- 24 -
SOCIALNA FUNKCIJA ZDRUŽENEGA DELA, SOCIALNA POLITIKA
IN SOCIALNO DELO V OZD
Pavla Rapoša-Tajnšek, Maja Vojnovič
1. Človeka - delavca ne moremo obravnavati zgolj z vidika njegove pripadno-
sti delovni organizaciji, temveč glede na celoto njegove življenjske aktiv-
nosti, ki poteka v različnih skupinah in institucijah v družbenem okolju.
Zato se pri razmišljanj j o socialni funkciji združenega dela ne omejujemo
le na delovno organizacijo kot nosilko te funkcije, pač pa upoštevamo po-
vezanost socialne funkcije organizacije združenega dela s socialno politiko
v širši družbi.
Koncept socialne politike kot funkcije združenega dela posebej poudarja
vlogo delavcev v združenem delu pri načrtovanju in uresničevanju socialne
politike v delovni organizaciji in v družbenem okolju. Odločujoča vloga de-
lavcev pri kreiranju delovnih in življenjskih razmer v delovni organizaciji in
v družbeni skupnosti je pomemben faktor humanizacije dela in življenja, ki
pa se lahko uresničuje le v takšni meri, kolikor je že preseženo nasprotje
med ekonomsko in socialno funkcijo oziroma ekonomskim in socialnim raz-
vojem v družbi.
Podrejenost socialne funkcije v družbi in v delovni organizaciji, ki je zna-
čilna za kapitalistične družbenoekonomske odnose, v katerih so delavci
zgolj sredstvo za akumulacijo kapitala, se ohranja tudi v administrativnem
socializmu, ki delavca še naprej reducira na raven produkcijskega faktorja,
za katerega skrbi - podobno kot v sodobnih kapitalističnih sistemih - dr-
žava.
Humanistični vidik socialne funkcije kot oblike samoupravnega odločanja o
življenjskih potrebah ljudi in razvojnih ciljih družbe se lahko uresniči šele
v družbi, v kateri prevladata družbena lastnina proizvf jalnih sredstev in sa-
moupravni položaj delavca, ki ne dobiva več mezde kot nadomestila za upo-
rabo svoje umske in fizične moči, temveč postane gospodar celotnega do-
hodka. Navedenih pogojev ni mogoče uresničiti čez noč, zato prihaja na ni-
-23 -
žji stopnji razvitosti proizvajalnih sil in ob nepopolno uveljavljenih samo-
upravnih odnosih do zapostavljanja socialnih vidikov družbenega razvoja na
račun ekonomskega področja. V takšnih razmerah socialna politika v orga-
nizacijah združenega dela in v družbi kot celoti ne more biti enakovredni
del integralne razvojne politike, temveč ostaja dopolnilo in korekcija eko-
nomskega razvoja.
2. Konceptualna zasnova naše socialne politike kot zavestno organizirane dru-
žbene dejavnosti, katere funkcija je zagotavljanje socialne in materialne
varnosti ljudi ter izboljševanje njihovih delovnih in življenjskih razmer, se
v navedenih razmerah, ki Jo silijo v vlogo korektivnega faktorja, ne more
ustrezno uveljaviti. Ce je ne želimo zreducirati le na parcialne ukrepe in-
dividualne skrbi, se mora vključiti v širše sistemske (družbene) rešitve na
področju prerazdelitve dohodka in oblikovanja sistema družbene solidarno-
sti in vzajemnosti ter zagotoviti prežemanje različnih področij družbenih
in gospodarskih dejavnosti s socialnimi elementi. To pomeni, da mora kon-
cipiranje socialne politike zagotoviti: da se na ravni širših družbenopoliti-
čnih skupnosti uveljavijo osnovni regulativi, ki morajo zagotoviti takšno po-
rabo družbenih sredstev, ki bo primarno služila zadovoljevanju osnovnih po-
treb ekonomsko najbolj ogroženih skupin prebivalstva in zagotovila minimum
življenjskega standarda neproduktivnemu prebivalstvu; da se na ravni regije
in občin, upoštevajoč razvojne možnosti območja in stopnjo solidarnosti na
tej ravni, spodbujajo diferencirani pristopi v razvoju tistih dejavnosti, ki
razširjajo minimum socialne eksistence; da se v okviru organizacij združe-
nega dela - kot osnovnih asociacij samoupravljalcev nad sredstvi za delo -
nadalje dograjuje minimum zagotovljene socialne varnosti, upoštevajoč ko-
relacijo s povečanjem produktivnosti dela in občutkom solidainosti za uso-
do posameznika. Lt v takem vrstnem redu in obsegu je moč prenašati so-
cialno politiko v organizacijah združenega dela.
S pretiranim zoževanjem socialne politike na širših ravneh in prevelikem
poudarjanjem pomena in odgovornosti za socialno varnost ljudi na ravni or-
ganizacij združenega dela (kar se danes vse bolj pojavlja kot zahteva v ne-
katerih družbenopolitičnih dokumentih) bomo dejansko začeli uvajati preži-
vele oblike tradicionalne solidarnosti v okviru širše družine in preživele ob-
- 26 -
like cehovskih odnosov v posameznih skupinah proizvajalcev ter tako vpli-
vali na povečanje družbenih neenakosti med ljudmi. Zanemarili bomo nam-
reč številne dejavnike, ki vplivajo na različno uspešnost delovnih organiza-
cij in s tem na različen osebni standard delavcev v njih (takšni dejavniki
so na primer različni produkcijski pogoji - naravne okoliščine, stopnja raz-
voja znanosti in tehnologije, organiziranost proizvodnega procesa itd,; de-
lovanje trga, monopoli kot rezultat produkcijskih tvorcev dela in kot re-
zultat administrativno določenih prednosti itd.).
Konceptualna zastavitev socialne politike ne sme zoževati svojega manevr-
skega prostora le na področje (pre)razdelitve, temveč zahteva iskanje po-
vezave med ekonomsko produkcijo na eni strani ter socialno politiko in
njenimi elementi na drugi strani. Razdelitve oziroma distribucije namreč
ni mogoče obravnavati ločeno, neodvisno od produkcijskih pogojev in samo
v njej iskati možnosti za zmanjševanje družbenih neenakosti.
3. Temeljna vprašanja socialne politike, ki izhajajo iz njene povezanosti z raz-
vojno politiko družbe, je tako mogoče uspešno reševati samo ob tesni po-
vezanosti socialne politike temeljnih organizacij združenega dela z drugimi
nosilci interesnega, samoupravnega in družbenopolitičnega organiziranja (s
samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, družbenopo-
litičnimi skupnostmi in organizacijami). Pri tem gre predvsem za naslednja
vprašanja:
-	Vključevanje planiranih socialnih sprememb (humanizacija in izboljšanje
delovnih in življenjskih pogojev, povečevanje socialne varnosti, dvig kul-
turne in izobrazbene ravni posameznikov itd.) v načrtovanje celovite
razvojne politike (koncipiranje družbenega in ne samo ekonomskega raz-
voja) in s tem enakovrednega uresničevanja ekonomske in socialne funk-
cije združenega dela.
-	Širjenje vsebine socialne politïKe tako v pogledu življenjskih in delovnih
pogojev, ki jih obsega, kot v pogledu populacije, ki jo vključuje (ne le
socialno ogroženi posamezniki in skupine, temveč vsi zaposleni in člani
njihovih družin).
-	Uveljavljanje vseh elementov socialne politike kot integralnega dela
-23 -
družbene reprodukcije in ne le dela družbene porabe.
- Normativno urejanje socialne politike oziroma področij njenega delovan-
ja; povezovanje zadovoljevanja vsestranskih potreb ljudi in razdelitve po-
trošnih sredstev s stvarno kolektivno lastnino delavcev nad pogoji pro-
dukcije itd.
k. Uveljavljanje koncepta socialne politike kot funkcije združenega dela v sa-
moupravni socialistični družbi povečuje potrebe in možnosti za nadaljnji
razvoj socialnega dela v OZD. Vendar pa težje gospodarske razmere, kljub
poudarjeni vlogi OZD pri uresničevanju socialne varnosti delavcev in pri iz-
boljševanju njihovih življenjskih in delovnih pogojev, danes zaostrujejo od-
nos do socialne problematike v OZD in, poenostavljeno gledano, nemalo-
krat zavirajo uspešno razvijanje socialnega dela v njih. Pri tem ne gre le
za dejstvo, da neugodni pogoji gospodarjenja vplivajo na zmanjševanje ob-
sega sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev in njihovo socialno
varnost, temveč tudi za ponovno podrejanje humanizacije dela ter razvoja
in osvoboditve človeka neposrednim ekonomskim učinkom, ekonomski racio-
nalnosti. Zreducirati vse probleme na ekonomske probleme, abstraktno pos-
taviti ekonomijo iz vseh drugih področij družbenega življenja pa pomeni
(po L. Markoviču) način abstrahiranja od razrednega značaja družbene pro-
izvodnje in reprodukcije življenja v večni nujni objektivni zakon. V takšnih
razmerah se v naši družbi in še posebej v združenem delu zaostrujejo pro-
tislovja, povezana z vlogo socialnega dela, protislovja med ekonomsko učin-
kovitostjo ter humanizacijo delovnih in življenjskih razmer in uveljavljanjem
družbenega položaja delavcev. Kljub deklarirani skrbi za človeka se v prak-
si gleda na socialno delo zgolj z vidika "porabe", ki obremenjuje ustvarje-
ni dohodek, ter z vidika prispevka socialnega dela k reprodukciji delovne
sile oziroma k ohranjanju znogljivosti delovne sile v imenu onranjanja in
razvoja procesa proizvodnje. Se vedno se v okviru razvojne politike v veliki
meri podcenjujejo ali celo povsem zanemarjajo socialni vidiki in precenju-
jejo tehnološko-ekonomski vidiki razvoja OZD.
5. Načelne opredelitve, po katerih je človek končni smoter in cilj razvoja so-
cialistične družbe, se v praksi podrejajo tehnokratski miselnosti, ki reduci-
ra delavca na nivo t.i. človeškega faktorja. Takšno pojmovanje je izraz še
- 23 -
obstoječe odtujitve delavcev, ki (še) ne odločajo v celoti o pogojih in re-
zultatih svojega dela. Zato se v organizacijah združenega dela sprejemajo
tudi takšne odločitve, ki obravnavajo delavca zgolj kot sredstvo za dose-
ganje omejenih ekonomskih ciljev. Nasprotja med potrebami delavcev in
ozkimi podjetniškimi interesi v marsičem vplivajo na položaj poklicnih iz-
vrševalcev socialne funkcije v družbi in v DZD, med katerimi so v najbolj
protislovnem položaju socialni delavci. Vodstva delovnih organizacij jim ve-
čkrat poskušajo naprtiti vse breme odgovornosti za izvrševanje socialne
funkcije,ki jo reducirajo na socialnovarstveno funkcijo in s tem vnaprej
onemogočijo njeno integriteto in enakopravnost z ekonomsko funkcijo. V
takšnih okvirih je socialnemu delu večkrat vsiljena izrazito problematična
vloga kontrolnega in represivnega dejavnika oziroma vloga skrbnika, ki oh-
ranja uporabnost delovne sile. Tako pojmovano in podcenjevano socialno de-
lo v OZD pa ne more izražati interesov delavcev, temveč služi birokrat-
skim in tehnokratskim interesom; njihov eksponent lahko hitro postane
socialni delavec, ki ni dovolj osveščen o protislovjih, ki spremljajo uveljav-
ljanje samoupravnega položaja delavcev.
Nosilcem tehnokratskih interesov zelo ustreza, če lahko odrinejo socialne-
mu delavcu vse nerešljive probleme, s čimer oni premagujejo občutke last-
ne krivde in popolne brezuspešnosti; ustreza jim, če mu uspejo podtakniti
vlogo manipulatorja z ljudmi in ga tako poistovetiti z lastnimi interesi,
kar pa socialnega delavca strokovno in moralno povsem onemogoči. Vodo
na mlin podjetniški miselnosti predstavlja socialni delavec, ki ni osveščen
o svoji vlogi in ki nima potrebnega znanja, zato se ne more uveljaviti ni-
ti pri neposredni pomoči delavcem niti pri odkrivanju potreb in problemov
ter planiranju rešitev na ravni delovne organizacije in v družbenem okolju.
Tak socialni delavec se brezupno ubada s posledicami neodgovornosti dru-
gih dejavnikov v OZD ali pa se zavaruje pred nevarnostjo neposrednega
stika z delavci na ta način, da prevzame birokratski način dela in posta-
ne nekritični eksponent poslovno-trhnične hierarhije. Le socialni delavci,
ki se zavedajo obstoječih protislovij med ekonomsko in socialno funkcijo
v OZD in razpetosti svoje delovne vloge med interese ekonomske učinkovi-
tosti in humanizacije dela, se uspešno izognejo nevarnosti, da bi postali
manipulatorji in da bi bili obenem tudi sami objekt manipulacije. Z anga-
-2? -
žiranim strokovnim in družbenim delom si zagotovijo neodvisen položaj, ki
jim omogoča nuditi strokovno in človeško pomoč delavcem, ki so se znaš-
li v težavah zaradi organizacijskih in tehnoloških pogojev ali zaradi odno-
sov pri delu, v družini in širšem življenjskem okolju; po drugi strani pa si
prizadevajo, da bi vplivali na planiranje socialnega razvoja v OZD in v
družbenem okolju, saj lahko le na ta način preprečijo negativne socialne
posledice ekonomskih odločitev in zagotovijo boljšo osnovo za zadovoljevan-
je življenjskih potreb delavcev in njihovih družin.
Oba navedena vidika socialnega dela v organizacijah združenega dela zara-
di svoje zahtevnosti pogosto presegata moči in znanje posameznika, ki se
poleg tega neredko ubada še z neosveščenostjo, neizkušenostjo, pomanjklji-
vo usposobljenostjo za delo na tem področju, odsotnostjo strokovne refe-
renčne skupine in premajhno podporo in razumevanjem drugih strokovnih
delavcev ter samoupravnih in političnih dejavnikov v OZD. Njegova naloga
je toliko težja, kolikor bolj se v delovni organizaciji ohranjajo elementi
mezdnih odnosov, ki delavca upoštevajo le kot delovno silo. V tem prime-
ru bo socialni delavec nujno razpet med podjetniške interese in potrebe
delavcev, med poslovno in «-.ocialno etiko. Od tega, kako mu bo uspelo pre-
magati navedeno konfliktno situacijo, je odvisno uspešno uresničevanje nje-
gove človeške, poklicne in družbene funkcije.