pijanih muh. No stvar je bila res proti vsem pričakovanjem csijajna*. Na dvorišču g. Pepeta S'ri-Inrja je takoj po prvi sv. maši začel grmeti oboževani rečitelj kmeUtkega ljudstva zoper f!. Korošca, /.upnike in kaplane, ki da so dali povod, da so jo jazpaael pri na« centralizem zato, ker je dr. Korošec, sodeloval pri ualvariivi S1I3 države. Ko no bi bilo državo, pa tudi centralizma ne bi bilo. To jo bil pravi »misel izvajanj g. Puclja, nevrednih [Kritika, ki hoče ostati Je resen. Jasno je, da so naši zavedni ljudje delali krepke medklice in io trezni razsodnosti naših mož se je zahvaliti, da ni razjarjeno ljudstvo radi takih neslanosti dejansko napadlo vsega potnega in v groznih zadregah ierljajočega iu hripavega govornika. Njegovi nia-ioitevlhil, a na v.igo obilni pristaši so obupno upirali coi v onemoglega govornika, ki je nervozno iskal re&ilulh idej, iu šele ko bo naši pristaši od-šii, ker jim g. Kodrič ul hotel na zalitevanje dati besede, ko si oddahnili. Ob navzočnosti kakih petnajstih liberalnih glav se je <£ujajuo uspelo zborovanj o» zaključilo. Za konec je prožil tudi naša dika g. Kodrič prelepo fulminantmo govoranco, v kateri jo seveda najglasneje povdaijal famozna bu-žeška stranišča, ka). .i straSno amrde našim liberalcem. Kaj mislite da je bušeSka šola v Albaniji, kjer tn> baje poštena rtraniiča prepovedana? Mar bi t:i]b omenil in rnzJožil, kako ja navažal naš«) cesto, katero bi s potrošenimi dlnarSd laliko dosti bolje potiskal kot z blatom, kl ga je nal nava-žail tudi trem po<l,jetnikom lz drugih občan, kot da mi Križevci /, mački vozimo. Pristavljamo io še to, da si daste volivue skrinjice brž ko mogoče popraviti; kot vam je svetoval neki hudomuiiri zborovale«.
SMIHEL-STOPICE.
Omeniti moramo, da napadajo Snuhcl-Stoni-fko trdnjavo od vseh strani, kajti šmihel-stopiška občina je trd oreh za demokrate in njih brato. Zat'> jc jedcesarska lista dnlso šepala in šepala, konino s« jo ra le ua rajne načine «sllikali» skupaj. l'a tudi SKS se inajejo temelji, kajti med ljud-stkum je njeno ime prišlo popolnoma ob kredit. Ker se pa hoče kljub vsemu obdržati na površju, d jo pomagala z zvijačo. Nastopala bo pri volitvah poleg bvojega imena tudi z listo Gospodarsko »trauke, misleča, da jih bo na ta način žira vež ujela na limanice. Toda ljudstvo bo tudi njim pokazalo hrbet in bodo vsi zavedni možje, ki jim je proapeh občine pred ohni, volili SLS, ta je, da bodo vrgli krogljieo v drugo skrinjico. — Kol peti borilec je nastopila tudi NSS. Kako bo tej sreča uiila, to že itak suma dobro vo.
HORJUL.
Zadnji dopis v (Kmetijskem listu* nas na od-ovor kar izziva. Predvsem nnj juvnost izvo zn cjaii.ski položaj, da more soditi o pravici in kri-
vici. Pri nas so dosedaj res nosili kake štiri leta seru žnpno bandero le lantje samostojneži, ki so odločni nasprotniki katoliških organizacij (Orla in preostalih) in poleg tega tudi v primeri z Orlom v veliki manjšini in večiuoma na slabem glasu. Torej je bila ta njihova <pravica» nekaka zloraba. Zato ni čudno, da so io težko gledali naši Orli, vrli in vzorni fantje in prosili g. župnika, naj tndi koga izmed njili določi za to častno službo. Kdo celo od nasprotnikov bi si upal tajiti, da g. župnik nima pravice y tako strogo cerkveni aadevi odločevati? Bila bi pa poč sramota za vsakega duhovnika, ki bi ščitil proti Orlu zagi-izeue nasprotnike katoliške misli. Tudi naš g. župnik jo v pravičaem sorazmerju obeh skupin določil dva Orla iu enega nasprotnika. Kje bi samostojni, ako bi imeli našo vetrno, koga naših blizu pustili 1 Nasprotnike je g. župnik na predvečer praznika obvestil o svoji odločitvi in vendar so drugi dan napadli bandero. Kje je krivda, jo jasno, d<» so lahko zagrabi. — K. C. nam svetuje, naj si napravimo o r 1 i š k o ban:'e-ro. Toroj za Orlico! Ta jo lepa. Pri nas šo Orlice ne bodo nosile bandera in menda tudi nikjer drugje. Tudi to moramo svetu povedati, da nosijo bandoro Orli, sami močni, postavni lantje, ne «pa Orlifci, kot piše Km. lisi, ker sirer bi bila prevelika sramota za samostojne, da bi bili od 10 do 14 letnih dečkov tepeni. — Pripomnimo še, da so bila prva poročila v Domoljubu in Slovencu kur »s tiče bombe, netočna. Foslan je bil takoj popravek, pa ji na dolgi psštni poti od Horjula du L/Ljubljane menda zašel.
PREDASEL.
Nasprotniki avtonemislične muli so tudi pri nas tako pogoreli, da si kaj podobnega še predstavljati niso mogli. Čudno pa to ui, ker niso prav nobenega pravega progruma imeli ali pa so se oklenili programa, katerega poštenim ljudem niti povedati niso upali. Tako je eden iziucd najbolj navdušenih samostojnežev, ki je cele dni letal od hiše do hiše, pregovarjal in fari.al ljudi za svoje ne ravno lepe namene, vpričo celega kroga volivcev izjavil: samo zato smo sestavili i is to, da sta dve, torej samo zato, da delajo prepir med občani. Vso drugo jim jo deveta briga. Ljudem se sovoda prenoumno zdi, da bi so radi par imenit-nežor prepirali med seboj. Zato tako odločen nastop preti združenim liberalcem ia samoslojnežem. Da so sploh mogli sestaviti listo, so morali pro-motiti naše volivco z našim programom. Toda ko so njih kandidalje spoznali, kako so jih potegnili, jih je 13 (trinajst) od 50 preklicalo svojo podpise. Tako je bila najbrže njih lista, edina na Gorenjskem, če ne ua Slovenskem, kateri je se pri volitvah meijkalo 6 (šest) kandidatov.
BEGUNJE PBI RADOVLJICI.
Domokrati sc hvalijo, da so dobili pri občinskih volitvah 5 odbornikov, mod tem ko so SIjS pripadli le 3. Pa je stvar drugačna, ako v poste varno razmere. Par kandidatov SLS so so hotoli nekateri iznebiti, zato so šli volit delavsko stranko, katero kaudidfttjc sn jim bili bolj všeč. Tu ni šlo torej za načela, ampak za osebnosti. Nasprotniki so agitirali, da se človeku gabi. Odstavljeni graščinski oskrbnik se je trudil za delavsko stranko od začetka volitev do sklepa. Stregel volivce tik pred volivno sobo, jih napajal pri Tavčarju in tako po-
trjene vodii na volišče. Saj se nI zastonj pehal. Med naprednimi agitatorji i* bil tudi sodnik dr. Prešeren. Spravili so na volišče vse svoje baže. Brez usmilji-nja so pripeljali velit tudi hotelirja iz Poljč Val. Sttirnia, ki je na pol telesa hrom in ne mure enega koraka storili brez tuje pomoči in ki ni zapustil svojega doma že 7 let. Vouil ga je in podpiral njegov zet do skrinjice, da je vrgel kroglico. Med volitvijo jc pa sedel dr. Žerjav v Sturmovi gostilni in obetal obiluc plačilo naprednim volivcem.
IZ SELŠKE DOLINE.
Pošta v Selcih nad Mkofjo Loke že tretji mesec uima nobenega selškega jiismonoša. Tako so cd pošto odločeni: dva župna nrarta, štiri šolska vodstva in pa okru." 80 vasi in krajev. Bog pomagaj! Ali je res postna uprava z denarjem tako pri kraju, da n« more primerno nagraditi človeka, ki bi potem rad prevzel ta posel?! Ali bodo nadalje za vedno razmere tako Knzadnjaške?
V OSILNICI
smo po dolgem pričakovanju vendarle dobili ivo-nove, brconsle seveda iz Maribora. Glasovi bo mi-ledoncči, kakor so bili prej na Sv. Gori. Veliki tehta 1003 kg (38 kg težji od prejšnjega), manjši 5<il kg (102 kg težji od prejšnjega). Posvečovanje se je vršilo na praznik presv. Srca Jozusovesa ■ vso slovosnostjo, darovanjo pa pred cerkvijo okrog zvonov, tako da je vsakdo s kladivom udaril na oba zvona. — ltadoveduo je po službi božji vse čakalo, da vidi, kako bodo šli zvonovi r zvonik. Ali kako začudonjo, ko je voliki rabil za pot »d tal do lin samo dve minuti! Oo 4. je že slovesno pritrkavanje vabile k iitanijam. — Kakor razglašena siruua pa se ujeuia s to slovesnostjo namera nekaterih razdreti euouo kandidatno listo za občinsko volitve. Osebna korist in časi se mora vendar zapostavili. Neupognjen je krajni šolski svet v Papežih. Na zahtevo, uuj piača vsako leto (Prosvetni glasniki, ki izhaja nekje v Belgradu, jo odgovoril s soglasnim sklepom, da ga ne naroči, ker je pisan v čirilici in kor je izključene, da bi mogel ^Prosvetni glasniki kaj pametnega pisati za nas ▼ Papežih, ki imamo čisto drugačne razmere, kakor kakšna šola v Macedoniji.
ZAGORJE OB SAVI
V eni zadnjih številk priljubljenega »Domoljuba« ste £. urednik, zapisali opombo, da Vas glede novih nikar preveč ne obtcžu,'imo. Predno smo nove zvonove blagoslovili, siaa Vas ubc&ili, sedaj pa, ko so v zvoniku, pa prosimo, ao) ta pokorščina zaenkrat izjemoma preneha.
Tako-Ie je: v Ljubljani in drugod smo Za-goriani slabo zapisani, a to po vsej krivici! Glejte: decembra meseca 1923 je g. župnik sprožil misel, da bi za zagorsko lato, kl šteje 700 duš in še katero čez, spodobilo, da bi mogočna zvonika ne stala osamljena. »Ali dajmo zvenike podreti, ali pa nove zvonove ▼ nje!« S par malenkostnimi izjemami so bili vsi za nove zvonove. G. župnik in cerkveni ključar g. Ranzingcr sta šla v Št. Vid naročit dva mogočna zvona, da se zopet uresniči pesem i »pa zagorski zvonovi prav milo pojo«. — Ampak zunanja oblika cerkve je taka, kot papir, na katerem se otrok igra z barvami! Lotili smo se še nje in jo do četrtka pred 29. junijem od vrha do tal prebarvali in prebeltfi, tako da je sedaj naš hram božji res nekaj veličastno-Iepega za oko. Veliko siane to delo, pa Za-gorjani so zgled darežljivostL
Do tukaj, spoštovani »Domoljub«, bi bil lamo uvod) Če tri hoteli popisati 29, juiuj bi morda cela številka biti posvečena zagorskim zvccovom in faranom in sosedom od blizu in daleč. Ta nadvse veličasten sprevod s kolodvora, ti konjeniki, šolska mladež, rudniška godba, pred cerkvijo ta gozd mlajev in vencev, tako lepa deklamacija Ranziiigerjeve Fančke! Po slovesnem btagoslovljenju pa stopi na voz velikega zvona, slavni cerkveni govornik, stolni kanonik g. dr. Opeka, Kakih 5000 ljudi ga jc ves čas napeto poslušalo. Med slovesno sv. mašo je pa svlral na koru izbrani orkester iz škofovih zavodov pod vodstvom g. prof. Hybaška.
• Konec koncev naj bo tnle: Toplo priporočamo livarno v Št, Vidu nad Ljubljano, mi pa Zagorjani se podvizajmo in obesimo še v drugi zvonik četrti zvon — tehtal bo sicer okoli 3GC0 kg, pa z dobro voljo in radodarnimi rokami bo šlo, radi poslušajmo te lepe ubrane akorde zvonov in ob nedeljah in praznikih nikar ne presiišimo njihovega vabila!
Vlak je blizu zagorske postaje povozil Šteklaovega ianta iz Št. Lambertske tare. Odtrgalo rau je nogo; katero so pokopali na tukajšnjem pokopališču, fanta pa od?eI;a!i v Ljubljauo.
Pri rudniški scparaciji v Toplicah ie prišel pod vodni voziček 3!etni Lebeničafkov cirok. Močno ga je poškodovalo na desni roki,
IZ MIRNE,
Pri nas smo res tiči. Pravijo, da bomo imeli zopet gasilsko veselico. Le škoda, da pri nas tudi gasilstvo nima miru pred Orjupo ic vsa naša požaraa bremba v rokah orfcmašev. Zato se naše ženske in možaU dogovarjejc, da za orjunske veseticc ne bodo dali ne moke, ne vina, ne kur, nc deaarjaj pa zraven tudi nc bodo šli. — Strahova mati sc b aha jo, da so veseli, ker je sin-oriunec zaprt za Orjnno (osumljen je požiga). Strahova gospodična dajejo vsakemu beraču S Din, če na cesti dobro zaJiriii: »Živijo Orjuna!« Enemu so dati s mo 2 kroni pa jim je rekel, da za Oritino ni tako poccnl — Se berači so pri nas tiči.
ŽIRL
Tukajšnja Orjuna je doživela na Vidov dan sijajen iiasko. Kot patentirani patrioti so Sli orjunaši od biše do hiše in zahteva!! sc, da se povsod vsiavi de'o. Toda naleteli so na velik cdpor. Tako pri svojih cajzvestejših pri-sta<i.'-,, ki nikakor niso meg!? razumeli, zakaj bi obrtnik ali kmet moral s postopanjem kazati svoj patriotizem. Najbolj navdušen je bil njih predsednik gostilničar Bohač, ki dobro ve, da ob praznikih največ zasluži, zlasti čc se napiva »Jugoslovanski naciji«. Značilno pa je, da je on vstavlja! delo le pri dragih — v njegovi opekarni so pa delali nemoteno ves dan. Ljadie so seveda takoj vedeli za kakšno »domovino« ce Bohač navdušuje. Mnogi, ki so doslej simpatizirali z Orjuno, so na mah postali odločnj nasprotniki lažinacionaJistov. Orjunci pa so spoznali, da s siio pri Žirovcih nič De opravijo. Drugi škandal pa se je dogodil pred občinskim domom. Po cerkvenem opra-rflu, katerega se je udeležila tudi deputacija naših društev se je vršila k'avrna manifestacija. Pa ne na čast junakom na Kosovem, ampak Žirovskim Sokolom in sarajevskim morilcem. Pri tem moramo odločno protestirati, da se k takim manifestacijam- kjer se uganja strankarstvo in hvalijo morilci oficieino, pritegne tudi šolska mladina. — Šolski mladini naj se pomen dneva razloži posebej (kot je bilo to prejšnja leta), Sokolstvo in Orjuna pa naj slavi samsebe zopet zase ako hoče. Ce šolsko vodstvo ne bo skrbelo za red v tem oziru, bomo stariši prisiljeni pridržati ob takih prilikah otroke doma, ker nočemo, da bi nam kdo, četudi indirektno, demoraliziral naše otroke!
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevinc za moške obleke
A. & E. SKABERNE - LJubljana, Mestni trg 10. pjivo ali travnik. Ce ne boi podpisal, ne dobil
61
DOLENJA V AS PRI RIBNICI.
Za obč. volitve se pri nas največ ranima mani Rudel iz Prigorice. Mož čuti v Bobi »možnosti za kaj višjega. Ker si no upa podnevi zato nabira podpise za liberalno stranko že par mesecev ponoči in po gostilnah. Resni možje sploh odklanjajo vsak stik s takim Človekom, se ogibljejo njegovo družbe, zato so jo nesrečni kandidat obrni! na mlade funte, kjer upa na boljšo srečo. Usiljiije se kot židovski agent zato se ga ni moč odkrižati. Ker se vrši vse na tiliem, jo ljudstvo radovedno, kaka neki so bo zbrala okrog človeka, ki nima za občino druge za-sluge, kot da je družino Štirih otrok oropal njihovega očeta! Tak človek naj postane gospodar občino?! Kako bo našo ljudstvo zavrglo take usiljivce, bo pokazal 10. avgust.
8ENT JERNEJ NA DOLENJSKEM.
V ponedeljek, dne 14. julija, moramo vsi pošteno misleči občani občine St. Jernej pokazati svojo strankar.-iko ravest. Nikar se naj nikdo nc izgovarja, da občinske volitve niso važno. Me liolj. Ker pri njih so pokaže tudi, kako da ljudstvo misli. Osebne zadeve uzj bi ne imelo nlkakega vpliva. Proti-eorkvor.i in verski naši nasprotniki bi radi prišli na površje. Znani ogleda ter kmet in delavec Vale !>i poleni gospodari! v občini po svojih zastopnikih. Nasprotniki hujskajo z raznimi davki ii) trdijo, da je občinsko gospodarstvo »zalrtrano«. Toliko jim že priznamo, da je zahirano — po njihovem mnenju —, ker so n« gospodari v svobodomiselnem duhu. Vemo pa tudi, da občina ne bo brez davkov, čc bi ?:>pisu<;valr\ kak Pire ali pa Kešlnn. Ta dva bi lepo plesala kakor bi jima godel Vale. Keksu« :,viiu< zna pa Vale, vemo vi'i predobro. Podpiral 1:1 se protiv« rski in »roiislovenski Sokol, mosoce telo Orjnne, I i napada in pretepa mirne ljudi. Na račun («Ie občine bi so za St. Jernej napravila ravsvf-tljava, da bi pijančltl tudi po noči lah!:o naš!" <io":ov. Gospoda: ili bi tudi zopet z s- iinsktroi dohod!;!. Somišljeniki SI«*: in vsi nošleni občani pa hočemo ua dau volitev pokazati, da smo verni iu zavedni Slovenci, da smo za pošteno gospodarstvo v koi-iut rele občine. Zavedajmo se, da je za venrega ticznoniislcčega občana sveta dolžnost, da gre volit. Kdor ne gre volit, pomaga edino na-surotnikoiu. Zato naj nas tudi delavni dan nc plaši. Volitev traia od S tj. do S popoldne. Vsakdo si bo ta dan delo že tako razdelil, da bo opravil tudi volilno dolžnost. Vsak somišljenik in prijatelj SI,S uaj si dobro zapomni, da bo n a 5 a skrinjica prva. V prvo *krin.Mo bomo torej nakopičili ogromno večino krogljie. Zmaga bo naša. Teptani pa liodo vsi liberalni nasprotniki in omahljivi i,ebič-licii. Tudi fain gosnod Pucelj jih s svojimi farba-riiami ne inorc rešiti. Se enkrat: V ponedeljek vsi na volišče, skrinjica Slovenske Ljudske Stranke jo prva. — Odslej pri nas ne bo treba nikomur več naročati proticerkvcnega »Kmetijskega lista«. Komur se ravno ljubi in mu to dobro tekne, ga lahko bere ob nedeljah na Valetovi steni. Tudi »napredek-;.
RADOHOVA VAS.
Podpisani smo bili izvoljeni na kand. listi »Malih posestnikov. obrtnikov in delavcev^ in odločno odklanjamo, da bi nas kdo prijavljal kot listo SKS ali JDS. Mi smo vložili nestrankarsko listo in laki tudi ostanemo. Radohova vas. dne R. julija 192!.. Frane Nanger, Franc. Kleme.nčif, Anton čelik.
PRESERJE PRI PODPECtf.
Neko orjuuaško fante znese zadnje čase na teden enkrat klopotee v »Jutro«, <la bi si dobilo kak milodar od liberalnih jasli za uboge preserske or-junaše, ali vsaj za sokole, da bi bilo več pijače in korajže. Sprva je bilo pisano, da so pri volitvah združeni SKS in JDS dobili pri občinskih volitvah v Preserju 8 odbornikov, med tem ko je res, d« so bili to SKS, JDS In komunisti. Ob volitvah, »osebno na dan volitev so trdili, da je te kolobocijska lista delavska, zdai pa ko pa nimajo delavcev kaj rabiti je pa orjunaška, ch brez zamere pristna liberalna, ki bi rada imela župana, kakor ga je doslej. Fante na to v zadnjem dopisu namiguje. Žal, da jo premoker, da bi na to vplival. Ni vredno, da bi se sploh pisalo in v misel jemalo piškave sadove preserske v »Jutru«. Kadar se bo poljubilo preserskemu Kilipiču, da bomo volili župana, bomo prej prcrešetali pojme občinskega zastopstva in gospodarstva, in po večkrat počasi prebrali dolžnosti izvoljenih odbornikov, da ne bi ke-daj kdo izmed njih izjavljal, da se mu ni treb;<i ozirati na željo volilcev. Tako nekako Je precej bivših presersklh odbornikov reklo na vrhniški sod-
niji. Skoda, da niso vsi tisti pri sedanjih volitvah propadli, kar bi bilo najbolje. Sicer pa slutimo Iia fanteta srbi nekaj in da so bo skušalo z vsem 'rao. gočim uamen doseči. Naše može svarimo, naj l>ofio previdni, ker ni treba, da bi jim dajali občinsko vajeti.
IU.
»Orel« na Igu praznuje dne 13 julija, to jo prihodnjo nedeljo svojo IS letnico. Ob tej iiriiij(i hočo pokazati kaj se jo izučil in pridobil v 15 letnem delovanju. Zato vabimo vse vaščano iz bližnjih vasi in fara, da se te orlovsko slavnosti udeleže v obilnem številu, da potem skupno manifestiramo za naše krščanske ideje ter pokažemo, da se uc pustimo komandirati od par brezverskih učiteljev in Orjuncev-Sokolov Za udeležence iz Ljubljane in okolico je zbirališče ob 12 pri Rlbču (Dolenjski most). Tam bodo čakali vozovi. Ob 2 pop. jc i.pre-jein gostov. Potem obhod po vasi z godbo v farno cerkev k litanijani, ob 8 javna telovadba, po telo-vadbi srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Torej v nedeljo 13. julija prijatelji orlovstva vsi na Ij..
POLJANE Piti TOPLICAH.
Dne 2:>. julija bo tukaj nova maša. Imel j« bo č. g. lOruest Čeme iz gruške škofije, ki je tukajšnji domačin. Na to slovesnost se okoličani prav vljudno vabijo. Saj pravi st.v-i pregovor: »Na ovo mašo so mora iti, če sc prav par novih čevljev raztrgal«
ItliJNO PRI I!LEDU.
Na pcdli in zaviti napad v Učiteljskem Tovarišu št. 28 odgovarjam eamo to, i!a prazen klas pokoncu no stoji. Še kmet dobro ve, kdo je učitelj. In vsak pošten kmečki fant hrbet pokaže liberalnemu učitelju. Za šolske potrebščine pa skrbi občimi. Grozni sa vsakoletni stroški za takelc navadno šolo. Ubop kmetje, ki jih morajo plačevati! Uspehi v šoli so pa tako malenkostni. Starši, t-lojle na straži, kajti že nad 30 let je v Pihnem liberalni duh v šoli, zuto taka surovost.
Jan. Kramar, župnik.
g DVOJNO
m
n r-rA «
ntiA
TVORNI.CA ŽITNE KAVE, VELGPRA2ARNAZHNATE KAVE. SLINCE PRI LJUBLJANI.
A AJkdtAh .fr X4:J
Izdelujem pivov.stne sadne mline z lahkim pogonom, granitnimi valarji ter počrnjenim okovjem po ugodni c«'!. — Interesenti naj sc obrnejo na RUDOLF RAVNIKAR, ključavničar v Radečah pri Zidanem mostu. 3846
IflSnilitO blago za obleke in perilo, majce, SVUflUJlV T,-Wa-'ir«. rute. kravate i. t. d.
canvn ns«i F. čESNOVAR, LJUBLJANA usti dflSlPJf fil I STARI TRG ŠTEV. 16. 3845 -m
V ZADNJEM ČASU se pojavljajo po naši Dolenjski, pa tudi v vsej Sloveniji, razni potniki tu- in inozemskih zavarovalnic, ki terorizirajo naše posestnike pod pretvezo, da so zastopniki ljubljanske »Vzajemne zavarovalnice«, ker ti ljudje dobro vedo, da je ta zavod po vsej Sloveniji zlasti pa po deželi v obče na najboljšem glasu. In marsikateri naših nevednih gospodarjev zavaruje svoja poslopja, oziroma druge predmete za visoke svote. Za nekaj dni potem pa dobe plačilne položnice od druge banke, o kateri še morda nikoli slišali niso. No, kaj pa sedaj? »Vzajemna zavarovalnica« ima že v vsaki večji fari svojega zastopnika, na katerega se lahko vsakdo zanesljivo obrne. Potniki «Vzajemne zavarovalnice« imajo vsi legitimacije, s katerimi naj se vsakdo izkaže! Tudi predplačila ne sme za požarno zavarovanje nihče zahtevati!
Odbira telet za pleme.
Vojna doba je našo živinorejo precej potisnila nazaj ter uničila predvsem najboljše piemenske živali. Tudi zadnji dve sušni leti 1921 in 1922 sta ji škodovali tako, da imamo vsled tega dandanes primeroma Je malo dobrih mlečnih krav, ki naj bi nam služile za odbiro njih zaroda za pleme, da splošno zvišano dobičkanosnost naših domačih pasem. Glavno načelo vsakega umnega živinorejca mora biti, da pusti za pleme le ona teleta, ki mu že pri rojstvu podajo jamstvo za njih bodočo dobičkanosnost. To jamstvo mu zamorejo nuditi edinole njih stariši: krave in biki, kajti lastnosti teleta so plod združenih lastnosti matere in očeta. Živinorejec mora torej pustiti za pleme predvsem ona teleta, ki izvirajo od dobrih krav oplemenjenih po prvovrstnih bikih, ki so tudi potomci najboljših mater.
Z ozirom na dobičkanosnost pri naši govedoreji imamo najbolj pred očmi kot glavni cilj mlečnost, kajti za kmetijske razmere v Sloveniji bo mlekarstvo dona-šalo vedno največ in najbolj gotovih dohodkov. Torej mora slovenski živinorejec mlečnosti svoje živine posvetiti največ pozornosti.
Kako pridemo pa do dobre krave molznice? Mlečnost je lastnost krave, ki se kakor vse druge podeduje na zarod. Vsled tega je tudi najbolj verjetno, da bo krava, ki je sama dobra molznica, oplojena po biku izvirajočem od dobre molzne matere, povrgla telico, ki postane enako dobra molznica, ali celo še boljša od matere. Lastnosti, ki so v obeh stariših precej razvite, se navadno v zarodu še stopnjujejo. (Seveda če so podani tudi vsi pogoji glede vzreje, oskrbovanja in krmljenja.) To pomenja:, če je krava — mati dobra molznica in izvira bik — oče od ravno tako dobre molzne krave, potem navadno sledi, da je telica — hči teh starišev še boljša molznica od matere in babice po očetu. Tudi bik — sin bo od starišev podedovano lastnost mlečnosti naprej podedoval na svoje potomstvo še v večji meri nego njegov oče. Iz tega je jasno razvidno, kako veliko plemen ilno vrednost ima posebno dober bik.
Pri bikih za pleme moramo še veliko bolj paziti na dobre lastnosti kakor pri kravah, kajti plemenjak zaplodi letno do 100 telet, medtem ko krava komaj eno. Zatorej mora vsak živinorejec določiti za bike samo teleta prvovrstnih krav, kajti od teh je odvisna vsa njegova reja, pa tudi razvoj naših pasem. Kajti če plemenimo vedno le najboljše živali med seboj, dobimo pri umnem vzreje vanju živine vedno boljše krave molznice in s tem se dvigne 'udi celotna pasma.
Nadalje veljaj načelo: Najboljše pari vedno z najboljšim! Kdor ima dobro kravo molznico, naj jo ne vodi k prvemu najbližjemu ali najcenejšemu biku, ampak naj
'Isi
M,)
poizve, kje stoji bik dobre mlečne rodo-vine, ter naj jo pusti oplemeniti po taki prvovrstni živali neglede, če je skočnina še tako draga oziroma bik še tako oddaljen. Stroški in trud se mu bodo bogato izplačali v zarodu, ki ga pri tem dobi.
Iz teh izvajanj sledi, da mora vsak živinorejec obračati največjo pozornost dobrim molznim kravam. Njih teleta nikar ne smo prodati za zakol, ampak če je to količkaj mogoče vzrediti jih za pleme, četudi izgledajo morda šibkejša ali slabejša od drugih telet, ki niso tako dobrih mater. Večkrat se tudi slaba teleta dajo vzrediti v dobre lepe krave, če jih le primemo smemo tudi gledati samo na zunanjo obliko živali, če je za oči lepa, krepka, ravna, dobro razvita, ima zaželjeno barvo itd., ampak pazimo predvsem na njene notranje lastnosti. Ker pa teh pri mladem teletu še ne poznamo, presodimo jih pri njegovih .stariših: če je bila mati dobra molznica in Holandci in drugi napredni živinorejci pri nakupu telic in bikov ne gledajo toliko na lepo zunanjost živali, ampak najprej se hočejo prepričati o mlečnosti starišev iz kontrolnih list, ki jih ima tam vsaka krava. Pri kupčiji mlade plemenske živine odločujejo torej lastnosti starišev in ne živine same. Tako bodemo morali postopati tudi pri nas, če bodemo hoteli doseči čimveč uspeha pri zboljšanju naše domače pasme do tiste mlečnosti, ki je pri naših razmerah mogoče. Ne 2000 litrov mleka letno od vsake krave, ampak 4000 litrov moramo doseči. To naj bode za enkrat cilj naše govedoreje.
Vinogradnik, pazite na svoje trte!
Iz raznih vinorodnih krajev Slovenije, pa tudi iz drugih dežel prihajajo neprijetna pore (trtne rje) in vidija (grozdne ple-snobe), ki ogrožati vinograde in letošnjo vinsk letino. Ti dve glivični polezni najbolj pospešuje vlažno in istočasno toplo vreme, kakor smo ga v zadnjem času imeli pri nas. Vsak vinogradnik mora vedeti, da se trta da ubraniti teh bolezni le tedaj, če se jo pravočasno zdravi, oziroma če se bolezensko glivice uniči že v kali. Če je že cel vinograd napaden po eni ali drugi teh dveh bolezni, je škropljenje oziroma žvepljanje brezuspešno.
Proti peronospori, tudi palez imenovani, moramo škropiti z modro galico ali Bosnapasto. Za sedanje torej drugo ali celo tretjetretje škropljenje vzamemo 2 kg galice s približno toliko gašenega apna na 100 litrov vode. S to škropilno zmesjo moramo dobro poškropiti ne samo liste ampak tudi grozdičke, kajti peronospora napada jagode in jagodne peclje ravno tako lcot liste. S tem da se močno poškropijo celi grozdički, se deloma zabrani tudi razvoj grozdne plesnobe, zlasti, če se med galično razstopino pomeša še salojidin (do 1 kg na 100 litrov razstopine) ali sulikol (do 10 dkg na 100 litrov).
Proti o i d i j a ali grozdni plesnobi je sicer tudi dobro sedaj žveplati s finim ventilira.iim žveplom, toda veliko boljše je zdravljenje posebno od plesnobe napadenih grozdičev s salojidinom ali sulikolom. Salojidin ima to prednost, da se da z njim škropiti ob vsakem vremenu, medtem ko moramo pri žveplu to storiti Ie ob lepem jasnem, toplem času; dalje se ga zmeša lahko skupaj z modro galico ter se obenem uničuje peronospora in oidij, ker pride v obliki tekočine, ima lažji dostop do vseli' grozdov in s tem je njegov učinek popolnejši. Če bo po tem Skorpljenju in žvepla-nju nastopilo trajno suho, solnčno vreme, bo tudi razvoj peronospore in oidija vidno ponehal.
Gospodarsko obvestila.
CENE.
Žitni trg je bil v preteklem tednu pod vtisom padca dinarja ter so se cene ravnale po slabi ponudbi, povzročeni vsled zaposlenosti kmetov s košnjo in žetvijo. Padec dinarja je najbolj vplival na cene nove in stare pšenice in sicer tako, da notira stara pšenica po Din 3.15, medtem ko se je ista Tudi za koruzo so cene precej posKocile. mogla dobiti pred padcem dinarja po 2.95. Uavnotako je po moki nastalo večje povpraševanje, vsled česar je zaznamovati tudi v tem blagu višje cene. Ostali predmeti so zaenkrat popolnoma izven kupčije. Obče mnenje je, da bo žetva izpadla glede količine izvrstno, glede kakovosti deloma dobro ter bo vsled tega lahko dobiti novo pšenico po Din 2.75 do 2.80, če ne bo dinar še nadalje padal.
Novosadska borza. 3. julija notira: Nova pšenica proti takojšujemu plačilu Din 292, proti bančnemu izplačilu Din 280, stara pšenica Din 315 do 317, koruza Din 235—237, oves Din 285, moka na bazi ničle Din 460—495, otrobi Din 180—195.
Trg z jajci 5. t. m. Izvoz jajc še nadalje uspeva. Zaradi precejšnjega povpraševanja so nakupne cene na deželi poskočile na okrog Din 1.50. Na čvrstost cen vpliva tudi zaposlenost kmetov pri žetvi, zaradi česar, so dovozi mali. Jajca gredo v glavnem v Švioc in Nemčijo, odnosno iz Švice v druge države. Za londonski trg naše cene ne konvenirajo.
ŽIVINA.
Ceno živini v Ljubljani. Trg 2. julija. Voli debeli za kg žive teže po Din 12.75 do 13.75, voli rejeni 12.25— 12.75, voli za vrego 13—14, biki rejeni 12—13, krave rejene 10—11.50, krave klobasarice 7 do 8.50, živa teleta težja, debela 17—18, živa teleta lažja 15.75—16.75. Prašiči domači debeli 17—17.50, prešiči domači peršutarji 16—17, prašiči zaklani 22.50—23.75, prašiči banaški živi 21—23.
Na današnji trg je bilo prignane precej živine in sicer 380 konj, 90 volov, 76 krav, 16 telet in 270 prašičev. Kupčija pa ni bila posebno živahna, četudi so cene govedi m
se imenuje lina rajava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg^lOj
konjem znatno padle. Mesarji pritiskajo na cene živine vsled tega, ker so cene govejim kožam za 20 % nazadovale. Cene teletom bo ostale nespremenjene, blaga prihaja na trg veliko, zato je pričakovati nadaljnega znižanja cen. Cene živim domačim prašičem so poskočile, toda kupčija je bila slaba. Pričakuje se znatno znižanje cen tudi pri prašičih. Prašiči za rejo 8—12 tednov stari bo bili prodani po 200—400 Din komad. Veliko jih je pa ostalo neprodanih.
Cene kožam. Goveje kože težke za kg 20 Din, lahke 16 Din, telečje kože 25 Din. Od 1. t. m. so kože padlo in sicer težke goveje za 5 Din, lahke za 4 Din in telečje za 6 Din pri kg. Zaradi toga so tudi cene živini nekoliko padle.
g Gospodarska zveza notira sledeče cene' Semena: domača detelja črna, plombirana po 27 Din; lucerna ali nemška detelja, plombirana po 26 Din; rdeča detelja ali inkarnatka po 20 Din; semenska pesa »Marnuth« (rdeča) po 22 Din; semenska pesa »Eckendorfer« (rumena) po 26 Din; italijanska ljulika po 24 Din; grahora po 5 Dia Gnojila: superfos-
Evharistični shod v Grobljah 13. julija 1924!
tat rudninski 1G% po 120 Din; superfosfat kostni 18/20% po 1C0 Din; razklejena, bela kostna moka po 160 Din; tomaževa žlindra 18/10% po 170 Din; kalijeva sol 40/42% po 150 Din; kajnit 12/14% po 70 dinarjev. Krmila: oljnate tropine po Din 4.50, pri manjšem odjemu po 6 Din. Vinogradniške in kmetijske p o t r e b š i n e : gumijevi trakovi 140 Din; žveplo, dvojno rafinirano 3.75 Din; trierji (čistilniki) znamke MIA 2900 Din; trierji (čistilniki) znamke MIB 2300 Din; mlatilnice na ročni in gepeljni pogon 4000 Din; mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tre-sali 6900 Din; gepelji na 36 obratov 4500 dinarjev; gepelji na 24 obratov 4000 Din; okopalniki 1000 Din; bsnein 725—730° pri odjemu celega barela 13 Din. — Nadalje ima na razpolago vsakovrstne poljedelske »troje: čistilniki (pajtelni), sadni mlini, plugi, travniške brane kakor tudi poljske, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojnične sesalke, tehtnice, se-paratorji za mleko, zidarske žlico, kladiva, lopate za stihat, vodne sesalke, kosilnice, kline za slamoreznice itd. —
RAZNO.
g Za drui no-k nji g ovodslci tečaj za duhovnike se vrši tudi letos in sicer v Mariboru od i. do 8. avgusta vključno v Dijaškem semenišču. Vsi č. gg. duhovniki, 'ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj a^ blagovolijo najkasneje do 29. julija priglasiti Zadružni zvezi v Ljubljani ali pododboru Zadružne zveze v Mariboru. Istotam izvedo natančnejše o pogojih in o predavanjih na tečaju. Glavni predmet tečaja bo vodstvo hranilnic in posojilnic.
Od strokovnjakov je pripoznano, da je SPLITSKI
V nedeljo dne 13. julija t. 1. se vrši v Grobljah pri Domžalah evharistični shod, t. j. proslava presv. Rcšnjega Telesa. Beseda evharistija je grška in pomeni presv. Rešnje Telo. Kot katoličani verjamemo, da je v posvečeni hostiji pričujoč sam živi Bog, Kralj vseh kraljev, Jezus Kristus, naš dobri Odrešenik in naš prihodnji Sodnik. Mnogi ga ne poznajo ali nočejo poznati, ga ne ljubijo in mu ne izkazujejo tistega češčenja, ki mu gre kot najvešjemu Gospodu.
Toda verni katoličani skušajo to popravili s tem, da prirejajo evharistične shode, da javno izkazujejo svojo ljubezen, svojo vdanost božjemu Odrešeniku v pre-sveti hostiji, da ogrevajo mlačne, potrjujejo goreče v češčenju presv. evharistije, da dajo javno pred celim svetom zadoščenje božjemu Srcu za vsa razžaljenja, ki se mu dogajajo od slabih in mlačnih kristjanov, pa tudi da izprosijo sebi, svojim družinam, pa tudi celemu narodu sreče, blagoslova in miru.
V ta namen se prirejajo mednarodni, narodni, škofijski in dekanijski evharistični shodi. Pred par leti se je vršil veličasten mednarodni evharistični shod v Rimu. Lani so je vršil narodni evharistični shod za našo državo v Zagrebu, katerega se je udeležilo nad 100.000 Slovencev in Hrvatov. Lani so so tudi prirejali po Goriškem dekanijski evharistični shodi, ki so vsi zelo lepo uspeli. Letos so prevzvišeni g. ljubljanski škof pozvali, da se naj v ljubljanski škofiji vrše dekanijski evharistični shodi.
Vsled tega se bo vršil za kamniško de-kanijo evharistični shod v nedeljo 13. julija t. 1. v Grobljah pri Domžalah. V ta namen se je sestavil pripravljalni odbor, ki vodi vso priprave za ta shod.
Verniki vseh župnij lepe kamniške tle-lcanijo, pohitite v nedeljo 13. julija na evharistični shod v Groblje, da izkažemo živemu Bogu v presv. hostiji svojo ljubezen in počeščenje, da mu posvetimo sebe in vso svojo, tla božanski Kralj razžari z ognjem ljubezni svojega Srca naša srca, tla nas votli, blagoslovi in osreči. Zato, verniki kamniško dekanije, vsi na evharistični shod! Noben zadržek naj vas ta dan ne zadrži doma! Vsi na slavje presvetega Rcšnjega Telesa!
Spored:
V	soboto dno 12. julija: Ob 7. zvečer v grobeljski cerkvi nagovor, izpostavi se sv. Rešnje Telo, molitveia ura za bližnjo okolico.
V	nedeljo, dne 13. julija: Ob 5. zjutraj se izpostavi sv. Rešnje Telo, nagovor, na kar se vrše sv. maše do 8. ure. Spovedo-
NAJB OLJal I Tovarna dajo za istega polnj ga-. rancijo. — Dobite ga po najnižji ceni pri
J. MENART, trgovec, Domžale.
5*
s« kupuje v manufakturnl trgovini A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10.
valo se bo od 4. ure dalje ter obhajalo ved-no, kadar bo potreba. Zeli se, da kolikor mogoče veliko ljudi prejme sv. zakrameu. te. Prav je, da opravite sv. spoved žo do. roa. Od 8. do 10. ure zborovanje odsekor, Zborovanje odsekov se bo vršilo v dru.' štveni dvorani in še v dveh večjih sobah. Na dvorišču misijonišča bodo napisi, kjo se vrši zborovanje tega ali onega odseka.
Ob 10. uri: Sv. maša pred Najsvetej-šim in kratek govor na prostem. Od 11. do 12. uro: Slavnostno zborovanje na dvorišču misijonišča. Popoldne od 2. do 3. tire 3. in 4. govor.
Ob 3. uri popoldno: Slovesna procesija z Najsvetejšim, nato pete litanije Mateia božjo na prostem, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, zahvalna posem. Pri litanijah in zahvalni pesmi naj poje vse ljudstvo.
Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Torej pridite, naj bo lepo ali slabo vreme. Oddaljenejši se lahko pripeljejo na vozeh. Za prehrano se bo poskrbelo. V posebnem prostoru se bodo prodajala jedila in pijače, pa tudi v bližnji okolici se bo kaj dobilo. Lahko pa tudi s seboj prinese, kdor hoče. Na posebnem kraju se bodo predajalo misijonske podobico, brošure,o kledarji, mo-litveniki ild.
»PEVECk
glasilo Pevsko zveze, št. 5—C, je izšel. Vsebina : K. Iiisto Savin—-H. Svotelj: Harmonični nll alikvotni toni v zborovem petju, Jakob Aljaž: Pevski spomini, M. Bajuk: Narodna pesein v sekiricah. — V glasbeni prilogi prinaša tele skladbe: R. Savin: Tam nad jezerom, Kle-menčič: O j poglejte ptičke! St. Premrl: Lep je srebrni pas, Kramar: Za materjo, Kimovec: Jaz bi rad rdečih rož. — Priporočamo > Pevca« vsem zborom in vsakemu pevcu iu pevki.
G. Franc Sajovic
je IZSTOPIL iz naše službe in ni več upravičen sprejemati zav. ponudbe za naš zavod
V LJUBLJANI.
| NACE: Jurčkovemu. Janezu so pa • danes oče hlače umerili. — POLONA: Kaj pa je tako hudega napravil? — NACE: K birmi pojde in bi rad nove čevlje dobil. Jurč-kovi so lani na stojnici Franc Perko kupili usnje in so svojo družino dobro obuli in Janezek sc sicer celo zimo trudil, da bi svoje čevlje z drsa< njem uničil in raztrgal toda ni se mu posrečilo. Oče so mu pa rekli: «Janezek li pojdeš pa s sta-: rimi čevlji k birmi.« Janezek, lant odprte glave, naprosi Anico, da bi mu brus gonila, Janezek pritiska čevlje na brus, da so se kar iskre delale, Danes pa jc vse narobe: mesto čevljev je pokvaril brus in Jurčlcov ata so pa Se fanta pošteno na-šeškali. — POLONA: Ali ni vedel, da kdor hoče svojo družino dobro obuti, naj kupi usnje na sei* mu v Skocijanu, Metliki, Zdenski vasi, Blokah, Semiču, Kočevju, Leskovcu, Cirkcici, Šmarlccm, Lukovici in Kranju
m stojnici Franc Perico.
w

tavJi.

n Salo«. lavoil na Rakovnik«. Startom, ki že-o oddali sinovo v dobor krščanski zavod se J>ri-Lroča salerijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani Ima petrazreduo osnovno Solo in obrtno šolo * oddelki za krojače, čevljarje la mizarje s pravico iavnosti. Dečki bo pod vediiim, ljubeznivim nadzorstvom, uspehi »o zelo dobri. Mesečna oskrbovalni,, a znaša 400 Din, in roltodedce povprečno ,e 250 Din. Učna doba traja 8—4 leta. Šolsko loto prične 1. septembra. TočnejSe po<lnike in pogoje pošilja vodstvo na zahtevo.
Letos je 18 rokodelcev položilo svojo zrelostno /vajeniSko) izkušnjo pred zadružnimi komisijami: 11 jih jo dobilo »prav dobro«, 6 »dobrot eden Je tobil »zadostno«.
n Invalidom! Deželno sodišče v Ljubljani, od-(elek XIV. obvešča s tom vse invalide, vojne vdove ln v invalidskih utvar oh zainteresirane stranke, ia bo invalidski posli v Sloveniji, ki se tičejo pokojnino (invalidnine), razdeljeni od 1. julija 1024 pa deželno sodišče v Ljubljani ter okrožna sodišča v Celju, Mariboru in Novem mestu. Za pristojnost je merodajno bivališče lnvalidovo, vojne vdove itd. ]>ri strankah, ki bivajo stalno v inozemstvu, se ravna pristojnost po njihovi domovni običn!.
n Breznica. — Tukajšnja podružnica Jugoslovanske Malice priredi v nedeljo 6. julija veliko vilno veselico z javno toml>olo v gostilni M. Cop v Žirovnici. Odbor se Je potrudil, da je preskrbel zelo veliko krasnih dobitkov, ki bodo razveselili vsakega. Istotako je posrbljeno tuJi za dobro zabavo. Začetek ob 8. popoldne. Vsled plemenitosti cilja Jug. Matice prosimo za obilno udeležbo ter vabimo zlasti p. n. izletnike na Stol in bližnjo oko>ico, da posetljo našo veselico — Odbor
n Udruienje vojnih invalidov, podružnica Ljubljana sklicuje svoj Uredni občni zbor za dna 20. julija t. 1. v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ul. 8 ob 8. zjutraj s sledečim dnevnim rodom. 1. Poročilo: predsednika, 2. blagajnika, 8. tajnika, 4. nadzornega odbora. 5. Absolutorij. 6. Vo-Jiter novega odbora 7. volitev delegata za kongres jn skupSčino X. O. 8. Slučajnosti. — Dolžnost vsakega člana je, da se tega občnega zbora udeleži. — Odbor.
n 0!;rošni urad ia savarovanje delavcov v Ljubljani razglaša, da Je prijavnice in odjavnice n člane, prijavnice in odjavnice obratov in druge tiskovine, ki »o se doslej dobivalo le pri njegovih ekspoziturah, oddal v razpečevanje trgovinam, prodajalnam tobaka, zadrugam in občinskim pisarnam, tako da delojemalcem 'poslej na bo več treba naročati jih po pošti ali hoditi po več ur daleč ponje, temveč jih bodo lflhko dobivali vsak v svojem kraju. Povsod se bodo dobivala tudi potrdila o zaposlenosti obolelih članov in kuverte za poštnino prosto pošiljanje prijav, odjav in službenih dopisov ekspozituram iu uradu. Vsa oddajna mesta tiskovin so označena z opozorilnimi tablami. Ako bi v katerem kraju oddaje tiskovin So ne bile, blagovolijo naj prizadoti na to pozoriti pristojno ekspozituro, ki bo potrebno ukrenila	_
KojboljSI Šivalni <afcroi!» ln kolesa
fepff <g gfljpf* »a rodbinsko in obrtno ili£iiO rabo vedno v zalogi
odino pri JCSlp _
oh vodl blliu P"S""oveflB spomenika.
lilotam potrebščine za Šivilje krojate, Čevljarje In sedlar;e, Galanterij In vse drobno blago.
Polleilsisfrs stroje lo glnee )
)
- >
\ dobavlja F. SMO£X ) ( «loga poljedelskih strojev. Sv.Jurii ob i. i. )
po najnižjih conab. Mlatilnice za ročni in vitel nI pogon po 10.600 Kron
Sovraštvo ln ljubezen.
(Dalje.)
Gospa Glase je napravila umetno pav-zo in je uživala ob napetosti svojih sosed. Še nikdar v življenju ni občutila tolikega ponosa.
»Dalje Glsael Pripoveduj dalje I«
»Objel jo je.«
»Objel!« Zarezgetale so.
»Objel in i>ol j ubil k
»Poljubil k
Vse so istočasno izpregovorile to besedo. K a to je bilo vse tiho. Preveč je delovalo v teh ženskah; niso mogle govoriti. Strah, veselje, želja, da bi kaj doživele, je plulo kakor vihar skozi njihovo plitvo dušo.
Le polagoma so se umirile. Toda sedaj so bile bolj tihe. Stopile so bolj tesno skupaj in bile so zelo zadovoljne.
Neki velikan se je bližal skupini; nosil je v rokah dvoje težkih golid z vodo. Hotel je tiho iti mimo, ne da bi pogledal tja.
Prišel pa je glas do njegovih ušes, ki ga Je zmedo]. Mislil je, da se je zmotil; toda ujel je proti svoji volji še drugo, tretjo besedo. Tedaj sta se mu golidi zazdeli težkf in postavil jih je na tla.. Se eno tako hudobno besedo, še eno. Velikan se je zganil.
»Ve klepetulje, ali boste držale jeziki Ali boste držale jezile? k
In golida ledeno-mrzle vode se je razlila preko ženskih glav, in bliskoma jc sledila druga.
Razlegalo se je vpitje in kričanje, ljudje so bežali, smejali, ali pa je bilo čuti tudi jezne medklica jnož; oskrbnik Avgust Baj-želj je stal sam in se je tresel prvič v svojem žvljenju.
Nekaj ča«a je stai nemo in neumno. Brezupno je zrl v prazne golide. Izli! jih je in pri tem dolgo govoril. Čudil se je temu, da je sploh kaj rekel. Vsekakor pa je smatral za pravilno, da je golide izlil. Možu, ki mu je prišel na sproti, in ki ga je smeje vprašal, kaj da ima oskrbnik opraviti z ženskami, ni dal odgovora. Pograbil je le svoje golide in užaljen odšel proti potoku, od koder je bil prišel.
Pravijo, da je malo tako neprijetnih stvari na svetu, kot je ta, če je kdo, ki z navdušenjem zabavlja, nepričakovano polit z vodo. Pri nekem poganskem narodu se je bog pravičnosti domislil, uvesti za vse ljudi, ki zabavljajo in opravljajo, nenadno kopel z neba za kazen; ali bog modrosti mu jo to odsvetoval, ker bi na ta način vladal na svetu večen vesoljni potop.
Del žensk se je odplazil tiho domov. To so bile one, ki jih ni samo peklo, ampak so se tudi sramovale; kajti med njimi je bilo tudi mnogo dobrih žena. Druge pa so tekle k svojim možem in zabavljale bolj kot po-preie; možje pa so se zavzeli za svoje premočan in so jim pomagali zabavljati.
Tako neumni, dobri velikan Avgust Bajželj ni s svojimi golidami vode ničesar pogasil, ampak je le že itak velikemu ognju prilil olja.
Razburjena množica se je umaknila nekoliko v ozadje, in se posvetovala.
ln pristopil je k njimi Gustav Prek, idijotski gostilničarjev sin, ki je dosedaj stal" v biižini ognja z odprtimi ustmi in žarečimi očmi. Vsake tri korake je obstal in strmel v praketajoč ogenj, nato pa je iztegoval roke, kakor v vzpodbudo plamenom, švigati višje in višje v nebo.
sOjoj, manjši postaja! Ni velik. Uf, ufl Hn! Brrl Ah k
Ženske so kazale na idijota in se smejale. nato pa so ga poklicale. Približal se je počasi, se režal in mimo rekel: »Gospod Naglič je zažgali« Vsi so se stresli pri teh besedah. »Gustav, ali ne boš tihol Tega se ue pove! Gustav, Gustav!« Idijot se je pačil.
»Saj dobro vem, on je zažgal! O! Ah t Tam, to je dobro! Visoko I Visoko! Brrk
Hotel je zopet iti k ognju, tedaj pa ga je zagrabila neka ženska in ga držala.
»Kako pač moreš kaj takega reči, Gustav? Tega bi vendar ne smel!« Pogledal jo je in se ji režal. Lepo jel Zgorel bo še en mož! Le pazit ln nesli ga bodo! Vidiš, vidiš, tam! Oooh, ooohk
Hotel se je iztrgati, ali ženska ga je. krepko držala.
»Gustav, povedati nam moraš. Kako le moreš reči: Gospod Naglič je zažgal? Zaprli te bodo, če to izvedo!«
Idijot jo je žalostno pogledal. »Ne pustim se zapreti 1 Nočem Jaz grem k ognju! Očetu bom jpovedal! Izpusti me vendar! ščiplješ me v roko!«
»Ali od kod veš to, q gospodu Nagliču, Gustav?«
»Ven me je hotel vreči! Grozno! Tak« mrzlo je bilo, lako mrzlo!« »A on vendar ni zažgal!« »Tako je rekel. Rekel je in zažgali Izpusti me! Rekel jel In mene ven — ven —J ščiplješ me, stara gos!«
Idijot je pričel tuliti in jokati. Zastonj so bila vsa prizadevanja, da ga pomirijo, Iztrgal se je in tekel domu.
Kašljaje je prišel iz gostilne krčmar Julij Prek.
»Kaj imate s fantom? Kaj delate i nesrečnim otrokom?«
Bil je silno razburjen. — Iz množice je stopil mož.
»Saj smo mu le z dobrega prigovarjali, gospod Prek. Kajti rekel je nekaj — nekaj JG rckol ^
»Kaj je rekel? Kaj Je rekel?« Molk.
»Vedeti hočem, kaj je rekel I Vedeti hočem, kaj da imate z mojim fantom.«
Vedno najnovejše
volneno blago za tenske obleke in bluze ' A. & E. SKABERNE ~ LJubljana, »Ustni trg«.
Eden iz množice se je opogumil. »No, bom pa povedal! Saj itak le pripovedujem. Meni ne morejo do živega k
>Vedeti hočem, kaj je rekel!« Prek je poslal ves rdeč od jeze. Tedaj jo mož pristopil k njemu in mu povedal nekaj na uho. Ostali pa so bili mrtvaško tihi.
>To jo neumnosti To pač neumnež kar tako pravi! Tega morda ni dobro razumel. Rekel je že Naglič kakšno besedo, a ni bila mišljena tako, kakor je bila rečena.«
Prek je hitel za svojim sinom, množica pa je razburjeno razpravljala o stvari. Ogenj je polagoma ponehaval, a zbirali so
se nad Bukovjem oblaki, bolj črni kot kdaj pop,rejo.
(Dnije prih.)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•v
V vsako hišo »Domolfuba*!
\Sn clirif*) za lesarsko obit sprejmem takoj; u£SJ(j!Iw(HI oskrba pri luži. Zglasili se je pri; Cirmao Frcnja, Ljubljana, Gospoavetska cesta — Kolizej — ali Št. Vid nad Ljnbljano 8t. 17. 3829
lir^nm Požtcna,' sprejme UtOEuH takoj z vso oskrbo JMtob Pavlin, čevlj. mojster, Križe pri Tržiču.
A 5710 (vrednost 30.000 K); A 18219 (vrednost 15 000 K); D 19100 (vrednost 10.000 K); C 1670 (vrednost 8000 K); B 9792 (vrednost 650-0 K).
Po 4000 kron vrednosti: D 19659; B 17352; C 9254; I) 1501; C 731; B 17851.
Po 1000 kron vrednosti: E 14082; C 5004; C 1062; B 12055.
Po 800 kron vrednosti: A 5548; C 10711; E 12121.
Po 000-700 kron vrednosti B 0051; B 14553. Po 350—450 kron vrednosti: D 8059; E 3184; D 2302; A 2044; E 2211; E 16942; D 17148; D 17598; C 10007; A 12026; C 4737; B 12021; 0 6775; E 2189; C 4148; A 1570; E 17548; D 2113; C 1789; C 8113; D 1685; A 18074; C 19416; C 16788.
Po 200-250 kron vrednosti: B 3943; D 15994; A 7463; E 6807; A 7169; C 11668; A 10244; E 6270; 15 19204; D 19127; D 9873; 1) 18712; C 9504; A 17848; E 15844; U 8876; B 19419; D 19521; 1> 1178; C 4891; C 10378; C 6987; E 7629; A 15286; D 11773; C 10263; E 2313; C9388; D 1714; E3135; 0 3620; 1) 17019; A 19919; A 19440; C 1C538; D 19938; D 15033; D 1083; C 17534; E 7146; E 9870 C 3859; E 8950; 1) 6710; E 7921; I) 12053; C 9623; A 10456; D 4670; A 4410; B 17232; D 11310; C 8658; B 45; V 10404; C 10953; D 19179; G 14840; C 17059; A 1386; i) 18921; B 8179; A 2084; b .,896; C 15825; B 14219; A 3075; D 13283; B 10171; C 2541; A 1838; D 14179.
Po 150-200 kron vrednosti: A 12378; 11 1995; B 11282; C 2429; B 7919; C 2458; A 6251; A 16778; B 18735; D 5989; A 18610; C 12261; C 2385; 1) 2872; 1> 16208; C 10392; U 9668; E 11252; A 470; C 0887; B 17128; D 8550; C 4106; K 18942; D 1661; C 9086; C 11323; B 9754; A 537; B 15859; D 10865; B 17446; B 6930; E 16567; A 6103; 1) 6119; C 9961; A 632; A 14323; B 17368; B 12178; A 19186; E 16424; E 13920; C 14959; I) 16604; I) 12364; A 3983; D 15485; C 4392; E 5681; A 19977; C 17798; D 7635; B 17636; E 16495; E 1594; C 3578; O 5048; B 483; E 1300D; A 15970; B 12951; C 9992; U 12683; C 14261.
Po 150-200 kron vrednosti: A 13278; B 1995; E 9595; A 14199; C 9438; B 9891; B 14372; E 16929; C 1395; B 6202; E 4318; E 19284; 1) 11235; A 4553; B 10932; D 8214; A 7132; L) 5424; D 5720; E 15122; C 3646; B 14438; 1J 12619; B 16790; E 6792; E 14868; E 11056; D 5586; B 4915; D 10532; D 1749; E 18294; E 10734; A 4657; B 19690; A 4171; B 13660; A 7016; E 308; E 9523; C 3035; B 10368; C 19813; D 11944; A 16522; D 13841; A 10518; C 13350; E 6877; E 16338; B 16650; D 3571; A 3763; B 8026; A 7509; C 17946; D 13824; E 8319; U 6974; B 4748; E 18263; A 15326; C 11310; B 18409; D 17099; E 2618; C 7199; D 14382; A 13950; A 17143; B 3939; A 4904; A 3420; E 1898; B 4764; D 9701; C 10195; C 18621; B 10609; C 17506; E 9740; A 2999; D 12802; E 11113; A 7492; D 16703; E 10094; B 9260; B 17711; A 4144; D 14851; A 4524; E 8047; E 9105; E 7193; A 3311; B 2911; B 19190; B 8835; C 14215; D 8521; E 7447; A 15168; B 10372; C 19706; E 19641; C 3494;
£ I9 6;J317345; D 4464; B 10044;
E 4892; U 5771; E 6834; D 17522; 1) 16314; E «82; G 16220; B 13472; E 602; A 10547; B 6; E 15567; D 17889; B 19897; E 8785; A 16091 A 701; B 19494; C 10642; D 12750; A 6348 D 1637; B 458; D 19863; B 18162; A 1M85; D 48oi
(Pazilo tudi na predsloječo črke!)
E 576; B 14007; I) 18456; A 15979; A 3995; E 4014; D 10278; E 3767; A 18928; A 10105; A 11475; B 11010; E 16925; E 971; D 19373; C 4385; C 13258; B 12015.
Po 100 kron vrednosti: B 15142; D 19567; C 13478; B 6512; C 1921; D 17152;; A 7761; C 2155; C 3740; E 13815; E 7950; C 4150; C 16705; A 14544; B 5201; C 16437; B 9795; A 18767; C 13822; 1) 102; D 8477; B 15140; A 12511; O 2775; A 18916; E 5025; I) 63; D 11880; A 11706; E 16564; B 5504; E 16479; D 19677; E 896-1; 1) 10114; B 16319; E 10211; E 4231; C 11888; C 13094; B 3928; D 6159; D 6913; »11472; C 12351; A 8-115; E 15054; B 3540; C 19578; C 11545; A 2925; B 11906; 0 10410; A 8094; 1) 5286; B 10.389; B 13.613; B 11.655; E 18.116; E 5564; B 7439; E 16.421; B 5207; U 1611; A 211; 1) 5474; B 2028; E 13.599; B 12.912; C 11.093; B 663; D 6230; A 3920; 1) 9977; B 11.831; C 3588; D 4517; C 3678; C 14.910; B 16.210; B 3323; A 2259; I) 15.985; A 3910; E 5586; I) 15.513; C 9317; E 4706; E 10.068; C 16.290; A 17.951; A 18.565; B 10.130; E 9159; C 12.794; A 14.689; A 4007; B 6293; I> 11.188; E 6031; A 12.839; C 15.421 C 8557; E 6249; A 15.563; A 3746; C 2180; B 14.521; B 10.339; E 8957; E G150; A 12.776; D 1033; E 6326; E 19.194; 1> 14.401; E 17.580; O 839; C 15.504; C 6219; E 18160; B 16301; C 7881; A 19.522; B 13.942; E 12.405; A 10.835; E 11.449; A 18.078; C 17.818, A 1728; A 7130; D 146; D 12.387; 1) 13.666; E 7364; D 1727; B 879; C 17.866; C 1810; B 16.685; B 7039; B 2103; € 17424; A 5609; C 1610; D 5331; B 18.363; D 254; B 9S8; C 872; A 14.266; E 10.029; E 1825; A 17.847; A 17.675; A 9271; A 19.707; C 19.546; B 168; E 1227; D 19.167; B 16.879; O 17.400; C 18.631; E 2205; D 15.225; B 16.487; C 15.393; C 2764; E 3600; E 620; C 8992; E 8003; D 4386; C 12.823; E 1627; B 10.712 B 12.921; E 15.601; D 19.968; D 19.096; D 6712; A 3798; B 7352; D 8690; D 17.811; D 12.025; B 11.001; A 12.936; B 2653; A 19.177; B 18.399;
1) 0153; A 15.895; C 2343; B 14.846; A 16.021; A 4£39; A 10.196, C 8265; C 14.332; A 13.509; A 613; B 2285; A 1166; C 13.883; B 19.081; B 1910; C 8828; A 7001; D 344; O 16.101; D 8000; B 18.101 A 5328 D 12.117; D 7384; B 18.645; C 11.330; D 1640; C 18.158; A 10.508; C 11.877; E 10.293; D 11470; A 10.668; A 6963; D 19.428; C 15.242; E 19.965; E 1479; A 18.336; A 7044; C 6892; D 10885; B 11.624; D 18.677; C 15.532; D 16.354; I) 19.443; A 12.302; D 18.295; E 6365; C 475; D 17.621, A 1145; E 5465; E 7671; B 4431; C 16.036; A 4085; B 19.173; D 17.819; B 15.648; B 5494; E 1482; A 12.054; D 18.921; D 10.226; A 19.116; A 1513; D 17.066; B 9065; E 14.692; E 15.284; C 4574; C 10.333; 11 1884; A 5153; D 15.499; A 13.600 A 748; A 17.026; D 5214; E 13.079; E 15.126; E 3573 B 10.946; C 16.498; A 16.566; D 17.132; A 5950; E 16.187; B 5413; C 12.449; C 17.122; E 13.886; B 15.293;D 14.003; E 3354; E 16.858; C 2760; E 19076 C 9081; B 13.195; C 2567; B 6632; C 8132; B 18.512 E 18.927; B 7857; C 8691; A 10.615; E 7035; D 12.102; C 1114; E 229; D 16.871; C 6191; D 2919; A 4356; B 6136; E 10.707; D 5003; E 5290; B 15.950 E 11.406; D 18570; E 18.987; D 10.777; E 13063; D 9837 ; 0 4547; A 7520; B 9263; E 18.969; C 708; A 14.939; B 4884; C 3315; D 7413; C 16.723; B 15.977; A 8484; C 10.849; B 7888; E 3470; D 8276; E 279; D 10.374; D 4244; D 9755; D 18.682; B 8165; B 12134; E 2934; E 9^97; A 13485;
Dojnlac V trfiu Sodražica so dovoljeni trii« lia^jK.O. novi Živinski in kramarski Sejm; ki se bodo vršili že letos. Prvi 22. julija, drugi 2. septembra, tretji 2. decembra, vsako leto. Ako pride na to dneve nedelja, se bo vršil sejem daa pozneje, t. j naslednji dan. — Sodražica, 1. ju. lija 1924. — Fr. Stupica, t. č. načeln, gospod, odb!
obsegajoče 100 oralov, »J raed njimi 27 oralov travnikov in 15 oralov njiv, je takoj naprodal Kupni pogoji ugodni. — FRANC POLAK, Spod! Hoča št. 75, p. Hoče pri Mariboru.	3807
FE/JH55Jfl vzamem v najem cvent. jo !m:E.I\MrmU ustanovim v kraju, kjer bi bilo dnevno najmanj 300—500 litrov mleka. Na, slov pove uprava »Domoljuba« pod štev, 3787,
B 16418; C 14275; C 16585; C 10064; C 8254; 0 12.812; E 19.432; C 845; D 18.008; D 17.947; D 13.563; B 5133; D 17.592; C 15.208; 1) 17.788; E 79; E 9615; D 2626; D 8157; E 4537; C 87(54; E 16656; B 8967; A 18249; E 11219; C 194999; I> 19822; A 14502; E5686; A 4157; A 18509; 151146; E 11612; D 16090; D 17279; C 17898; C 890; E2347; A 11632; C 1761; C 15075; B 6954; C 10215; D 4796; E 6722; A 387; C 2747; B 13672; E 18557; A 7168; E 6529; C 19782; B 16008; A 19.474; C 11.046; D 18.773; A 18.670; C 3.257; E 16.000; D 14.356; B 11.869; E 7.360; A 16.865; E 18.956; E 12.212; E 5.976; B 11,896; E 4.624; D 2.982; B 8.114; E 8.055; A 8.909; A 17.687; C 7.443; D 14.804; I> 4..804; B 14.250; A 2.825; B 15.621; A 17.112; E 13.728; E 12..425; A 7.660; B 11.409; A 8.208; E 19.083; A 10.360; A 15.456; A 8.387; B 19.564; B 16.732; B 10.407; B 2.411; C 7.091; C 7.739; D 6.793; B 17.943; E 19.513; E 16.103; A 6.029; A 17.984; 13 17 569; B 21..8GC; C 17.667; B 2.494; C 6.127; D 8.S81; E 18.015; E 8.406; C 1.687; E 10.648; A 16.565; D 16.587; D 6.105; A 14.016; A 15.872; B 12.163; C 6.301; A 9.053; B 805; I) 10.624; B 14.388; E 17.012; D 2.208; A 9527; E 14.913; A 18.102; A $.962; E 9.028; A 3.006; B 10.254; A 59.031; E 2095; C 14.858; A 7.567; D 12.738; C 19.348; C 8.110; B 14.374; C 1.046; C 5.155; C 4.418; E 1.095) B 17.972; U 8.896; E 8.014; E 4.592; C 18.279; B 17.685; C 18.427; A 11.356; A 7.849; B 8.216; C 9.856; C 8.065; E 14.923; A 9.031; D 5.674; C 4.552; C 8.861; A 19.557; E 18.024; C 8.48«; A 14.190; B 9.016; C 8.029; D 3.016; D 13.292; C 15.427; D 16.059; A 16.875; E 12.598; A 17.780; C 8.222; D 19.108; B 14.809; C 1.695; B 17.786; A 4.190; D 2.467; D 11.432; E 2.952; A 19.640; B 18.350; E 15.692; B 933; A 18.700; C 13.532; A 16.589; C 3.786; C 16.488; B 8.476; D 3.551; B 1.552; A 2.984; E 15.647; B 6.846; A 11.577; B 16.692; A 11.079; C 1,592; A 11.292; C 18.4VJ; D 16.150; E 6.478; E 13.445; B 14.701; C 13.261; B 18.688; B 5.921; B 4.772; C 18.879; C 1-075; C 12.403; B 6759; A 10.324; E 14.184; B 7.102; A 8.437; D 15.108; E 19.476; C 15.606; B 19.922; B 10.557; B 3.803; D 18.637; D 12.499; A 5.691; E 2.479; C 2.323; B 18.981; C 6.899; C 19-066; C 4.522; A 19.379; A 11.723; C 19.884; C 13.801; C 7.962; C 18.277; A 8.884; B 16.668; E 1.203; E 15.336; A 14.542; C 10.475; E 7.299; A 10.759; E 12.042; B 12.487; A 11.748; C 2.550; C 3.635; B 7.561; B 10.806; B 12.583; B 550; D 2.551; A 19.811; B 14.469; B 203; B 10.315; B 12.893; E 12.146; D 309; D 16.180; C 10.282; C 9.161; A 14.917; A 9.440; E 1.096; C 6.587; D 7.S47; B 7.735; A 7.511; E 10.234; E 18.710; E 5.749; A 13.380; C 15.888; E 6.705; D 6.297; C 47; E 10.661; B 5.306; D 4,352; B 6.545; E 9.899; C 8.881; A 17.880; B 8.973; A 5.995; A 9.499; B 11.666; D 3.970; D 4.581; B 19.069; C 16.032; D 7.659; E 8.009; A 4.498; D 8.811; E 12.237; B 17.161.
* * ♦
Pomni! 1. Dobitki so morajo dvigniti do 2. septembra. — 2. Kdor ima izžrebano številko m želi vzdigniti dobitek, so mora izkazati s srečko. — 3. Kdor želi vedeli, kakžen je njegov dobitek, naj pošlje za odgovor znamko za 2 kroni. — 4. Dobitki se pošljejo tudi po pošti. V tem slučaju mora vsakdo sam nositi poštne stroške in zavod ni odgovoreB, W se dobitek med potjo izgubi ali pokvari
Reja KRAV m izplača le, če so
Mre mlekarfce
Vsestranska skušnje pa so pokazale, da so najboljše mlekarlce tiste, ki |im redno polagal
m ene tropine,
(il io priznano najbolj redilno ln zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene tropine dobiš najceneje naravnost iz tovarne
Za&ret fn Ko, BrlfoE pri Kranfn.
tJSF* Oddajajo s« ▼ vrečah po 50 kg.
Veletrgovina »MERKUR«
PETER MAJDIC — KRANJ se sedaf nahaja
v svoji lastni hiši št. 23
■asproti hotela «Stara pošta« — ter priporoča tvojo bogato sortirano zalogo s vsemi ŽELEZNIŠKIMI POTREBŠČINAMI.
rob«. ZALOGA
In Izkoristita ugo lina priliko kadar Smeta v Calja tn tiikuptta al tvala-irgov. R.Stermofcl
SUKNA
In kamoarna a ptafka tar volno za lanska »bloka, p'atna, oeflrs, Mače-* aa Id druga momrfakturna
VELIKANSKA. Cana Čudovito nizka ter (I rsditsgn ogromno denarja prihranite. Trgovci on groa-cane. Cenik zastonj I
povzroče vso mogočo bolezni, nervoz-nostnl glavobol, težavo v želodcu, bolečina v kitah, alaboat, utrujenost, oslabitev opomina, brezspalnnst, nemir in neveselje do dela.
Zdravi živci
so vir zadovoljivega dobropočutja, veselja do življenja, dobrega spanja,
vztrajnosti in eneržije. Utrujeni živci se okrepe z dodatkom onih snovi, ki so neobhodno potrebni sestavni deli možgan, hrbtnega mozga in živčevja. Mojo pristne tablete niso tajno sredstvo in jih predpisuje tisoč zdravnikov v svrho okrepitve živcev. Napravljena so po strogo znanstvenem načinu, ter izborno in naglo učinkujejo. V teku tega meseca razpoSljem po svojih prodajalnah v vse evropske dežele
20.000 gratis škatljic
obenem a poljubno razpravo dr. Ueht-a o pravilni živčni nagi.
Pilite torej ia dana« n«
Ernest Pasternack,
«®rUn 8.0. — P.fichaelRIrchplats 13 Abt. 4J».
KUPI se večja količina
smrekovih ozir. Jelkovih HLODOV
po možnosti SUHO blago. — Ponndbe z navedbo cene na opravo .Domoljuba« poi .HLODI 3503«,
Vrvarsko blago
lastnega Izdelka Iz prave konoplje, nudim po najugodnejših cenah. Vzamem v delo vsako količino prediva, iz katerega naredim: vrvi, štrange, uzde L t. d. V zalogi imam stalno najboljša jermena in gože za cepove, dalje prave tržaške bičevnike, bičo in morsko travo. Zagotavljajoč Vam najboljšo postrežbo ie priporočam A. SINKO----
DVEC at., vrv ara a, Kranj.
Ako hočeš takoj obleči
«er imeti moderno narejeno razno perilo In pa oblekce iz dobrega blaga in domačega izdelka, dobiš v veliki in krasni izbiri po jako nizkih cenah: Moške pisane ln bele srajce . od 60 Din naprej moške spodnje hlače . . . . „ 32 „ „ moške zgornje hlače, cajgaste „ 65 „ „ deške zgornje hlače, cajgaste „ 35 „ „ oblekce za dečke od 3 let naprej „ 70 „ „ otroške oblekce, male, perilne „ 25 „ „
bele oblekce za deklice.....60 „ „
batist ln etamin bluze .... „ 60 „ „ ženske predpasnike, visoke . „ 45 „ „ Dalje se dobijo ženska vrhnja ln spodnja krila, moderčki, srajce, otroške majce, vsakovrstne kravate, nogavice, naglavne rute, razno blago za vsakdanje ln pražnje obleke pri tvrdki
38T F. hi I. GORICAR, »Pri Ivanki« LJUBLJANA, St. Petra cesta štev. 29.
Prepričajte se, da kupite tu tako poceni kot nikjer drugje I	3584
Suhe GOBE
semensko REPO in rdečo DETELJO kupi FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Modna ln manuiakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC.

»91
LJUBLJANA, Stari trg št. 3.
Popolnoma varno naložite denar v
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
R. z. z o. z.
ki posluje v NOVO PREUREJENIH PROSTORIH
Mestni trg 6	Mestni trg 6
- v Ifu&SganS -
Hraniine vioge in vioge na tekoči račun, obrestuje po &°/0 do 1©%
ter JIH IZPLAČUJE TAKOjP brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestafe tudi višje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknji&i na hiše in posestva ter proti poroštva. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso iaktur.	3750
V novi obleki
namreč t rjavo-modro-beli etiketi je sedaj v prometa davno preizkoieni in priljubljeni »Pravi i FRANCKOV t kavni prida tek« T zabojčkih. s— V verstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičefo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi i FRANCK t z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi, —
Nafcencfšc strešno krllfc?
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljfie preizkušena modele strešnikov, c eno ali dvema ia režama, kakor tudi bobrovcov (biber) in
m zidno opeko
Na željo ie pošlje takoj popis In ponudba I
NHatllnl stroji
dve vozeči parni MLATiLNICI 5 HP, prvovrstnega angleškega proizvoda, skoro novi, PRODAM takoj po zelo nizki ceni event. proti ugod. plačilnimi pogoji. O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ulica 11.
S JOMETALIJA" Ljubljana S
P	izdeluje
m vsa vrste bakrenih kotlov nadalje vseh
g

» vrst kleparska, kljužavnllarika in	g
1 vodovodno - inštala- cijska dela.	s
■ Znižane cene. * Točna postrežba.	m
s	Kolodvorska uL 18.	■
■m.......................................
Priporoča se tvrdka	a
R.MIKLA0C,Ljubljana
umnim il. ■ HM i. ■ tat Škilili
pri nakupu
suknenega in modnega blaga za moške obleke.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
pr°daia premog
iz slovenskih premogovnikov,
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angl. KOKS za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in Drikete.
Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 1511.
modkoce
dobro napravljene vseh vrst: Vrhni airik modroc 400 Din, spodnji (iedcrmodroc) 425 Din, mreže za postelje 175 Din, žima od 35 Din dalje, afrlk 5 Din dobite tudi izgotovljen modroce in te Vam napravi po izbiri blaga in po meri takoj najceneje specllalna naloga lupetrdSkih is^Celkov
—? KUSDOŽUF SEVER
IiJUB^IANA, Gosposvetska C, ©.
SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoznost? Nevcselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožol Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko 2ganjel S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špccijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošiljal lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzairg St 16, Hrvatsko.	7722
MAFUBGR'
. „ „ -----iT 7H
WTR7T POSTREŽBA. PRVOVRSTNA IZVRŠITEV. NIZKE CEHE
"^zvo u6qu\
9 OKUSNO	HARMONliNO J AKOROiCm 9 TRAJNI 0
t IZDELANI 5 BRONASTI	
t ZVONOVI-	GLASOVI J
	
rSH^saHESaS-d^SBSBSaHZSBSaSSSBSB;
MERAKL
barve. Črnila. laKe. kil, emalle.
CopICC in zajamčeno čisti limeZ najboljSe kakovosti nudi
HEDlC-ZANKL fPZ
Plaribor
podružnica
ljaMlana
centrala Tovarne
»i Ljubljana - Medvode.
^sasasHsas »arasara THSHS? -VHSHSi
Novi Sad
skladišče
ZOPER SLABOKRVNOST
SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrst« priporočajo zdravniki najbolj »AROMATIČNO ŽELEZNATO TINKTURO«, ki jo izdeluje lekarna »Pri angelu varhu« na VrhnikL — Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo vživajo odrastli in pi otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (pol litra) slane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, pri-poročljivo pa je zarodi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenico naenkrat. Zahvale na razpolago! Pišite na lekarnarja HOČEVAR-JA na VRHNIKI I
in rdečo DETELJO Ima oddali FRAN PO. GAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 36,
Najnovejši aparat ca klepanje io brušenje KOS, naročite takoj pri
IVAN SAVNIK, KRANJ.
Cena za 1 komad 60 Dia. Trgovci znaten popusti
MiSI, podgane, stenice in KCurkl
morajo poginiti, ako a porab liste naia pr.mkuiena sredstva: proti mišim in podganam Din 7'60, t& Sčurko 10 Dia, r.* stenice 10 Din, r.a molj. e Dia, proti mritau s io 7-&o Uin. mast proti osem fi Din, mast proti niem v obleki 1S0 Din, proti mr»vl|sm 3 50 Din. Kater aa eiičeuj« madežev 7 Din. Pošilja po povaetjn. ,Arte>', kam. laboratorij. M. JSnkai, Zagrob, FotrlnJ.ka uUea 8 m.

,,SALONIT"
AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljuje Stresno opeko zbog svoje trpežnostl, I« Izredno ahek in elastičen, kljubuje vodi, mraza, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam.
Sestoji U prvovrstnega Portiand ce-menta našega lastnega proizvoda in najboljšega azbesta iz prvovrstnih »vetovnih rudnikov.
Ako uporabljata Salonit, priStedite denar in čst. Vsak po edini varčen gospoda?, kate->emu je ležeče na tem, da pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT.
SALONIT je neizgorljiv in neprcmočljiv. Ako Salonit uporab., prihranite na stroških. Lažji je kot vsak drug proizvod sedanjosti. Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. Nimate nikakih vzdrževalnih stroškov. Izborno izolira vsako zračno izpremembo. Trpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju.
Vzorce, cenike, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno.
CaalBft« d. d. za cement ll*PII( Portiand, Ljubljena.
Zastopniki in zaloge v vseh veljlh krajih.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.

Telefon št. 57.
v lastni palači (vis h vis hotela „Unlon"). i Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000*— ■
Podružnice; Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, žlbenik. Ekspozitura; Bled.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
izdaja konzorcij »Domoljuba«,
Odgovorni urednik Anton Sainik v Ljubljani,
Tisk« Jugoslovanska ttakMl*