EU GLAS Uto XLV - št. 88 - CENA 45 SIT Kranj, torek, 10. novembra 1992 LET Večer s prvo damo slovenskega teatra Kranj - V imenitnem okolju Hribarjeve hiše v Cerkljah je bila minali petek zvečer Glasova preja z gostjo, slovensko pramsko igralko Mileno Zupančičevo, letošnjo nagrajenko Borštnikovega srečanja in dobitnico cele vrste drugih jgralskih priznanj. S prvo damo slovenskega teatra se je pogovarjal mag. Viktor Žakelj. Igralka, ki prav zdaj blesti tadi z vlogo v vedno vsaj mesec dni vnaprej razprodani predstavi Kralja Leara na odru Cankarjevega doma, je poslušalce očarala s svojo preprostostjo in sproščenostjo, kar sicer za Gorenjce niso ravno najbolj značilne lastnosti. Večer v kadilnici hiše nekdanjega ljubljanskega župana Hribarja, bančnika, politika in kulturnega mecena je omogočilo BKioljublje LB, Gorenjske banke Kranj. Več o Glasovi preji v petkovi prilogi Snovanj. Na sliki: direktor LB, Go- ftnjske banke Zlatko Kavčič predstavlja oba gosta zbranim poslušalcem. • L. M., foto: Gorazd Šini k Sreč anje predstavnikov alpskih narodnih parkov Skupne obveznosti za varstvo Alp lih* cev Laz, 6. novembra - Predstavniki naravnih in narodnih par-..v 2 območja Alp, iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvatske in Slove-Je, so se minuli konec tedna v Bohinju pogovarjali o uresničevanju *a H konvencije, U določa skupne obveznosti za varstvo Alp in «1 ru8a*no gospodarjenje v gorskem svetu. Prvi del konvencije so ^ države podpisale lani v Salzburgu, drugi del, s podrobnejšo r**navo po protokolih, pa je v pripravi. kot!^° s?.Pre(*stavniki parkov razpravljali o vsebini drugega dela £a v^ncije, so ob različnih mnenjih, ki se pojavljajo v alpskih dr-stv^' Podprli stališča C1PRE - mednarodne organizacije za var-va l. P' Ocenili so, da so njena stališča za parke bolj sprejemlji-S|0v°l katerakoli druga. Ko bo konvencija podpisana, bo tudi ll*v«t ° državo obvezovala do vodenja primerne politike v Tri« JJkem narodnem parku. l0y a srečanju v Bohinju so obravnavali tudi nalogo (načrt) de-(r,jc e skupine Evropske federacije narodnih in naravnih parkov ne„n 'an je tudi Triglavski narodni park) o razvoju uravnoteženih ptraJnostnega oz. naravi prijaznega turizma v narodnih par-pQr V^roPska skupnost, ki načrt podpira in sofinancira, bo pri-vUd- ° razvoJu tovrstnega turizma posredovala Svetu Evrope, i?.01 Posameznih držav, turistični industriji in parkom. He8a elezer,ci so srečanje sklenili z ogledom Triglavskega narod-8* Parka, predvsem Bohinja in Pokljuke.« C. Zaplotnik Čufarjevi dnevi Jesenice - S sinočnjo slovesnostjo v gledališču Toneta Čufarja, na kateri je bil tudi predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan, in predstavo J. VVorms Trgovina, so se začeli tradicionalni letos že peti Čuiarjevi dnevi. Do konca tega tedna se bo na odru gledališča Tone Čufar ter tudi v Kulturnem domu Breznica ter na Dovjem predstavilo kar šest slovenskih gledaliških skupin, sem je všteta tudi jeseniška gledališka hiša, s skupaj sedmimi predstavami. Tako kot uvodno bodo tudi zaključno predstavo na letošnjem srečanju zaigrali domači gledališčniki. Na Čufarjevih dnevih letos sodeluje tudi Studiobiihne iz Beljaka s predstavo Samuel Beckett Rupert Henning ENDSPIL/Morgenzeit. Zanimivi bosta vsekakor tudi predstavi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ki se predstavlja s T.M. Platusa Alularia ali Komedijo o loncu; Loški oder iz Škofje Loke pa bo nastopil s komedijo Neila Simona Zares čuden par. Na Dovjem bodo videli predstavo KPD Planina iz Sel na Koroškem in sicer Au-randa Harrisa Pavliha in Mica, KUD Zarja Trnovlje - Celje pa se bo predstavilo z Nušićevim Mr. Dolarjem. Medtem ko prejšnja leta v okviru gledališkega srečanja amaterskih skupin skoraj ni bilo najti lutkovnih predstav, pa so le-te v letošnjem programu celo izjemno predstavljene; jutri, v sredo, bodo na dveh prizoriščih - v gledališču Toneta Čufarja in v Kosovi graščini - ves dan nastopale lutke. • L. M. Poslanci se ne strinjajo Uuaad oWl«ske skupščine Kranj, člani strank, ki »o predla-•^taJaT1"*0 izvr5nea" »v«*« (občinski odbori: Slovenskih krš-kr»t ?en,0'ir*t<>v' Narodnih demokratov. Liberalnih demo-Sociaii ^'oven'''te 'judsl"' stranke, Socialdemokratske stranke, da *,lst"*oe stranke in Zelenih) v izjavi za javnost sporočajo, dn™ kvtr'n^° 1 8r°b«mi napadi na kandidata za sekretarja ^»rialn d*j»vnostl na zadnji seji občinske skupščine. Pou-StroL ,na^ 8e Pri»nernosl posameznih kandidatov presoja po rr^z °Jn'n merilih, ne pa na podlagi Šovinističnih izpadov posa-Publik o". *Cr s*n,n'le podpirajo pravno državo in Ustavo Re-a»„ 0 e Slovenije, v kateri je državljanom dana izrecna pravica st^ a« irB'" VSen ,eKa,nih javnih služb, menijo, da so tovr-§ ^ aP«di posredni način rušenja pravne države in ustave. • Priprave na 200-letnico ŽIVILA PARK RESTAVRACIJA v Kran|U Tel 214-441 Vabljeni na sobotne družabne plese 2 ^vo glasbo od 20. ure dalje. Pleme iola 8al< četrtek in nedel|o TEČAJI PLESA v-fer-VHestavraci|i PARK v Kranju' i Potrebnih 5 milijard tolarJc jf lahko dobil, s prerazdelitvijo narja znotraj proračuna k , Cr žalni otroški dodatek jc ^^jlji' memben, da so ob njem v.i strankarska prerekanj'1 ' lp ka tudi meni, da nadotfj* fj med porodniškim dopUStOjJajf more biti enako kot nadofl1 . fi /a bole/en. otroški dodal p "V naj se do sprejema univerza ^ dodatka valorizirajo vsak j ^ in ne le štirikrat letno • J' * ekonomska; Ipropagandai GLAS Ustanovitelj to izdajatelj: Časopisno podjetje (iORl NJSKI GLAS KRANJ t redaitka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih nu Gorenjskem l>ir*>re kotnjek, I c.i Memingrt. StOjan S.i|<-. ITmnk.i Sadtj, Vilma Man,.s nik Marija Volčiak Cveto Zaplotnik Danica ItVtfJfr Andrej Zalar. Štefan Zargi Obliknvaajr: Igor Pokorn Tehnično ur rja a je: Ivo Sekne, Mirjana Oraksler, Nad« Prevc / Uktoriraaj*: M.irjda Vo/hć Fotografija (iora/d šmik Tlak: Podjetje 1)1 I <> Jlj tT časopisov m revij. Ljubljana / tlredniftvo: Mote Pijadeja I, telefon 21 I HM), 21 1-83$, telefas 213 163 / Naročala*, uprava, propagaada. oglati: Hleivvrivova 11,, iclrlon 211463, lelefa* (064) 215 telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7 17.00, / Časopis izhaja oh torkih in petkih Naročnina triu naročniki Imajo 20% popusta /a tujino: letna naročnina 140 PLM Oglasne storitve po ceniku Prometni davek DO stopaj! 5 odatOtkpV, (motni* KMI 2.3/27-92) .,-366 / M»" mesečin Kaj seje v resnici dogajalo v begunskem centru na Hrušici? Hruški »uporniki« so odšli Hruška, 9. novembra - Bil je zadnji dan begunskega centra na Hrašici, tistega barakarskega naselja ob predoru, v katerem je bilo občasno kar 587 beguncev. Danes po zaslugi Antona Jekovca in ■jegovih sodelavcev v centru ni nobenega begunca več »Pritisk« na center je postal neznosen, saj je na bližnjih Jesenicah še okoli 2.000 beguncev, ki jih socialno vedno šib-*ejši sorodniki in znanci niso mogli več obdržati. A ne le to: v centru bi stali stroški ogrevanja 170 termoakumulacijskih Peči kar 1,3 milijona tolarjev mesečno, zaradi skrajno neprimernih prostorov pa so se začele širiti bolezni, predvsem hepatitis. Kadarkoli so beguncem kaj prepovedali, so povzdignili 8las: priredili so javne demonstracije, zaprli magistralno cesto in ko so jih hoteli preseliti, so se zaprli v barake in začeli z gladovno stavko! Vsa Slovenija je slutila, da je v begunskem centru na Hrušici Rekaj hudo narobe! So begunci nehvaležni, jih podpihuje in ščuva muslimanska stranka na Jesenicah, begunski upor mor- da svetujejo možje, ki imajo v centru žene in otroke, delajo pa na Jesenicah in v sosednji Avstriji? Ali so se res tako zelo odločno uprli samo zato, ker v majhnih barakarskih sobicah lahko živi vsa družina skupaj, v drugih centrih pa jih je običajno v eni sobi tudi po petdeset? Zadnji dan, ko smo obiskali begunski center, nam je postalo marsikaj malo bolj jasno... Že ob vhodu so bili ti nenehno »uporni« begunci izjemno pomirjeni - niti sledu ne iz časov, ko so vsevprek vpili v menzi, jokali, polegali pred avtomobili in omedlevali. Tedaj nam je bilo vsem skupaj neznansko tesno: na eni strani njihova kruta življenjska usoda, na drugi strani pa nemoč, da bi jih kakorkoli že potolažili ali prepričali, da jim bo prav tako dobro tudi v drugih centrih. Ob vhodu me tri ostarele begunke neprestano božajo po roki in povedo, kako da jim je bilo tu lepo, kako da je bil begunski center na Hrušici edini center v Sloveniji, ki da je dobival največ humanitarne pomoči... Da jim je hudo, ker morajo oditi samo zato, ker bodo morale poslej živeti v velikih sobah, z dojenčki, mladimi, tu pa je bila majhna in prijetna soba za dva ali tri.. In da se sedanji upravnik z vsakim vsaj pogovarja, prepričuje, dan za dnem pripoveduje, da bo treba iti. In da bodo zdaj pač odšle in prosile upravnika, da bi bile tudi v drugem centru, katerikoli že bo, vsaj skupaj... * Na žalost ali na veselje - prav v upravniku centra je ključ za razumevanje hrušcanskih »upornikov«. Zadnji upravnik Anton Jekovec je prišel iz vzorno urejenega centra v Škofji Loki in v nekaj dneh prepričal begunce, da bo treba iti. Prejšnjega vodstva begunci nikakor niso marali in mu očitali vrsto hudih nepravilnosti... Ko je prišel izkušeni Anton Jekovec, je vedel, kako je treba. Z njimi se je neprestano pogovarjal, dosledno upošteval želje in jim tudi naravnost povedal, kaj je uresničljivo, kaj pa ni. »Begunci so v hudih stiskah,« pravi Anton Jekovec. »Z vsakim posameznikom je treba ravnati tako, da mu bo kar najbolj ustreženo. In med drugim se držim doslednega pravila: kar komur obljubim, mora biti stoodstotno tudi izpolnjeno!« Ne - niso se hruščanski begunci zdaj samo naveličali stavkati in upirati in so popustili. V begunskem centru na Hrušici je bilo prav s prejšnjim vodstvom vse zelo hudo narobe. Anton Jekovec pa je dokazal, da moraš biti pri vodstvu takega centra ne le pošten, ampak moraš znati tudi psihološko ravnati z nesrečnimi ljudmi, ki so izgubili vse, kar so imeli.• D. Sedej V ER0 so se zaenkrat odpovedali stavki Kr '*DJi 9. novembra - Delavci v Iskri ERO so že dolgo nezadovoljni, Vendar do že večkrat napovedane stavke danes ni prišlo. Z upravam odborom (zdaj državnega) podjetja so se namreč pogodili o "hranitvi socialnega miru, dokler ne bo znana odločitev o usodi p°djetja: ga bodo skušali reševati ali pa odpisali in prepustili stenju. Ta odločitev bo znana do *onca prihodnjega tedna. Od ftevilnih stavkovnih zahtev, ki J,n je sindikat delavcev iz ERO Postavil direktorici in upravnemu odboru, pa so vendarle iztrži minimum glede zvišanja Plač in povračila potnih strokov. Kot izgubarji in nesol-Ventneži lahko po zakonu izplačujejo plače samo v okviru zajamčene mase in kot kažejo izračuni, oktobra lahko osebne dohodke povečajo samo za 3 odstotke. Podjetje se je zavezalo tudi, da bo v obliki bonov izplačalo tudi povračilo za prevoz na delo. Kolektivna pogodba predvideva povračilo samo za razdalje nad tri kilometre in ob določeni lastni udeležbi. Hkrati bo podjetje vsakemu delavcu zagotovilo še bone za 2000 tolarjev kot nadomestilo stroškov prehrane. Vprašanje je sicer, ali bo podjetje sposobno izplačati vse zahtevano, zato je sindikat privolil v izplačilo v več delih, vendar vsega v novembru. Doseženi iztržek pogajanj je po mnenju sindikata sicer da-leč*od tistega, s čimer bi bili delavci zadovoljni, vendar nekaj zasilnega za čas, ko se odloča o obstoju podjetja. Tudi s stavko najbrž ne bi dosegli več, zato so se ji za ta čas odrekli. Seveda pa zahtevajo, da upravni odbor najkasneje v tednu dni po sprejeti dokončni odločitvi o usodi podjetja z njo seznani sindikat in delavce, da se nadaljujejo tudi dosedanja pogajanja o vseh še nerešenih stavkovnih zahtevah in da naposled sindikat in vodstvo skleneta tudi pisni sporazum o pogojih za vzdrževanje socialnega miru. Na delnih zborih so delavci pritrdili odločitvi svojega sindikata in zaenkrat ne bodo stavkali. Od vodstva so terjali tudi, naj umakne odločbe o čakanju na delo, ki so jih delavci dobili za šest mesecev, in čakanje skrajša do konca leta. • D. Z. komunalna infrastruktura v jeseniški občini Od načrtovanega samo vzdrževanje zaradi pomanjkanja denarja tako imenovana komunalna infrastruktura kljub reorov. Čeprav je predvideni dnevni red kratek, se ^radnio Zc razPrava o pravnih in upravnih postopkih v zvezi z ve tudj m,n! tržnice v Bistrici, saj ta zadeva že dolgo buri duho-SofclasJuYrt,S,ti skuP*ćini Zatem se bodo delegati odločali še o Vanje di ,slatut" OŠ Zali Rovt, predlogu za razrešitev in imeno-*ič, pred| lorJa skupne Geodetske uprave za občini Kranj in Tr-upravnega odbora Sklada stavbnih SJU k imenovanju ravnatelja Vzgojno-varstvenega vani i 3UUUlu *■-»•>- ^au kovi, preaiogu za razresuev ■■■ u»v»-jj. Je direktorja skupne Geodetske uprave za občini Kranj in Tr *ei, mu^v* . "n'predlogu za izdajo pooblastila Tržiškemu izvršne-2aVodC!u za 'zdajo soglasij o uvedbi 40-urnega delovnega tedna v lh s področja družbenih dejavnosti« S. Saje Skupna seja zborov je bila nesklepčna Jesenice, 9. novembra Skupne seje vseh treh zborov skupščine občine na Jesenicah minuli četrtek ni bilo, saj na sejo ni prišlo dovolj delegatov in je bila nesklepčna. Na njej naj bi določili kandidata skupščine občine za volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet Republike Slovenije. Predlagan je bil kandidat krajevne skupnosti Žirovnica.• D. S. Jože Svetina premajhnih količin vode v Plavškem Rovtu, na Blejski Dobravi pa bo potrebna obnova vodovodnega omrežja. "Še najbolje bo letošnji program v občini uresničen glede načrtovanega razvoja telefonije. Dokončana je bila izgradnja telefonije v Mojstrani in povezava z Radovno ter v Ratečah. PIT podjetje Kranj pa je zagotovilo tudi financiranje telefonskih central za Blejsko Dobravo in Kranjsko Goro. Problem pa bo še nekaj časa povečanje zmogljivosti na Plavžu in v Industrijski coni Plavški travnik," ocenjuje Jože Svetina. Podobna slika, kot na celotni komunalni infrastrukturi in uresničevanju letošnjih načrtov v občini, pa se kaže tudi v tistem delu, kjer krajevne skupnosti uresničujejo svoje načrte s polovičnim lastnim deležem ob udeležbi občinskega proračuna. Tudi iz krajevnih skupnosti pravih finančnih spodbud ni bilo. A če bi tudi bile, bi obtičale neuresničene, ker bi bil letos polovični delež k zbranim sredstvom v KS za občinski proračun kaj hitro prevelik zalogaj. In kaj si lahko obetajo v občini prihodnje leto? Če bo komunalno leto ugodnejše kot letos, bodo v občini predvsem nadaljevali oziroma začeli tisto, kar so načrtovali za letos. • A. Zalar STRANKARSKE NOVICE Pokojnine so zaslužene, ne pa podarjene Jesenice, 9. novembra - Demokratska stranka, ki je zdaj ustanovljena tudi na Jesenicah, je v petek zvečer v prepolni dvorani Društva upokojencev na Jesenicah pripravila predavanje dr. Dušana Kebra na temo Zdravo življenje po šestdesetem letu. mag. Hardvik Pirno- var pa je predstavil svoj pogled na upokojensko problematiko. Upokojenci predstavljajo dobro petino slovenskega prebivalstva in na prelomu tisočletja bo že vsak četrti Slovenec starejši od 60 let. Demokrati podpirajo postopno preobrazbo generacijsko - solidarnostnega sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja, saj upokojenci ne morejo biti socialna kategorija prebivalstva, kajti pokojnine so zaslužene in ne podarjene. Od 396.726 slovenskih upokojencev jih kar 328.466 prejema pokojnine, ki so nižje od povprečne plače v Sloveniji. Demokrati se med drugim zavzemajo za to, da mora država jamčiti za izplačilo pokojnin, invalidnin in drugih dajatev ter sproti poravnavati obveznosti, prepovedati pa je treba »finančni vdor« države v legalni sistem pokojninskega zavarovanja.• D. S. Socialdemokratski shod na Jesenicah Jesenice, 9. novembra - Na predvolilnem shodu Socialdemokratske stranke Slovenije so v nedeljo popoldne pripravili otroški živ - žav. shod pa nadaljevali v gledališču Tone Čufar, kjer so se predstavili kandidati SDSS za prvo volilno enoto in predsedniški kandidat France Tomšič. Kot gosta sta sodelovala tudi minister Marjan Krajne in minister Janez Janša. Program je povezovala Miša Molk. Predsedniški kandidat SDSS France Tomšič se je med drugim zavzel za socialno - pravno državo, minister Janez Janša pa je dejal, da ima SDSS dolgoročen in jasen program, ki ga večina drugih strank nima. V stranki poudarjajo, da so bili prva stranka na Slovenskem še pred volitvami in so ena izmed redkih strank, ki se je že povezala na evropski ravni, z evropsko socialdemokracijo. Minister Marjan Krajne je Jeseničanom, ki so do zadnjega stola napolnili dvorano gledališča, med drugim povedal, da so dela na avtocesti Hrušica - Vrba poleti zastala zaradi pomanjkanja denarja, da pa bo cesta zgrajena v drugi polovici prihodnjega leta. Predvsem predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. ki na listi SDSS kandidira za državni zbor, pa je odgovarjal na številna aktualna vprašanja navzočih.© D. S. Slovenski krščanski demokrati Gorenjske Predstavitve kandidatov tudi v posameznih krajih V petek, 6. novembra, ko se je iztekel prvi rok za oddajo kandidatur za državni svet, je regionalni odbor Slovenskih krščanskih demokratov za Gorenjsko na tiskovni konferenci predstavil svoje kandidate, ki bodo nastopili na bližnjih volitvah: Rajko Skubic na Jesenicah, dr. Aldo Jovan in Jože Cvetek v Radovljici. Jana Primožič v Tržiču, dr. Janez Remškar, dr. Peter Vencelj in Nace Polajnar v Kranju ter Vicencij Demšar in Ivan Oman v Škofji Loki. Za volitve v državni svet, kjer imamo na Gorenjskem dve volilni enoti, bo v 10. volilni enoti (Radovljica in Jesenice) kandidiral dr. Avguštin Mencinger, medtem ko za deveto volilno enoto (Kranj. Škofja Loka in Tržič) kandidata še niso mogli sporočiti, saj so se odločili, da Franca Golje, kandidata Liberalne stranke ne bodo podprli. Med kandidate pa moramo seveda prišteti še Iva Bizjaka, ki je. kot je znano, kandidat SKD za predsednika republike. Predvolilne aktivnosti, so povedali, bodo vodili volilni štabi pri občinskih odborih, ki v času predvolilne kampanije načrtujejo vrsto prireditev. Tako bo 24. novembra predsednik stranke Lojze Peterle obiskal občini Jesenice in Tržič (prireditve znane pod skupnim imenom Peterletovi dnevi), organiziranih bo vrsta okroglih miz na teme, ki zadevajo lokalne in širše problematike, dogovorjeni pa so tudi, da bodo kandidate predstavljali po posameznih krajevnih odborih. Iz predstavitev posameznih kandidatov, ki so bili navzoči na tiskovni konferenci, pa lahko povzamemo, da se bodo zavzemali za reševanje problematik okolja, iz katerega prihajajo poudarkom na področje oz. stroko, v katero so sami poklicn. usmerjeni. • Š. Ž. Slovenski krščanski demokrati Kranj Mleko, meso, kmetijstvo Kmečko gibanje pri Slovenskih krščanskih demokratih vabijo n. javno okroglo mizo na temo "Mleko, meso, kmetijstvo", ki bo v petek, 13. novembra, ob 19. uri v Domu kulture v Naklem. Gosta prireditve bosta Ivan Oman in dr. Jože Osterc. Liberalni demokrati Škofje Loke Uničevanje plakatov Občinski odbor LDS Škofje Loke obvešča, da opažajo namerno uničevanje plakatov te stranke. V petek. 5. novembra, so ob 22. uri 20 minut storilce pri tem delu zalotili in jih s pomočjo policije tudi identificirali. Sum. da gre za načrtovane akcije, se je pri tem potrdil. O naročnikih bodo javnost obvestili. KAKŠNO BO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Odgovor na to vprašanje bo dan na JAVNIH TRIBUNAH, ki bodo: 10.11.1992 ob 17. uri v kinodvorani Bled 11.11.1992 ob 17. uri v kinodvorani Radovljica 12.11.1992 ob 17. uri v domu J. Ažmana v Boh. Bistrici. Sodelovali bodo strokovnjaki Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavarovalnic. Vabljeni v čim večjem številu! SDP Radovljica ih li' SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Samostojni območni sindika Predstavljamo nove dejavnosti Sveta kranjskih sindikatov Načrtovani cilji druge faze razvoja kranjskih sindikatov postajajo resničnost. V kratkem času smo uspeli razviti številne nove dejavnosti tako imenovanega sindikalnega podjetništva. Gre za dejavnosti, ki presegajo klasično pojmovanje sindikalnega delovanja in predstavljajo ustvarjalni odziv na razmere, v katerih živimo. Zavedamo se, da od neproduktivnega jadikovanja in opisovanja težkih razmer naše članstvo ne bi imelo veliko. Zato smo se odločili in pristopili k razvoju novih dejavnosti, s katerimi pomagamo izboljševati hude socialno materialne razmere članstva SKS. V ta namen v današnjem Glasu predstavljamo: — Sindikalno podjetje SINDICOMd.o.o. — Sindikalno Agencijo za posredovanje dela — Sindikalni diskont — Sindikalni časopis IKS — Sindikalni sklad — Sindikalno hranilništvo in posojilništvo — Sindikalni klub Kljub pomislekom nekaterih posameznikov smo v SKS trdno prepričani v pravilnost in nujnost razvoja dejavnosti, s katerimi zagotavljamo ekonomsko pomoč svojim članom. Veseli bi bili drugačnih - boljših razmer, ki bi nam omogočale učinkovitejše delo na klasičnih sindikalnih področjih delovanja. Žal ni tako in tudi hitrih sprememb ni pričakovati TRENCA d.o.o. TRGOVINA, GOSTINSTVO GROSISTIČNA TRGOVINA* Gasilska ulica 5. StražJ&če, Kranj t*l.:+39«»64/9l2-Or7. U*efajc+3tMO)64/311-678 KONČNO IMAMO SINDIKALNI DISKONT Člani sveta kranjskih sindikatov ne bomo več kupovali kjerkoli, kadarkoli in karkoli. Dovolj imamo izdelkov sumljivega izvora in sumljive kvalitete ter visokih cen. Siti smo vsiljivih prekupčevalcev - "enodnevnih trgovcev" z nepopolno, priložnostno ponudbo. Odslej bomo mesečne nakupe bojj načrtovali. Kvalitetne prehrambene in druge izdelke bomo lahko kupovali po konkurenčnih cenah, z dodatnim 10 % sindikalnim popustom ali z obročnim odplačevanjem. Naš partner, ki nam bo zagotavljal navedene ugodnosti, je privatno izvozno-uvozno trgovinsko in gostinsko podjetje Trenča, d.o.o. iz Stražišča pri Kranju. Projekt ustanovitve lastnega sindikalnega diskonta ni prestal končnega preizkusa. Številna družbena podjetja pa za naša prizadevanja niso imela dovolj posluha. Zato smo bili primorani članstvu ponuditi samo akcijske (sezonske) nakupe, ki so nam jih posredovali različni trgovci, med katerimi je bilo veliko takih, ki si tega imena ne zaslužijo. Med Številnimi ponudbami je bilo tudi veliko blaga sumljivega izvora in dvomljive kvalitete ter prodaje tik pred pretekom ali po preteku časa uporabnosti. Celovite ponudbe, ki jo resnično lahko zagotavljajo samo prave trgovske hiše, v smislu zagotavljanja ugodnih dnevnih nakupov v maloprodaji in diskontni prodaji, pa našemu članstvu taki posredniki niso mogli ponuditi. Sindikalni diskont Trenča je rezultat poslovnega dogovora med svetom kranjskih sindikatov in trgovskim in gostinskim podjetjem Trenča iz Stražišča. Pogodba zavezuje oba partnerja k takemu ravnanju, da bo članom Sveta kranjskih sindikatov zagotovljena kvalitetna ponudba izdelkov po konkurenčnih cenah, z dodat- nim 10 % popustom pri vsakem nakupu, ki presega znesek 1000 SIT. Popust lahko člani SKS uveljavljajo pri nakupih v maloprodaji in pri nakupih v diskontni prodaji. V akcijskih (sezonskih) prodajah bo sindikatom podjetij ponujeno kvalitetno blago po Čim bolj konkurenčnih cenah. Pri teh nakupih bo zagotovljeno obročno odplačilo in prevzem naročenega blaga v prostorih podjetja Trenča. Pričakujemo, da bodo posamezni sindikati podjetij, katerih člani bodo koristili 10 % popuste, prednostno obravnavali akcijske ponudbe Trenčc, če te ne bodo bistveno manj ugodne od ponudb drugih podjetij. Kdo vse bo lahko koristil ugodnosti sindikalnega diskonta Trenča in kdaj bo ugodnosti možno uveljavljati. Ugodnosti bodo lahko koristili samo člani Sveta kranjskih sindikatov (zaposleni delavci, delavci člani SKS, ki so iz različnih razlogov izgubili delo in so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in upokojenci, včlanjeni v Zvezo društev upokojencev Kranj). Sindikatom podjetij in ustanov je v celoti prepuščena odločitev ali se bodo vključili v projekt sindikalni diskont Trenča. S po- godbo o poslovnem sodelovanju pa je predvidena možnost odpovedi nuđenja popustov tistim članom posameznega sindikata podjetja oziroma ustanove, ki se ne vključuje v akcijske prodaje Trenče. Ugodnosti uveljavljanja 10 % dodatnega popusta bo možno uveljavljati pri vsakem nakupu z grafično kartico podjetja Trenča, od 15. novembra dalje. Kakšne cilje želimo doseči s projektom diskont! Ciljev, ki jih želimo doseči, je nedvomno veliko. Zavedamo se, da vseh ni možno uresničiti v kratkem času, bojimo pa se dejstva, da se težke razmere, v katerih živimo, ne bodo v kratkem kaj bistveno izboljšale. Zato bomo morali velik del sindikalnega delovanja še vedno namenjati tovrstnim aktivnostim in doseganju naslednjih ciljev: — Vsem članom zagotoviti ugodne nakupe (kvalitetne izdelke, konkurenčne cene, dodatni sindikalni popust, obročno odplačevanje sezonskih nakupov) v maloprodaji, diskontni prodaji in akcijski prodaji. — Zmanjšati in nato v celoti odpraviti akcijske prodaje med delovnim časom v podjetju ali pred podjetjem in jih v celoti prenesti v prodajne prostore. — Onemogočiti prodajo izdelkov sumljivega izvora in dvomljive kakovosti ter lahkega zaslužkarstva preprodajalcem "enodnevnim trgovcem" in njihovim pomagačem. — Z angažiranjem sredstev obeh partnerjev, sindikalnega sklada in sindikalnega hranilništva in posojilništva, omogočiti s kartico diskonta brezgotovinske nakupe. Strinjamo se z vsemi tistimi, ki menite, da tovrstne dejavnosti ne spadajo v področje dela sindikatov. Zelo veseli bi bili, če bi živeli v bolj ugodnih razmerah in se nam s takimi dejavnostmi res ne bi bilo potrebno ukvarjati. Z velikim veseljem in z veliko vnemo bi se lotili drugih področij dela, ki so v izključni pristojnosti sindikatov razvitih držav. Žal temu ni tako. Razmere pri nas so povsem drugačne - težavnejše. Zato se bo vsak pravi sindikat še dolgo časa moral ukvarjati z zagotavljanjem ugodnejših nakupov osnovnih življenjskih potrebščin za svoje članstvo. Jože Antolln SINDIKALNO PODJETJE ŽE ŽIVI Podjetje SINDICOM, d.o.o., katerega ustanovitelj in edini lastnik je Svet kranjskih sifl' dika tov, je pravzaprav prvi projekt, kije zaživel v okviru strategije druge faze razvoja Sveta kranjskih sindikatov, tj. razvoja tistih dejavnosti, ki bodo sicer temeljile na podjetniških principih, služile pa bodo izključno boljšenu* zadovoljevanju različnih potreb sindikalnega članstva na področju družbenega standarda. Sindikalno podjetje SINDICOM, d.o.o., je bilo registrirao0 že v začetku leta. Neposredni povod za njegovo ustanovitev f predstavljalo dejstvo, da smo v Svetu kranjskih sindikatov I interesu vsak dan večjega števila brezposelnih delavcev na vsa* način želeli čimprej pridobiti koncesijo za opravljanje dejavno*' ti posredovanja dela ali ti. borze dela, ki jo na podlagi posebnega pravilnika lahko podeli Ministrstvo za delo Republik6 Slovenije. Ocenili smo, da bi to vsekakor lahko bil pomemben prispevek našega sindikata k lajšanju socialne stiske določene^ števila teh delavcev. Za koncesijo smo najprej zaprosili kot Sjjjs kranjskih sindikatov, vendar pa do nje kljub izpolnjevanju vseD materialnih in kadrovskih pogojev (prostori, oprema, računal' niki, delavci z visoko strokovno izobrazbo itd.), nismo mogli pri'1' kajti ministrstvo se je postavilo na načelno stališče, da bo koU' cesije podeljevalo le podjetjem, ne pa tudi sindikatom in drugih organizacijam. Zato smo nemudoma ustanovili sindikalno p0' djetje Sindicom, d.o.o., takoj dobili željeno koncesijo in dan*5 v okviru tega podjetja že uspešno deluje agencija za posf*' dovanje dela. Več desetinam brezposelnih delavcev smo v t£& okviru že pomagali priti do raznih priložnostnih zaposlit**' brez dvoma pa bi bilo tega lahko še bistveno več, če n8>* republiški davčni birokrati ne bi oteževali poslovanja. NikaK^ si namreč glede davčnih olajšav za to dejavnost, ki bi morale W sicer zlasti v današnjih razmerah nekaj samo po sebi umevne^ pri republiških ministrstvih za delo in za finance ne morerrtf izboriti niti približno podobno ugodnega statusa, kot ga za ena^ dejavnost uživajo npr. mladinski in študentski servisi. Pa o M več kdaj drugič. . Seveda pa posredovanja dela in zaposlitve ob ustanovi^ nismo registrirali kot edino dejavnost SINDICOM-a. Poleg M se ima podjetje pravico ukvarjati še s: — turistično in gostinsko dejavnostjo (sindikalni turizem), — trgovinsko dejavnostjo f sindikalna trgovina), — založniško dejavnostjo (sindikalni priročniki), — svetovalno dejavnostjo itd. Vseh teh dejavnosti zaenkrat sicer še nismo za«-*1 opravljati in je tudi vprašanje, če bo to sploh potrebno. 'n,^j pa na ta način vsekakor odprto zelo široko paleto možnosti« jih bomo aktivirali, kadar bo to v interesu članstva potr**^ in v danih okoliščinah realno izvedljivo. Zlasti bi te vari*" utegnile postati zanimive, ko bo jasno, kakšna bo usoda posreduje začasna ali občasna dela delavcem oziroma izvajalce takih del podjetjem, podjetnikom in obrtnikom > posreduje zaposlitve brezposelnim osebam za določene skupine poklicev > posreduje zaposlitve za delavce, ki sov delovnem razmerju in iščejo drugo zaposlitev > svetuje in pomaga Podjetja, podjetniki, obrtniki in iskalci dela, vabimo vas, d° nam sporočite svoje potrebe po dol u in zaposlitvi. V obojestransko zcidovol jstvo bomo za vas poiskali ustrezni rešitev. Lahko nas obiščete ali pokličete vsak delovnik od 7. do 11. ure, tel.: 213-280, faks: 213-296 1 PRIPRAVLJAMO SINDIKALNI KLUB Povrnimo delavskemu domu del nekdanje namembnosti z dejavnostmi kulturne, politične in družabne vsebine. Prisluhnimo interesom in potrebam občanov. Preženimo turobnost in malodušje, ki se nas loteva in nas vedno M) odtujuje. Delovno imenovani projekt "sindikalni ali kranjski klub" srao uvrstili v načrtovani razvoj dejavnosti sindikalnega podjetništva Sveta kranjskih sindikatov. Glavni namen njegove ustanovitve je razvoj taksnih klubskih dejavnosti, ki bodo po svoji vsebini odražale izražene interese in potrebe občanov Kranja in Sirte okolice. Z njimi bomo Delavskemu domu povrnili velik del nekdanje namembnosti. Profitna naravnanost ustanavljanja in delovanja kluba bo P°tekala postopoma in se bo delila v dva vsebinsko zaokrožena dela. I PRIČETEK DELOVANJA NOSILNIH KLUBSKIH DEJAVNOSTI Gre za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za pričetek delovanja kluba v prostorih Delavskega doma z dejavnostmi kulturne, družabne in politične vsebine. Vse naštete dejavnosti bo sPremljala, oziroma dopolnjevala in financirala v klubu organizirana gostinska dejavnost Funkcionalna urejenost klubskih prostorov je zasnovana tako> da bo možno uporabljati posamične prostore. Po potrebi P? bo vse prostore možno združiti v skupni prostor kluba. Vseeno dejavnosti kluba bo opredeljeval programski svet, ki ga kodo sestavljali v projektu udeleženi partnerji. Načrtujemo, da bo obiskovalcem kluba na voljo dnevni in lojalni tisk ter sindikalna in strankarska literatura. V njem kodo lahko potekale različne novinarske konference in okrogle niize, na katere bomo vabili poslance, ministre, predstavnike Političnih strank, sindikalne predstavnike, kulturne in znan-JJvene delavce, direktorje itd. Rdečo nit klubskega življenja Jodo predstavljale družabne in kulturne prireditve, prilagojene Oljarn obiskovalcev in prostorskim možnostim kluba. Funk-c'onalna urejenost prostorov in gostinska ponudba bosta omogočala kvalitetno organizacijo različnih predstavitev, posvetov, Stankov in pogostitev. Glede na finančno zahtevnost projekta in potreben čas za Ureditev klubskih prostorov bomo načrtovane dejavnosti uvajali Potopno. S. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI KLUBA Glede na začeti in predvideni trend izločanja stranskih -^javnosti iz podjetij ter na nekatere razgovore, ki jih vodimo, * nam kaže vedno večja potreba in realna možnost organiziran-j^Jodatnih dejavnosti. Te bodo lahko organizirane v klubu ali r^sein samostojno. Zato se v tem trenutku o njih Se ni mogoče fcorikr Prouč etno opredeljevati. Udeleženci projekta jih zaznavamo in ujemo in jih bomo kot možne opredelili v dokumentu o ^Pnih namerah udeležencev projekta "Sindikalni ali kranjski Hranilnica oo LON d.d., Kranj delo ■ nasveti - informacije Mesečni časopis Sveta kranjskih S|ndikatov izhaja v5.000 izvodih •nga berejo tudi managerji...! USTANAVLJAMO SINDIKALNI SKLAD Sindikat ni socialna ustanova, vendar pa njegova dejavnost na področju socialnih in drugih materialnih pomoči ter nasploh družbenega standarda članov ne sme biti zanemarjena. Sindikat tudi ni finančna ustanova, vendar pa mora imeti trdno lastno materialno zaledje za učinkovitost svojega delovanja. Zato imajo vsi resni sindikati v svetu ustrezne namenske sklade in čimprej ga moramo ustanoviti tudi mi. Skupščina Sveta kranjskih sindikatov je na seji 23.10.1992 na Brdu pri Kranju oblikovala vsebinsko zasnovo in delovni osnutek statuta "Sindikalnega sklada pri Svetu kranjskih sindikatov". Sprejem statuta in izvedba drugih konstitutivnih aktov pa bo dokončno opravljena na ustanovni seji skupščine sklada, kajti sklad se ustanavlja na povsem prostovoljni podlagi. Vsak sindikat podjetja oz. ustanove, ki je sicer kolektivni član Sveta kranjskih sindikatov, se bo samostojno odločal ali se bo vključil tudi v članstvo sklada ali ne. Članstvo posameznega sindikata podjetja oz. ustanove v skladu torej ni obvezno, je pa vsekakor zelo priporočljivo, kajti sklad bo imel dve, za sleherni sindikat izjemno pomembni funkciji, in sicer: a) Zagotavljal bo nuđenje različnih oblik ekonomske pomoči posameznim članom, ki je v dani situaciji še kako dobrodošla, če ne (vsaj nekaterim) ie kar neobhodna. Večji del sredstev sklada bo namreč namenjen za dodeljevanje ugodnih posojil širšemu krogu članstva in enkratnih denarnih pomoči najbolj ogroženim članom ter za sofinanciranje ugodnih sindikalnih nakupov in drugih storitev družbenega standarda. b) Vsaj z manjšim delom sredstev bo predstavljal tudi zametek stavkovnega sklada, brez kakršnega si na zahodu (v bodoče pa brez dvoma tudi pri nas) ne znajo pravega sindikata niti zamisliti. Stavke namreč tudi pri nas v kratkem ne bodo več "plačane" tako kot sedaj, ampak bo treba nadomestila OD stavkajočim delavcem plačati iz sindikalnega denarja. Sindikat, ki ne bo sposoben po potrebi organizirati tudi kake stavke in na ta način učinkovito zaostriti svojih zahtev, pa bo v resnici lahko le "večni Calimero". Sklad bo sicer deloval v okrilju Sveta kranjskih sindikatov, vendar pa bo v resnici organizacijsko in finančno popolnoma samostojen. Imel bo svojo skupščino, ki jo bodo sestavljali izključno predstavniki včlanjenih sindikatov, in svoj upravni odbor. Samo ti organi in nihče izven (npr. skupščina ali predsedstvo SKS) bodo sprejemali vse ključne odločitve v zvezi s poslovanjem sklada - od višine združevanja sredstev do namenov in načina njihove uporabe. Finančno poslovanje sklada bo teklo preko posebnega računa in bo knjigovodsko evidentirano povsem samostojno in ločeno od siceršnjega finančnega poslovanja Sveta kranjskih sindikatov. Glede konkretne višine združevanja sredstev za potrebe sklada se bo sicer treba šele dogovoriti na ustanovni skupščini sklada, v dosedanjih razpravah pa se je oblikoval predlog, da bi zaenkrat zadostoval delež v višini 20 % zbrane članarine. Pri tem je seveda jasno, da se omenjeni delež računa od enotno uveljavljene članarine SKS v višini 1 % bruto osebnega dohodka. Z morebitnim manjšim deležem članarine bi bilo vsekakor bistveno težje ali sploh nemogoče doseči temeljne cilje sklada. Na Brdu je bil dogovorjen naslednji "vozni red" nadaljnjih aktivnosti za ustanovitev sklada: 1. Vsi sindikati podjetij in ustanov, ki so člani Sveta kranjskih sindikatov, naj se na podlagi ponujenega in zgoraj opisanega projekta v svojih izvršnih odborih odločijo glede pristopa v članstvo sklada. Podpisane pristopne Izjave se posredujejo predsedniku Sveta kranjskih sindikatov do 15.11.1992. 2. Predsednik Sveta kranjskih sindikatov je dolžan čimprej, najkasneje pa do konca meseca sklicati predstavnike sindikatov, ki so poslali pristopne izjave, na ustanovno skupščino sklada ter voditi sejo do konstituiranja organov sklada. 3. Pravna služba SKS se zavezuje najkasneje do ustanovne skupščine sklada pripraviti tudi osnutke vseh potrebnih izvedbenih aktov (pravilnik o dodeljevanju posojil in denarnih pomoči, pravilnik o uporabi sredstev stavkovnega sklada itd.). Na koncu bi rad rekel še tole: Dosedanje izkušnje pri delu v sindikatu so me izučile, da nisem pretiran optimist, kadar načrtujemo nove dejavnosti, za katere je seveda potreben določen denar. Nekaterim sindikalnim liderjem po podjetjih gre namreč (sindikalni) denar silno težko iz rok, pa čeprav sami pogosto nimajo pojma, kaj bi potem z njim koristnega počeli in jim nazadnje popolnoma nekoristen leži po žiro računih ali pa z njim celo razpolagajo kar račun- ovodje posameznih podjetij. Člani pa, ki tega seveda ne vedo, in mislijo, da se ves njihov denar iz članarine steka na Svetu kranjskih sindikatov, kjer naj bi se z njim "redili neki paraziti", se nato upravičeno sprašujejo, kaj jim je sindikat za takšno članarino sposoben ponuditi. (Mimogrede - za potrebe delovanja Sveta kranjskih sindikatov sindikati podjetij in ustanov nakazujejo samo 35 % od skupno zbranih sredstev članarine in ves ta denar je brez dvoma mogoče kadarkoli upravičiti z zelo oprijemljivimi in lahko dokazljivimi uslugami v obliki pravnih storitev članom, strokovne pomoči sindikatom, tega časopisa in drugih oblik informiranja, izobraževanja sindikalnih zaupnikov itd. O uporabi vseh preostalih 65 % sredstev sindikalne članarine pa odločajo izvršni odbori sindikatov v podjetjih sami in tam je zato tudi prvi pravi naslov za prej omenjena vprašanja članov.) Tokrat moram kljub zgoraj povedanemu reči, da sem, kar zadeva odziv sindikatov podjetij in ustanov na pobudo za ustanovitev opisanega sindikalnega sklada, vendarle optimist. Nujnost takšnega sklada in njegove prednosti tako za posamezne člane kot za sindikate v celoti so namreč kljub vsemu tako očitne, da bo morebitno odklonilno stališče brez dvoma pred članstvom v podjetjih silno težko obrazložiti in opravičiti MatoGostiša SINDIKALNO HRANILNIŠTVO IN POSOJILNIŠTVO Nova vloga in vsebina dela sindikatov pogojujeta sindikatom smotrnejši - namenski način uporabe sindikalne članarine. Nameni njene porabe so se že delno spremenili. Bistvene spremembe pa pričakujemo s predvidenim lastninjenjem družbene lastnine. Zato se moramo kot to počno dobri gospodarji, na to že pripravljati in v ta namen sredstva usmeriti v ustrezne namenske sklade. Z njimi naj povsem ločeno upravljajo posebni organi, v skladu z vnaprej dogovorjenimi pravili namenske porabe takih sredstev. Sindikalna članarina mora biti predvsem namenjena za delovanje različnih nivojev sindikalne organiziranosti in za zagotavljanje ekonomske pomoči članom. Oblike teh pomoči so seveda lahko zelo različne. Zato jc povsem nesprejemljiva praksa nekaterih sindikatov, da z ostankom članarine negospodarno ravnajo in jih preprosto držijo na žiro računih brez plcmenitenja ali nuđenja ugodnih ekonomskih pomoči svojim članom. V prizadevanjih, da bi sindikatom podjetij in ustanov omogočili gospodarno ravnanje in plemenitenje sindikalnih sredstev in s tem odobravanje kratkoročnih ugodnih kreditov in enkratnih pomoči svojim članom, smo se s hranilnico LON d-d. Kranj do- govorili o poslovnem sodelovanju. Dogovor predvideva možnost ugodnega razvoja sindikalnega hranilništva in po-sojilništva. Gre za ponudbo, ki je nedvomno najugodnejša in varna. Ponudba je v pisni obliki in ob dodatni razlagi in predstavitvi delniške družbe LON, direktorja gospoda Er-zarja, bila posredovana vsem predsednikom sindikatov. Gre seveda za povsem neobvezno ponudbo, na katero se je odzvalo že nekaj sindikatov, ki bodo s takim plemenitenjem svojih in dodatnih sredstev hranilnice lahko zagotavljali svojim članom nove ugodnosti. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Samostojni območni sindikat KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Pungert razstavlja risbe in grafike Izidor Jalovec. V galeriji Dežman na Kokrici je na ogled razstava slik nastalih v likovni koloniji samorastnikov Kranj 92. V LB-Gorenj-ski banki na Bleiweisovi 1 razstavlja slike akad. slikar France Bešter. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V razstavnem salonu Dolik so na ogled dela akad. slikarja Janeza Ravnika. V bistroju Želva razstavlja fotografije Milan Polak. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava slikarskih del sedmih slikarjev nastalih v likovni koloniji Velika narava. V galeriji Časa Brigita v Lancovem je odprta prodajna razstava jesenskega ciklusa oljnih slik akad. slikarke Brigite Poiegar. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled dela italijanskih kiparjev in slikarjev iz društva La Roggia. SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Igor Pustovrh. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja slike Mateja Plavc. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v sredo, ob 19.30 uprizorili Sama Sheparda predstavo POKOPANI OTROK za abonma zeleni, izven in konto. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. KRANJ: JOHN LENNON - V knjižnici kranjske gimnazije bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo o znamenitem Beatlu, tokrat tudi kot piscu in likovniku. O Beatlih in šestdesetih letih bo predaval Damjan Ovsec. JESENICE: GLEDALIŠČE - V gledališču Tone Čufar bo danes, ob 14. in ob 19.30 gostoval Studiobiihne iz Beljaka s predstavo ENDSPIEL/MORGENZEIT. V Kulturnem domu Brez-nica bo jutri, ob 19.30 gostobalo Šentjakobsko gledališče Ljubljana s predstavo ALULARIA ali KOMEDIJA O LONCU. V četrtek, ob 19.30 bo v gledališču Tone Čufar nastopil Loški oder s komedijo ZARES ČUDEN PAR. Lutkovne predstave bodo jutri, v sredo: ob 9. uri v gl. Tone Čufar Gospot Petelin, ob 10. uri v Kosovi graščini Rdeča kapica, ob 11.30 v gl. Tone Čufar Slonček Leopold, ob 16. uri Pekarna Mišmaš, ob 17. uri pa v Kosovi graščini Mali strahec. RADOVLJICA: MANCA KOŠIR O MEDIJIH V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Manca Košir z obiskovalci kramljala o vplivu medijev. ŠKOFJA LOKA: DIAPOZITIVI - V knjižnici I. Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri v večeru z diapozitivi Branko Novak iz Bovca predstavil Peru. Danes, ob 17. bo Matjaž Eržen vodil uro pravljic. UIBUANA: MOJSTER ADAMIČ - V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v četrtek, 12. novembra, ob 19.30 slavnostni koncert ob 80-letnici mojstra Bojana Adamiča in 70-le-tnici rojstva francoskega skladatelja Sergeja Lanena. Njuna dela bodo predstavili orkestri iz Vevč, Velenja in Trbovelj. KRANJ: RAZSTAVE - V Prešernovi hiši bodo v četrtek, ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo fotografa Vlastje Simončiča. V galeriji Mestne hiše pa bodo ob 19. uri odprli slikarsko razstavo akad. slikarke Klementine Golija. V otvoritvenem programu bo na temo slik predvajal glasbo Lado Jakša. ZLATA PTICA MLADIM _UMETNIKOM_ Ljubljana - V Cankarjevem domu so slovesno podelili priznanja Zlata ptica 92, namenjena izjemnim dosežkom na področju kulture in umetnosti. Društva Zlata ptica sicer ni več, ideološko neopredeljene nagrade pa so tokrat dobili; Andrej Marovič, Marko Jakše, Davor Rocco, Tanja Zgonc in Maja VVeiss. Žirijo so poleg predsedujočega Petra Božiča sestavljali še Dušan Jovanovič, Matjaž Vipotnik, Andrej Blatnik, Majda Sirca in Mladen Vipotnik. Andreju Maroviču so Zlato ptico podelili za zadnjo izmed njegovih knjig kratke proze - Potapljači, Marko Jakše jo je dobil za slikarstvo. Davor Rocco je priznanje prejel za scensko glasbo v predstavah Pokopani otrok. Kaj je resnica in Kralj Lear, Tanja Zgonc za koreografijo v uspešnih predstavah Don Juan na psu, Peer Gynt, Domači učitelj in Kralj Lear ter Maja VVeiss za režijo dokumentarnega filma Fant pobratim smrti. • M. A. Posvet o arhitektu Ivanu Vurniku NOVO - Čaj SUM TEE po JAPONSKI RECEPTURI - Institution KANEDO FROM NATURE - FROM JAPAN Izredno učinkovit in v praksi preizkušen čaj SLIM TEE. V poplavi reklam za zdravo hujšanje nam vsi dosedanji preparati pomagajo pri hujšanju, NE PA TUDI pri ohranjanju idealne telesne leže. Izjema je naš čaj SLIM TEE. Čaj je naraven, narejen iz zdravilnih zelišč. Omogoča nam hitro in zdravo hujšanje, zmanjšuje apetit, pomirja in spodbuja celotno čiščenje telesa. Ce želite, da bo vaše življenje preprostejše, lažje in brezskrbnejše, nas pokličite po telefonu (061) 199-802. Cena samo 490 SIT. NAGRADNO ŽREBANJE NAROČNIKOV 15. 1 1993 1. nagrada: 100.00 SIT; 2. nagrada: 50.000 SIT; 3. nagrada: 20.000 SIT OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ Cesta I. maja 10 a, 64000 Kranj išče UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Nastop službe takoj. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, 64000 Kranj, Cesta 1. maja 10 a. VRNITI P0ZABUEN0 Arhitekti, umetnostni zgodovinarji in arhitekturni kritiki so ponovno odkrili enega izmed treh najpomembnejših slovenskih arhitektov tega stoletja, Ivana Vurnika. Cilj strokovnega posveta v Radovljici je bil dati priznanje temu po vojni pozabljenemu arhitektu in spodbuda začetku obnavljanja arhitekturnih spomenikov, nastalih med obema vojnama. V času Vurnikovega najbolj ustvarjalnega obdobja, med obema vojnama, je bilo njegovo delo deležno pozornega spremljanja ter številnih ocen v dnevnem revialnem tisku. Bil je ustanovitelj ljubljanske šole za arhitekturo, pa vendar po vojni ni zgradil več nobene večje stavbe in kaže, da ni dobil nobenega javnega naročila več, čeprav je načrtoval vse do smrti. Arhitekti, ki so pri nas ustvarjali v medvojnem obdobju, so bili po drugi svetovni vojni potisnjeni vstran. Tako se je o dveh izmed pionirjev slovenske moderne arhitekture -Plečniku in Fabianiju - začelo govoriti šele pred desetletjem. Vurnik je bil potisnjen povsem na obrobje vse do danes. Ugledni slovenski strokovnjaki so na posvetu skušali Vurnika predvsem umestiti v čas in prostor in mu s tem tudi v slovenski zgodovini dati mesto, ki mu pripada. Pri tem so ga najpogosteje primerjali z mnogo bolj znanim Plečnikom, po drugi strani pa poudarjali njegovo vpletenost v takratne evropske tokove, zaradi česar v arhitekturi pri nas prav po Vur-nikovi zaslugi ni niti sledu za-mudništva. Glavna tema razprav na posvetu je bila vsekakor Vurniko-va vpetost med funkcionalizem in ekspresionizem ter v okviru tega njegov nacionalni slog. Kritiki v preteklosti so na to razsežnost Vurnikovega ustvarjanja pozabljali. Stane Bernik pa pravi, da je imel Vurnik v sebi vseskozi izraženo silovitost, ki jo je moč prikazati samo z znaki ekspresionizma, pa čeprav se ta slog bolj očitno kaže na drugh področjih ustvarjanja tedanjega časa. Arhitektovo odprtost različnim stilnim izrazom bi po eni strani lahko pripisali tradiciji - Ivan Vurnik izhaja iz znane podobarske in kamnoseške družine. Njegov . Jesenice - 6. novembra - V petek je bila v Kosovi graščini otvoritev razstave, na kateri si Jeseničani po mnogih letih spet lahko ogledajo oltarne slike in kipa iz cerkve Marijinega vnebovzetja na Stari Savi. Predavanje prof. Ferda Šerbelja o nekdanjem utripu Stare Save je v župnijsko cerkev pred otvoritvijo privabilo izjemno veliko ljudi. Oltarne slike znamenitega beneškega slikarja Nicole Grassi-ja (1682 - 1748) so bile dokrite po naključju. Do nedavnega jih je hranil jeseniški tehniški muzej, saj je cerkev, ki je od povojnih let naprej del dvorišča železarne, že močno načel zob časa. Po restavraciji so bile letos poleti na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani, ko pa bodo celotno območje Stare Save obnovili, bodo na svoje staro mesto vrnjene tudi oltarne slike. • M. A. Vurnik je izdelal celoten osnutek regulacijskega načrta Bleda, med drugim si je zamislil tudi popolnoma pozidan otok, s prenočišči za romarje. oče in ded sta bila znana izdelovalca cerkvene opreme. Pomagal si je z izkušnjami iz očetove delavnice in verjetno tudi zaradi njunega slovesa dobil več naročil v cerkvenih krogih. Najbolj znan na Gorenjskem je njihov oltar v kranjski župnijski cerkvi, žal pa je sedaj zanj značilen stožec nad taberna-kljem, odstranjen in prenesen drugam. Po drugi strani pa je bil Vur- nik strog funkcionalist: v arhitekturi in urbanizmu je poudarjal racionalnost, namembnost in čistost oblik. Znani so njegovi delno ali sploh nerealizirani regulacijski načrti Kranja in Bleda. Sicer pa je od njegovih del le malo ohranjenega. Večina realiziranih projektov je bila po drugi svetovni vojni opuščena ali vsaj zanemarjena, če že ne porušena. Na Gorenjskem je znan predvsem po zdravilišču Golnik in hotelu Grajski dvor v Radovljici, v Ljubljani pa po poslopju Za-družne gospodarske banke fla Miklošičevi in bivšem Sokol-skem domu na Taboru. Ko pa so se dotikali porušenih objek' tov, so na radovljiškem sreča* nju največkrat omenjali radovljiško pokopališče, zgrajenov začetku tridesetih let. V tistei"1 času je bilo na razstavi v Beri'* nu predstavljeno kot ena naj/ večjih arhitekturnih znamenj' tosti takratne kraljevine SH$ Kopališče je bilo skupaj s ska*| kalnico upodobljeno na vsej1 razglednicah in plakatih turist'* čne Radovljice tistega Časa Danes strokovnjaki ponovn" ugotavljajo, da je bil objekt pf* vovrsten arhitektonski spofltf' nik in da bi ga bilo potrebi''! ponovno postaviti, v isti obli*1 kot pred več kot pol stoletja. I" ne le to. Zavzeli so se za celo1' no dediščino sodobne arhitej1' ture, saj so vsa pomembna de'a arhitektov med obema vojn3' ma bolj ali manj prizadeta. 0J navdušenju za Plečnika v za^' njih letih je mnogo drugih oP* stalo ob strani, čeprav je pod0-ba takratnega arhitekturni3 ustvarjanja v Sloveniji izred^ pluralna. Veliko je še izjem0' del ne tako slavnih posamez"1'' kov, ki jih je treba ponovno ođ* kriti in ohraniti, Vurnikovo k°* pališče v Radovljici, za katefe* ga se zavzemajo arhitekti 1 umetnostni zgodovinarji, je eden izmed kamenčkov v m0 zaiku le-teh. • Marjana Al"' čič POTRDITEV RAZRAŠČANJA LIKOVNE DEJAVNOSTI Kokrica pri Kranju, 9. oktobra - V klubu Galerija Dežman na Kokrici pri Kranju se po dveh letih delovanja in po desetih razstavah, kjer so poleg lastnika Galerije Lojzeta Dežmana razstavljali svj'J dela še člani likovne sekcije Kokrica in gorenjski slikarji - amaterji, kažejo prvi resnejši začetki povezovanja in predstavljanja likovnih samorastnikov z Gorenjskega. Tako je Galerija Dežman od * do 25. oktobra letos organizirala prvo slikarsko kolonijo likovnih samorastnikov, v kateri je sodelovalo 16 slikarjev amaterjev in predstavilo kar 40, po večini likovnih del. ^ V petek zvečer je bila v prostorih kluba Galerije Dežmana na Kokrici svečana otvoritev razstave izbranih del likovnih ustvarjalcev v koloniji in nagraditev najboljših. Slovesne otvoritve se je poleg predstavnikov pokroviteljev, ki so letošnjo prvo slikarsko kolonijo denarno podprli, glavni pokrovitelj pa je bilo podjetje Mavrica iz Ljubljane, udeležilo tudi precej ljubiteljev likovne ustvarjalnosti z Gorenjskega. Posebej je ustvarjalce na področju amaterske likovne in drugih dejavnosti pozdravil prof. umetnostne zgodovine Andrej Pavlo- vec in mimogrede opozoril, da bi nedavna kolonija bolj zaslužila ime Kokrica kot Kranj, saj se Kranj pri podpori tovrstne dejavnosti drži nekako ob strani. Morda je za zdaj, vendar še vedno preskromna, izjema ZKO. Predsednik likovnega društva Kranj Nejc Slapar pa je poudaril, da je odlika likovnih amaterjev velika zagnanost, širši posluh za to dejavnost pa je pač takšen, da si je treba nenehno prizadevati, se potrjevati in ga na ta način spodbujati. Organizator na tem področju, kot je Galerija Dežman, pa zasluži vso pohvalo. Ob otvoritvi razstave 'z L, nih del slikarske kolonije S? la nagrajena dela Damja } Stirna (stari del Kranj), Sta"g Kristana (go/d) in Tomaža •> i breka. Strokovna žirija v ses , vi Milan Batista, Zmago P%, in Andrej Pavlovec pa je p0., lila priznanja Lojzetu Ve-(, nu za organizacijo kolo"^f. Lojzetu Ferencu in Izidorju j. hovniku. Organizator - * Galerija Dežman se je s p°J litvijo priznanj zahvalil 1 f, vsem pokroviteljem in nov)" v jema Radia Kranj in TflB Jesenice. 4 £ • A- Prešernovo gledališče Kranj Sam Shepard: POKOPANI OTROK Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice izven. Druga abonmajska predstava tu#> Jutri zvečer se začne v Prešernovem gledališču niz gostovanj Primorskega dramskega gledališča, ki bo v okviru abonmaja kranjskega gledališča uprizorilo dramo Sama Sheparda Pokopani otrok. Uprizoritev Pokopanega otroka sodi med najodmevnejše gledališke dogodke pretekle sezone. Sam Shepard je napisal več kot štirideset različnih dramskih tekstov, ki so motivno vezani predvsem na družinsko okolje vpeto v krog nasilja, krivde, alkohola.. Pokopani otrok je značilnejše dram- sko besedilo ameriškega dramatika, ki je za Pokopanega otroka dobil Pulitzerjevo nagrado, sama uprizoritev tega njegovega besedila pa je bila vrsto let uspešnica na Broad-wayju. Zgodba Shepardove igre popisuje ameriško podeželsko skupino, ki životari pod pritiskom nenehne groze in strahu Nad njimi visi preklel stvo otroka, ki je bil sad incesta med materjo in najstarejšim si nom. Oba greha sta družinska skrivnost, ki pa počasi prodre iz ograjenega družinskega sveta... 0 Srhljivo družinsko trage ^ jc režijsko oblikoval Dui«1*^ vanovič. Prevod je delo ^ Predan, dramaturginja uPu|0f ritve je Martina BremecJ\*\a Srečko Fišer, scenograf Kravos, kostumografka B'' » Ursuiov!'oblikt)^( logra Adžič aplikacij Saša Jovanovič, -glasbe Davor Rocco, obn* lec luči Samo Oblokar. rt V Pokopanem otroku^* pajo: Stane l.eh.m. Kokot, Bine Matoh, lv° P šič, Radoš Bolčina. Alej1** drih in Rastko KrošI • GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Banke niso zadovoljne z odločilno besedo sklada pri sanaciji podjetij Banke ne žele postati solastnice slabih podjetij Če rešitve oziroma soglasja ne bo, bo sklad stečaj podjetij celo Pospešil. 5 konverzijami v lastninske deleže ni smiselno hiteti, tudi drugod po svetu so banke zašle v še večje težave. Zato bi morali najprej izgube kompenzirati z družbenim kapitalom, pri odpisih terjatev pa naj bi banke dobile delnice sklada,'ne le delnice podjetij, je dejal Stane Valant. Ljubljana, 6. novembra - Banke so pripravljene sodelovati pri sana-C'ji slabih podjetij, vendar le tako, da ne bo dodatno ogrožena nji -■^va aktiva. Zavzemajo se predvsem za odložitev odplačila posojil, °upis terjatev bo zanje le izhod v sili, prav tako niso navdušene nad ^lastniškimi deleži v slabih podjetjih, saj se bojijo, da jih bodo vle-j"a pod vodo. Pred začetkom sanacije slabih podjetij je pomislekov <°rej veliko, bančniki so jih Urošu Korzetu, direktorju sklada za razvoj, povedali na seji Združenja bank Slovenije, ki so jo sklicali n* željo nekaterih članic. Direktor sklada za razvoj Sodelovanje bank ni obve-Vfoš Korže je uvodoma pojas- zno, temveč so le eden od part-Mj bistvene cilje projekta sana- nerjev. "Če denarni tok podjetja ne bo pozitiven, če ne bo soglasja, ker bodo upniki in sindikati vztrajali pri maksimalnih zahtevah, bo šlo podjetje v stečaj, v takih primerih ga bo sklad pospešil," je dejal Korže. V mesecu in pol bo sklad pripravil ukrepe za večino podjetij. Po letu dni bo država iz teh podjetij izstopila kot kontrolni lastnik. ?«je slabih podjetij, ki je bil ro Jer> poleti. Gre za razmejitev Poslovodenja in upravljanja, odpravo blokad v podjetjih, ki J,n povzročajo maksimalne zahteve posameznih skupin (sindikati, upniki, banke itd.), razrešitev presežkov delavcev, *aJ so ta podjetja izgubila od £° do 80 odstotkov trgov in za-Cetek privatizacije. Popustili naj bi tudi upniki "Položaja upnikov ne želimo Poslabšati, temveč izboljšati v P°gledu denarnega toka in premoženjske bilance, seveda pa !Je mislimo, da bi morali upni-*' yztrajati pri nominalni vrednosti terjatev," je dejal Korže. Podjetih bodo najprej ugoto-y'j stvarni denarni tok in sprejeli varčevalni program (zmanj-pnje stroškov). Ce bo po nižji 'evropski) obrestni meri in z re-programom sposobno odplače-Vati dolgove, odpisov terjatev ne bo. Ce ne bo, bodo potrebni °strejši ukrepi, predvideni so !udi odpisi terjatev in konverzi-Ja terjatev v lastniške deleže. Razumljivo mi je, da niste navdušeni nad konverzijo terjatev v lastninske deleže, saj se to odšteje od jamstvenega kapitala, kar je protizakonito, zato pritisnite na Banko Slovenije, je bankirjem naročal Korže. Dušan Šinigoj mu je odvrnil, da je BS za banke oblast in da se takšne stvari morajo reševati drugod. Sklad vstopa brez tveganja Bančniki so Korzetu zastavili veliko vprašanj, ki pred začetkom sanacije slabih podjetij porajajo številne dvome. Stane Valant je dejal, da sklad v podjetja vstopa brez tveganja, banke so kot starejši upnik v podrejenem položaju, odločilno besedo pa ima vedno sklad. Banke niso navdušene nad odpisi terjatev in konverzijami v lastninske deleže, zavzemajo se za reprogramiranje posojil. Bankirji, zlasti manjši, so se pritožili zaradi slabe obvešče- nosti, kar jih peha v podrejen položaj, tudi v vmesnem času (od podpisa pogodbe do začetka sanacije), ki se je s sprva obljubljenih desetih dni zdaj potegnil na mesec in pol. Korže je dejal, da bodo ukrepi jasni do božiča, problem so manjši upniki, kjer jih je veliko, so možnosti za rešitev manjše, saj terjatev ne bodo množično odkupovali, ker sklad nima toliko denarja. Vlada pošilja mešane signale Sklad je začel delovati v času, ko vsi drugi pogoji še niso izpolnjeni, če so banke pripravljene čakati na odplačilo posojil, pritiski na odpisovanje in lastninjenje niso utemeljeni, je dejal Zlatko Kavčič. Dodal je opozorilo, ki ga je nato omenilo še več drugih bankirjev, da bi sklad moral v podjetjih preprečiti izločanje zdravih jeder ob sočasnem puščanju posojil v slabih delih podjetij. Dušan Šinigoj je dejal, da je bilo odpustkov že za 15 milijard tolarjev in da so bili zelo različno razporejeni. Andrej Cetinski pa je dejal, da ima slovensko gospodarstvo le 7 odstotkov neto dolgov, podjetja ne potrebujejo kapitala, temveč sredstva za zagon, zato je prodaja, zlasti tujcem, nesmiselna, ker bi bila to razprodaja. Korže je priznal, da banke dobivajo od vlade res mešane signale, saj je projekt sanacije slovenskih železarn povsem drugačen, vendar bi bil velik javni dolg nacionalna katastrofa. Bistven problem slabih podjetij je trženje in menedžement, ki težko dela s "črnim oblakom", zato mora biti konverzija v trajni kapital motiv za banke, dokapitalizacija pa je smiselna, če bo kapital ostal v podjetju. Sklad je že naročil analizo vzporednih firm, saj imajo ponekod celo po pet, saj je bila to oblika preživetja. Nameravajo jih likvidirati, nekatere holdinge pa bodo nemara pustili in skušali poslovati prek hčera, vsekakor pa direktorji ne bodo več imeli pooblastil za takšne poteze. • M. Volčjak MENJALNICA D-D PUBLIKUM KRANJ, Bleivveisova 16 od ponedeljka do petka 7. -17. ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064)217-960,218-463 UGODNOST = PRILOŽNOST Radovljica kandidat za višjo šolo Laz, 5. novembra - Občinski odbor Liberalno demokratske j r*«ke Radovljica je v četrtek zvečer pripravil v bohinjskem hotelu . *ero pogovor z ministrom za turizem mag. Janezom Sirietom. ."nist 'nister je med drugim dejal, da vojna na območju nekdanje Jugo- -j- močno vpliva na odločanje turistov in da posledic ne občuti TUr°..Slovenija, ampak tudi Avstrija, Italija, Madžarska in celo So ftevilni turistični delavci, ki sjr c "beležili pogovora z mini- vsen?' So hotc,i zvcdcti Prcd" slov t0, lcak§na bo prihodnost er,skega turizma in kakšno gijj i 0 'mc' v razvojni strate- alPski prostor. Slovenija je po mnenju mag. Siršeta premajhna, da bi lahko razvijala množični turizem, kakršnega sta, na primer, Jugoslavija in Španija. Njena prihodnost je individualni turizem in usmerjenost k gostom, ki živijo v kro- Qbrtno podjetje Tržič v škripcih Denarja ni niti za plače /Vfl Bledu konferenca o turizmu Ministrstvo za turizem bo 26. in 27. novembra pripravilo na Bledu mednarodno konferenco o strategiji turizma, na kateri bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki ter predstavniki vlad. Gostje iz evropskih držav in Evropske skupnosti bodo obogatili naša razmišljanja o tem, kaj s slovenskim turizmom v prihodnje. Jriič, 9- novembra - Zaradi nesoglasij med vodstvom podjetja in **ci je odstopil dosedanji vršilec dolžnosti direktorja, to nalogo £ Prevzel vodja proizvodnje. Na današnji seji delavskega sveta lij Pa So Nt, ry''vl Twaja proizvoaujc. >h uaiiasnji kji ■ ....... Do ^ločili za preoblikovanje podjetja v družbo z mešano lastni t«!iv °d začetka letošnjega leta se vleče reševanje nakopičenih ^°večal- podjetju Tržič. Izguba iz prvega polletja se je še dono a> zato se iz meseca v mesec zapleta pri izplačilu osebnih °8rcva °V' nar>avi reprodukcijskih materialov in sedaj celo pri naSDrmJU prostor<>v. Kljub mrazu v njih pa so bila vse bolj vroča Odsi0_-ja mcd dc,avci in vodstvom podjetja, zato je Janez Kern 'avCev 2 do,žnosti vršilca dolžnosti direktorja. Na predlog de-&oštj8||ln "bmočnega sindikata je 22. oktobra to dolžnost prevzel Jeglič, vodja proizvodnje v podjetju, 'i brez m°Jcm imenovanju je 44 delavcev pristalo, da bodo dela-septCrnPrej!nitcv. Vseeno jc 27. 10. prišlo do stavke, ker še ni bilo srno Se .rs*iri Plač. Na izredni seji delavskega sveta dan zatem ?rCsničV°8p VOrili ** izp,acil° do 13. 11, kar si bomo prizadevali ytivnc ' osPcScno pripravljamo tudi sprejem podjetniške komatih 7°f bc\ J° zaenkrat še pregledujejo v gorenjskih sin-*°l|0v d i naS'm' upniki smo dosegli dogovor za konverzijo J uPniki ki svct pa sc bo moral odločiti o podpisu pogodbe ,r|ini <° f>reoh''lcovanju podjetja v kapitalno družbo v mešani r^tkoV* PfCd SeJ° P°vedal Boštjan Meglic. Svet |c J°W je preprečila nesklepčnost, danes pa je delavski lnikov sklcp ° Prcohlikovarnu podjetja. S kapitalom so-nH novn ,n..nJ'h°v« pomočjo pri pridobivanju dela naj bi firma u zaživela.• S. Saje gu petsto do šeststo kilometrov od Slovenije in imajo možnost, da pridejo k nam tudi večkrat na leto. Prihodnja turistična ponudba Slovenije bo morala temeljiti na kakovosti, alpskem prostoru, zdraviliščih in mestih. Vse tri alpske doline predstavljajo pomemben del turistične ponudbe Slovenije, ki se je že vključila v alsko turistično komisijo in v njena prizadevanja, da bi turizem na območju alpskih držav promovirala in prodajala tudi na severnoameriškem tržišču. "Slovenija je na področju turizma še vedno brez ustrezne zakonodaje," je dejal minister mag. Širše in poudaril, da bi potrebovali vsaj zakon o pospeševanju turizma, ki bi omogočil tudi ustanovitev posebnega sklada, v katerem bi se zbirale turistične takse, del zaslužka od iger na srečo in druge dajatve. S sredstvi sklada bi lahko pomagali pri preurejanju objektov iz nižjih v višje kakovostne razrede, denar pa bi namenjali tudi za kakovostno izo- braževanje kadra, za subvencioniranje obresti in jamstva pri posojilih za naložbe, za promocijo slovenskega turizma (ta je zdaj finančno, organizacijsko in propagandno zelo razbita) ter za kratkoročne intervencije pri pripravah na sezono. Po novem zakonu o vladi ministrstva za turizem verjetno ne bo več, nadomestil naj bi ga slovenski turistični svet, ki bi podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah skrbel za razvojne načrte, za pospeševanje razvoja in za promocijo. Ko je minister govoril o pomenu šolstva za kakovostni turizem, jc dejal, da je radovljiška občina začasno odstopila od predloga za ustanovitev višje gostinsko turistične šole na Bledu in da je zdaj edini kandidat za to šolo Izola. Predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman, ki je skupaj z občinsko poslanko Evgenijo Korošec vodil pogovor, ga je takoj popravil: Radovljica ni odstopila od predloga, ampak bo s prizadevanji za to šolo nadaljevala. Predlog za ustanovitev šole v Izoli je že v skupščinskem postopku, radovljiškega pa je skupščina začasno zadržala, ker občina skupaj s fakulteto še ni pripravila ustreznega programa in ker za zdaj tudi nima prostorskih možnosti. Pogoj za višjo šolo na Bledu je namreč preselitev dijakov srednje šole za gostinstvo in turizem v druge prostore. • C. Zaplotnik /uspešen\ * posel propagandna ■ 1 OBJAVA f ^L. v Gorenjskem glasu Varčni Škoti ga ne marajo niti pokazati, da jim ga ne izrežete iz časopisa. Highlands, julij 1844 Dragi Mackay grinta škotska skopuška! j Ravno sem se oziral po Hi-ghlandskem višavju, ko mi je sel prinesel tvojo pošiljko. Fant, tokrat si zadel v črno. Že ob prvem požirku mi je zaigralo srce, to že lahko rečem. Z velikim za-, nimanjem sem pre-/ bral tvoje pismo, hvala / za pozdrave. Kar praviš, I mi pp. ni prav nič všeč. Whisky zrfeš res intehitio scoprati, nffc^ S4m mar zuto Škotsko pd\ dc% aem i o pticez prehodil, d| boš zdaj tf najin, ižufn v\predalu skrival in se nad Angleži zmrdoval? Ravno narobe. Zdaj morava čim prej, tako menim, poiskati kupce. Tukajšnjim odličnikom sem ponudil nekaj kozarčkov in so se se kar precej ogreli. Oni dan se je tod mudila skupina angleških pohodnikov in se je tako primerilo, da sem jim dal kozarček ali dva poskusiti. Kar smejalo se jim je in precej so se začeli zanimati za naju. Pa vojvoda S. je bil tu, učen mož. Če bi začela resno prodajati, bi se dalo kaj urediti glede davkov. Za tako odlično pijačo, tako pravi, je vedno pripravljen zastaviti svojo besedo. Vidiš, tako se po mojem preudarku dela. Daj ljudem poskusiti, če imaš kaj dobrega, ali pa tiho bodi in se za zapečkom cmeri. Zaenkrat bodi dovolj. Zdrav mi ostani pa ogleduhov se varji, da ti ne izmaknejo recepture. Sicer pa, kot lahko iz mojega pisanja razbe-reš, tvoja zadnja steklenica po tolikih poskušanjih že konec jemlje in kmalu pridem spet domov. Tvoj vdani WHYTE MACKAY Počasno oživljanje avtomobilskega trga Po dolgem in vročem poletju smo ponovno izdali avtomobilsko prilogo Na štirih kolesih. Za slovenski avtomobilski trg je bilo obdobje od lanske osamosvojitve do letošnjega poletja huda preizkušnja. Prodaja je domala povsem upadla, na trgu so se za vozila pojavili novi ekskluzivni in neekskluzivni zastopniki. Začetek poletja je po spomladanski davčni in carinski negotovosti prinesel rahlo olajšanje. Drsenje tolarja se je umirilo, še posebej pa je zanimivo, da so domači prodajalci kljub poletni sezoni zabeležili rahlo povečano prodajo, ki se je nadaljevala tudi septembra in v prvi polovici oktobra. Kljub temu da se sedanji trg v nobenem pogledu ne more primerjati s tistim izpred dveh let, si tisti, ki si režejo kruh s prodajo štirikolesnikov, želijo vsaj to, da ne bi prišlo do silovitih nihanj prodanih količin, ter da bi v tem kriznem času preživeli. Zanimivo je tudi, da gredo sorazmerno dobro v promet vozila iz bivših rešlsocialisti-čnih držav. Glavni adut so seveda nizke cene, kvaliteta teh vozil pa kljub prizadevanjem še vedno ni dohitela zahodnoevropske. Oba slovenska proizvajalca, ki sta dokaj močno povezana s svojima francoskima partnerja, ta čas bijeta podobno usodo kot uvozniki. In kakorkoli obrnemo, se vendar vsaj kaže, da dolgo več ne more biti tako, da se bomo morali s hitrimi koraki približati Evropi. Posojila ter časovni zakupi, ki jih je že kar nekaj, so prvi korak v tej smeri. Zato tudi zmerni optimizem pred avtomobilskim letom 93 ni odveč. • M. G. Vožnja in zimske razmere V snegu z lahko nogo Na slovenskih cestah se vsako zimo zgodi precej prometnih nezgod, ker nekateri vozniki ne znajo prilagoditi svoje vožnje razmeram na cesti ali pa svojega vozila ne opremijo za zimske razmere. Zato verjetno ni odveč, če ponovimo nekaj nasvetov za varnejšo vožnjo v zahtevnejših razmerah. D Preden se odpravimo najprej dobro preglejmo, v kakšnem stanju je naše vozilo. Profil zimskih pnevmatik mora biti globok najmanj 4 milimetre, letnih pa dva milimetra. Ker so hitrosti v zimskih razmerah načeloma manjše, lahko na platišča nataknemo tudi cenejše protektirane pnevmatike Zmotno je mišljenje, da avtomobili s štirikolesnim pogo- nom ne potrebujejo zimskih pnevmatik; v visokem, nezglaje-nem snegu se vgrezne tudi vozilo s štirikolesnim pogonom in pri speljevanju delno pomaga le diferencialna zapora. Ne pozabimo pogledati, kako je z akumulatorjem in hladilno tekočino, kajti jutranji mraz nas utegne presenetiti. Pozimi, ko je vidljivost manjša, je pomembno, da je na avtomobilu brezhibna svetlobna oprema, pa tudi učinkoviti brisalniki in naprave za pranje vetrobran-skega stekla nam bodo prišli prav. Vožnja po poledenelem ali zasneženem cestišču zahteva prilagoditev hitrosti, pa tudi bolj umirjeno pretikanje in zaviranje, zato naj velja pravilo, da sklopko popuščamo bolj počasi, zaviramo pa z večkratnimi zaporednimi pritiski na pedal za sklopko, da vozilo ne bi drselo. Sodobnejši in dražji avtomobili imajo v ta namen zavorni dodatek ABS Pred vožnjo z vozila odstranimo ves sneg, saj tako ne bo motil za nami vozečih, pa tudi zaradi povečanega zračnega upora prevažanje tega tovora' ni koristno. In čisto na koncu preglejte, ali ste v prtljažnik vozila dali tudi verige, lopatko in morda tudi vrečo peska Na cesti pa seveda obilo previdnosti, pa tudi obzirnosti do drugih udeležencev v prometu ALPETOUR PODJETJE ZA OBNAVLJANJE AVTOPLAŠČEV KIDRIČEVA 8, ŠKOFJA LOKA TEL.: 064/631-181; FAX: 064/632-806 Strah pred obnovljenimi pnevmatikami je odveč Škofjeloški Alpetour Bandag ima pri obnavljanju pnevmatik po ameriški licenci Bandag že osemnajstletno tradicijo. Na začetku so obnavljali samo tovorne plašče, potem pa so dejavnost razširili tudi na področje potniških pnevmatik. Z novo tehnologijo (hladnim postopkom obnove tovornih avtoplaščev) so od letos v koraku z zahodno Evropo. Med tehnološkimi novostmi je tudi pregled rabljenih pnevmatik z ultrazvokom. Posebna naprava podrobno pregleda pnevmatiko namenjeno za obnovo in tudi, če je odstopanje od kriterijev minimalno, pnevmatika ne gre v obnovo. Skrbijo za stalno kakovost obnovljenih pnevmatik, dvakrat ali trikrat letno pa imajo tudi nenajavljeno Bandagovo strogo kontrolo. Z dolgoletnim trudom so letos prejeli tudi Bandagov certifikat za kvaliteto. Posebej pri programu potniških pnevmatik so dosegli takšno raven kvalitete, da so obnovljene pnevmatike na našem trgu postale precej iskane. Surovine oziroma rabljene pnevmatike morajo zato predvsem uvažati. Zaradi kvalitetnih surovin in obnove po strogih kriterijih je strah kupcev pred obnovljenimi pnevmatikami odveč, čeprav so polovico cenejše od novih. Zanimivo je, da je Alpetour Bandag eden od redkih, ki daje garancijo do izrabe pnevmatike. Obnovljena pnevmatika tako zdrži vsaj toliko kilometrov kot nova, pri tovornih pa je zaradi hladnega postopka število kilometrov tudi od 10 do 15 odstotkov višje, seveda ob pravilni uporabi. Program obnove pnevmatik obsega 13- in 14-colske dimenzije pri potniškem programu, ter tovorne po potrebah naših prevoznikov. Letno v Alpetour Bandagu obnovijo okoli 50.000 potniških in blizu 50.000 tovornih pnevmatik, kar pa je že tolikšna količina, da pripomore tudi k razbremenitvi okolja, kajti zavrženih avtomobilskih gum je tako precej manj. PRVI MED JAPONCI V EVROPI POO0U$ezne hotelske »dejavnosti«. Nekdo ima v najemu resta-iQ c,Jski del in kuhinjo, drugi sobarske kapacitete, tretji kakšne »r.ainiške avtomate, četrti disco... 2 nn- r Oostov preprosto ni v izobilju, ti zasebniki »operirajo« ajmanjšo možno mero zaposlenega osebja. In so zato v pri-ru, da hotel napolni kakšna močnejša druščina, v hudi in Prer>udi zadregi. k0 » ta^° se ie zgodilo, kar se je zgodilo: ko se je več kot sto ja 0. Rajnih gostov zvečer zapodilo v diskača, je bil po stari nava-staarn samo en samcat natakar, ki v povprečnem večeru po-stoV' 08 *>-u't kakšnih šest oranžad Seveda zdaj ni zmogel vseh Vrac^.aroc'' Tistim «tapravim« natakarjem, ki so stregli v resta-L d ,n hvalabogu pritekli na pomoč, je bilo kar malo nerodno nj p,3.06 ^ 'zgubili gostov, so se jim opravičevali. «Veste, saj to ase. To smo dali v najem!« *8ri 'a' ^° treDa koordinacije! Zasebniki, ki so v hotelu, od fri-rnoraT d° peQ,ikerjev in najemnikov disco klubov - vsi se bodo Pa v ' c'°9°voriti za usklajen pristop ob večjem navalu. Tako kaj dSe.to zdaj spominja na čase tozdiranja, ko en tozd ni vedel, Cas e a drug tozd, pa čeprav so bili ista firma! Se spominjamo imela't ^e ena sama povprečna slovenska železniška postaja eden * ^estnaJst tozdov, ki so se med sabo grdo gledali in n orugemu nagajali!« D. S. ■udov HVAL A ZA OBISK MALOPRODAJNA TRGOVINA 61000 LJUBLJANA Poljanska 95 Tel.: (0)61/316-143 VSE ZA KOLINE CREVA, OVITKI. DIŠAVE, MESARSKI PRIBOR, STROKOVNI NASVETI PRODAJAJTE PIVO, NE PA VODE! Karavanška voda Julijana je zaradi svojih karakteristik zelo odmeven projekt malega podjetništva. Še zdaj namreč nima uporabnega dovoljenja, zasebnik pa visoko blokiran žiro račun. Zato, ker z vodo praktično še ni nič, se je tudi država gladko pod nosom obrisala za denar, ki ga je dala za 90 novih delovnih mest v tem velepoteznem projektu. Vodo Julijano so odpirali na izjemno slovesen način - tedanji minister za industrijo Izidor Rejc je prav zaradi pogovorov z nosilcem tega projekta pustil dolgo čakati neko italijansko delegacijo... In tako naprej in tako dalje: bilo je veliko rompa in pompa, zdaj pa nič ni. Da bi bilo še bolj neprijetno, se je oni dan v tem negativnem smislu »spozabil« tudi gospod Ton Brunsveld. svetovalec mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki si je ogledal tudi vodo Julijano. Gospod Ton Brunsveld je prijazno kimal in bil nekaj časa diplomatsko tiho, potem pa se le ni mogel zadržati in je vljudno pobaral: »Saj v nekem smislu že razumem, da ste nad dobro vodo tako navdušeni. Ampak... Sam pri sebi se pa le sprašujem, čemu bi prodajali vodo, ko pa se s prodajo sokov ali piva zanesljivo več zasluži?« • D. S. TAKI SMO ATA, KAKO STE KAJ? Nedelja je čas, ko gremo obiskat svoje sorodnike v bolnišnico. Nekaterim so ti obiski prav v nadlego, drugi pa komaj čakajo. Prav zanimivo - in poučno - je opazovati, kaj vse se v času obiska dogaja. Ne moremo trditi, sumimo pa vendarle, da je večini strežnega osebja čas obiskov prav zoprn čas, saj se na hodnikih kar gnete razne žlahte in znancev. In tako v kotu sobe leži mož, ki ga je prišlo obiskat enormno število znancev in žlahte. Toliko jih je, da eden ob drugem stojijo kar malce postrani. Vsak, ki ga pride obiskat, reče: »No, ata, kako smo kaj?« In odloži paketić na nočno omarico. Ata bolehno prikima in jih nemo ogleduje. Že čez pet minut jim zmanjka tolažilnih in vsakršnih besed, ki se jih običajno izreče bolniku. A pogovor je nekako treba nadaljevati, saj bi bilo skrajno mučno, da bi bili zdaj kar tiho. Bolnik jih tako ali tako ne zanima več, zato začnejo živahen medsebojni pogovor: o ozimnici, kako da je draga, o stanovanjskih najemninah, ki so se pasje podražile, o žlahti, ki ga lomi... Besede kar vrvijo v tem belem prostoru: žlahta domala da ne kriči eden na drugega nad bolnikom, ki vedno bolj nemočno leze pod odejo. Podoba je po svoje kar grozljiva: obiskovalci »našega ata« si v času obiska izmenjajo čisto vse medsebojne informacije in lahko bi se tudi še pošteno skregali. Ko hrupno odhajajo, se ata počasi vzdigne in reče: »Ah! Hvalabogu, da so šli!« Kranj d.d. Savska loka 24 telefon 222-691 fax 222-159 Tržič 52-026 Škofja Loka 631-081 Jesenice 81-152 Idrija 065/71-698 Najnižje diskontne prodajne cene za: - toaletni papir in papirnate brisače - betonsko železo od 0 6 do 0 12 mm - hladno valjano pločevino debeline 1,5 do 3 mm imamo v skladiščih Dinos Kranj d.d. v Kranju, Savska loka 24, tel.: 222-691 v Škofji Loki, Tavčarjeva 11, tel.: 631-081 na Jesenicah, Kurilniška 18, tel.: 81-152 Pokličite nas in se prepričajte! Odkupujemo vse vrste koristnih odpadkov po najvišjih dnevnih cenah. Zagotavljamo takojšnje plačilo! TOREK, 10. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 9.10 9.10 10.00 10.00 10.30 10.45 11.00 11.30 12.00 12.05 14.25 14.35 14.40 15.25 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.25 17.30 17.40 18.00 18.35 18.40 19.10 19.20 19.25 19.30 20.00 20.05 20.35 21.35 21.40 22.30 22.55 23.05 23.08 23.10 23.10 23.35 0.20 Video strani Program za otroke Zqodbe iz školjke Šolska TV, ponovitev Analitična mehanika Angleščina - Follovv me Muzzv, angleščina za najmlajše Sedma steza, ponovitev Da ne bi bolelo: Hemofilija, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda, ponovitev Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Zgodbe groze, ponovitev ameriškega filma EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhaj! - Solata iz špagetov Prvi uspehi: Rok Zgonc - violina Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, ponovitev 3. oddaje Denver - poslednji dinozaver, ameriška otroška nanizanka I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah EPP Alpe - Donava - Jadran Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport EPP Volitve '92 EPP EPP E. Somerville - M. Ross: Prava Charlotte, angleška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, šport. Žarišče Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Haggard II, ameriška nanizanka Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Video strani -15.10 Sova, ponovitev - Brooklvnski most, ameriška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka; Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija - 16.50 Svet poroča - 17.30 Slo venci v zamejstvu - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 V službi rocknrolla - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 Pari, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 20.55 Glasba, show in cirkus: Cirkus Scott - 22.00 Osmi dan - 22.50 Novosti založb: Prelistajmo skupaj... - 23.00 Svet poroča, ponovitev - 23.40 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Problemčki, angle ška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.05 Kemija 10.40 Biologija 11.05 TV Leksikon: Gobe 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.05 Živalski svet 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, pono vitev 14.50 Speča vohuna, ponovitev britanske nadaljevanke 15.40 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Trgovec s sanjami, britanski dokumentarni film 21.10 V velikem pla nu 22.46 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja 0.05 Poročila 0.10 Video strani Slovenija 2 Glasba, show in cirkus V današnji oddaji bomo obiskali cirkus, ki so ga v prejšnjem stoletju ustanovili klovni družine Bronett in so se po dolgih letih popotovanja po svetu, končno ustalili na Švedskem. Cirkus Scott pripravi vsako leto nov program in tako dokazuje svojo zvestobo širnemu občinstvu, tudi vam. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Video strani 17.50 Parker Kane, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 20.35 Radar 21.10 Speča vohuna, britanska nadaljevanka 22.15 Tri ljubezni, 9. del švedske nadaljevanke 23.05 Premiere, ki jih ni bilo -Avto trobi, mi smo rodoljubi, humoristična serija 0.05 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Teden na borzi 12.00 A Shop 12.10 Video strani 19.00 Napoved sporeda/ Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 19.25 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.28 Vreme 20.32 Dokumentarec tedna: Afrika 21.00 Ala-mo, 1. del ameriškega barvnega filma 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.15 Vreme 23.17 Dnevno-informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 A Shop 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan, lepo pozdravljeni -16.10 - Obvestila na Radiu Tržič - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.20 -Gost v torek - 18.15 - Klepet s poslušalci -19.00 - V četrtek na svidenje - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 - Čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP -19.00 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse za moj avto - 15.00 -Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 -Od srca do lonca - 16.30 - EPP -17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 18.30 - Narodno zabavna lestvica - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri KINO 10. novembra CENTER amer fant. pust. film ČAROBNI KAMEN ob 16. in 18. uri prem amer social. drama MOJ PRIVATNI IDAHO ob 20 uri STORŽIĆ Danes zaprto! ŽELEZAR amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17.45 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer melodr OCVRTI ZELENI PARA DIŽNIKI ob 18. in 20. uri NOVO V KINU Ko sanjajo zeleni paradižniki Najprej mala šola južnjaške kuhinje: ocvrti zeleni paradižniki so kulinarična posebnost ameriškega juga, pripravijo pa jih tako, da nezrele paradižnike povaljajo v koruzni moki, soli in popru in jih ocvrejo na masti. Ves ta uvod pa samo zato, da boste vedeli, kaj pomeni naslov najnovejšega filma dveh oskarjevk Jesice Tandv in Kathy Ba tes. Vse skupaj pa je samo skrajšan naslov romana Fannie Flagg "Fried Green Tomatoes at the VVhistle Stop Cafe". Zgodba je postavljena v mesto Birmingham v Alabami, kjer se zdol- fiočasena gospodinja Evelvn (Bates) spoprijatelji s starejšo Ninny Tandy) in prihaja k njej po nasvet in tolažbo. Ninny ji pripoveduje svoje spomine na trideseta in štirideseta leta, zgodbo o prijateljicah (Masterson in Parker), ki delita strašno skrivnost... 4 JL JTRAN SREDA, 11. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9,50 Video strani 10.00 Program za otroke 10.00 Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke 1025 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev 11.00 E. Somerville - M. Ross: Prava Chartotte, ponovitev angleške nadaljevanke 11.BO Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.06 Video strani 16.35 Video strani 16.46 Napovednik 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.06 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.15 EPP 19.20 Napovednik 1925 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.00 EPP 20.06 Film tedna: Pot upanja, švicarski film 21.56 EPP 22.00 Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, 4. oddaja 22.10 Sprehodi po stari Ljubljani 22.40 TV Dnevnik, Vreme, šport. Žarišče 23.05 Napovednik 23.08 EP, Video strani 23.10 Sova 23.10 Radio FM, ameriška nanizanka 2326 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 020 Video strani Slovenija 1 Pot upanja, švicarski barvni film V revni vasi jugovzhodne Turčije, kamor prihajajo prelepe razglednice "švicarskega raja", sanjari oče osmih otrok o boljšem življenju v tujih krajih. Misel na odhod ga iz dneva v dan bolj obseda, saj je sit garanja na skopi zemlji. Dvomi, s katerimi ga obsipa žena, ga ne omajajo in svarila starega, modrega očeta ga ne odvrnejo od namena, da ne bi prodal zemlje in se z ženo in enim od otrok najbolj bistrim, živahnim sinom ne bi odpravil na pot v obljubljeno deželo. Pot upanja pa je že od vsega začetka pot razočaranj in ponižanj. TV AVSTRIJA 1 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.46 Video strani - 15.56 Osmi dan, ponovitev - 16.46 Sova, ponovitev - Haggard II, angleška nanizanka, Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni progra mi - Maribor - 19.00 Psiho - 19.25 EPP -19.30 TV Dnevnik HTV - 20.00 Pari, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka -21.00 Športna sreda - 21.50 Vinko Vodopivec: Ljudski pastir in skladatelj - 22.50 Video strani - 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Roseanne, serija 9.30 Novosti, računalniški show 10.00 Angleščina 10.30 Vedno težave s Harrvjem, ponovitev ameriškega filma 12.05 The Laff-a-Bits, Seas hore Artist 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.46 Leto in dan 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Niklaas - deček iz Flandrije 15.30 Čudežni cilinder, lutkovna igrica 15.50 Po sledeh... E.T. pri filmskih čarovnikih v Hollvvvoodu 1620 Nekoč je bilo ... Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice 16.30 Hevrekal mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Ple šec redko pride sam 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Zmaga ljubezni, italijanska nadaljevanka 21.50 Pogledi s strani 22.00 Zore - človek brez meja 22.45 Nikogaršnja zemlja, av-strijsko-nemški film 0.20 Čas v sliki 0.25 Mesto iluzij, ameriška melodrama 2.20 1000 mojstrovin/Poročila TV AVSTRIJA 2 1 PROT.RAM TV HRVAŠKA 8.30 Vremenska panorama 16.45 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar/Problemč-ki, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.05 Tin Ujevič 10.40 Pisava in sli ka: Dragutin Tadijanović - Sen 11.00 TV Leksikon Obdobja svetovne književnosti: Manierizem 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Zgodbe o lisici, serija 12.00 Poročila 12.05 Živalski svet 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Speča vohuna, ponovitev britanske nadaljevanke 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Zgodovina hrvaškega knjižnega jezika 16.35 Mala vizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Z druge strani morja, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vprašanje oblasti, britanski barvni film 21.15 Dnevnik povratnika s fronte, dokumentarna oddaja 21.45 Kleti jada Vinske pesmi 22.50 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 0.10 Poročila 0.20 Video strani kov 17.00 Napredek z razumom 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Harrv in Hendersonovi, serija 18.30 Nasmehnite se, prosim igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vre me 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 črno na belem 22.00 čas v sliki 22.30 šport 0.15 Jam The Au stralian jazz orchestra, iz kongre sne dvorane v Beljaku 1.00 Poroči la/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža 10.55 Pet za pet 11.20 -Halo 92 - 12.15 Osmrtnice, zahva le - 12.20 - črna kronika 12.56 -Pet za pet 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi - 17.20 - Novi narski blok 18.00 - Gorenjska da nes jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 17.35 Video strani 17.45 Nemi filmi Charlieja Chaplina, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.05 Najbolj strašni umor, humoristična serija 20.40 Otoki ljubezni, dokumentarni film 21.35 Speča vohuna, britanska nadalje vanka 22.25 Osman, dokumentarni film o nastajanju predstave 23.35 Horoskop 23.40 Video strani 1. RADIO TRIGLAV JESENICE KANALA 10.15 A shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 12.00 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vre me 19.02 Male živali 19.20 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20 15 Dnevno-informativni program 20.32 Kult ura 21.00 Alamo, 2 del ameriškega barvnega filma 22.30 Drugačen svet, ameriška nadalje vanka 23.15 Božidar Jakac Podoba na filmskem traku, 7 del 23.30 Vre me 23.32 Dnevno informativni pro gram 23.45 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 0.06 Astrološka na poved 0.15 A Shop 0.25 MCM 1.00 Video strani 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Ob vestila 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 Novice, EPP 17.00 Osrednja tema, EPP 18.00 čestitke 18.30 - Informativna od daja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - 1. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.10 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.40 Pehar zdravja 15.00 - Do godki danes, jutri 16.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami 16.15 - Od srca do lonca 15.30 EPP ' 17.00 Glasbeni gost + Denv 18.00 Novice osmrtni ce - obvestila 18.10 Moj svet 19.00 Odpoved programa KINO 11. novembra CENTER amer soc. drama MOJ PRIVATNI IDAHO ob 16 18 in ».url STORŽIĆ amer trda erot GLOBOKO MODRO ob 18 in 20 uri ZELE ZAR amer melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 18-in 20 ur, TRŽIČ amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17 45 in 20 uri Dragi mladi sodelavci in bralci! Ob prelistavanju današnjega časopisa boste opazili, da smo nekoliko spremenili zasnovo. Tako bo tudi vaša in naša rubrika Iz šolskih klopi poslej ob torkih in ne več ob petkih. Upamo, da boste še naprej ostali naši zvesti bralci in sodelavci. Uredništvo [trsovi FQ Nora pravljica Babica se je nekega dne vozila z gliserjem. Ko se je pripeljala domov, so jo že čakali palčki. Palčki so takoj pojedli gliser. Kupila je telefon in računalnik. Palčki so takoj začeli jesti računalnik. Le telefon je ostal nedotaknjen. Babica je po telefonu poklicala princa. Princ je zašil palčke. Zakaj? Zato, ker so počili. Rok Pečar, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Mladi gasilci iz Predoselj Marko in Primož Dolenc, Žiga Štor, Andrej Ušlakar, Urška Ovseni k, Matej Nograšek, Aljoša Brlogar, Luka in Mojca Ovsenik ter Uroš Dolenc (na sliki) pa Katja Kerč in Matjaž Zakelj so uspešno zastopali Gasilsko društvo Predoslje na letošnjem občinskem kvizu o požarni varnosti. Člani podmladka in mladinci so si s prvima mestoma priborili skupno zmago; s tem tudi dva pokala v trajno last in tri prehodne pokale. K uspehu so nekaj pripomogle izkušnje s prejšnjih tekmovanj, še več pa vztrajne enomesečne priprave na letošnji nastop. Za tekmovalce so priznanja predvsem spodbuda, kakor obljubljajo, za nadaljnje sodelovanje v društvu. Kot ocenjuje njihov mentor Cveto Lebar, pa je vzgoja mladih velika naložba tako v požarno preventivo kot v obnovo aktivnega članstva, med katerim imajo sedaj okrog 60 gasilcev. S. S. - Foto: S. Saje TRGOVINA BLED, c svobode 3. TEL.: 76-562 VSE ZA ŠIVANJE IN PLETENJE ŠIVALNI STROJI PFAFF IN METRAŽNO BLAGO ALCANTARA, ITALIJANSKE VISKOZE, DUFTINI, VELURJI, PREŠITE DVOJNE TKANINE, PODLOGE,.. PRIJAVITE SE LAHKO TUDI NA TEČAJ ŠIVANJA CENA SAMO 120 DEM - 70 UR TRGOVINA TEL.: - Vaša pesem Špela debela Mlada pevka Sendi je izdala svojo prvo kaseto s samimi lepimi, veselimi in zasanjanimi pesmimi. Igra klavir in poje, nekaj pesmi je napisala tudi sama. Sedem let se je ukvarjala i jazz baletom. Še zdaj rada pleše, kar pokaže tudi na nastopih. Nastopala bo po osnovnih šolah, odpisala pa bo tudi na pisma, če ji boste pisali na naslov: Sandra Zupane, Hafnarjeva 6 a, 61210 Šentvid pri Ljubljani. Za vas smo s Sendijine kasete izbrali priljubljeno otroško pesmico Špela debela, za katero je besedilo napisala sama, glasbo pa njen oče Anton. Špela debela Tam v mestu so majhne punčke, ki razgrajajo dneve vse, a med njimi je mala Špela, ki vsem fantom lomi srce. Ko se pojavi, vsi tekajo za njo, a mali Špeli pri srcu je lepo: ne zanima se za te fantke, ki z njo igrali bi se srčno. Refren: Špela debela, Špela debela, deklica iz naše ulice, Špela debela, Špela debela, deklica iz naše ulice. V njenih pravljicah niso malčki in dekletca v cunjicah. v njenih sanjah so mali palčki in princeske v oblekicah. A enkrat Špela bo zrasla v dekle, pozabila bo na pravljice in zamenjala bo vse palčke za bivše malčke iz ulice. Refren: Špela debela, Špela debela.. otroška trgovina W TIP. RloH TICBled Program CHICC0, NUK, TIGEX Pampers plenice samo 1.375,- SIT ZASTOPAMO IN PRODAJAMO ZA SLOVENIJO: Prodram WALT DISNEY od 2 do 14 let t termo puloverji (nošen)e na obe strani) • jakne (nošenje na obe strani) • trenirke t kosmati puloverji t tanke majice Program ERGE od Odo 10 let kape, nogavice, rokavice, bombažne hlačne nogavice, žabe s stopali Program C0RS0 BLUE (Italija) od 0 do 10 let termo hlače, zimske bunde in pajaci od 5.500,- SIT dalje PRODAJA NA 2 ALI 3 ČEKE! Odprto vsak delavnik od 10 do 13. in od 15. do 19. ure. TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 <£arbie program uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm kozmetika 17ifAHL*]d in ostalih znanih firm kompleten program Q|f Jgffgft, tudi senzorski brivniki m * darilni program iz stekla in keramike MOVO - groaltUCna prodaja bonbonov J v 30 OkuŠIh posebno V"^* ugodno pakiranje po 5 kg \r Delovni čas: 9. - 12., 15. - 19., sobota 8. - 12 ure, tel 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE PRODAJA NA DEBELO • igrače Grenka lupina - sladka vsebina Kostanj Najboljši je na prostem nad ognjem pečen kostanj, zraven pa se pije sladek grozdni sok, mošt ali jabolčnik, nam piše naša bralka Slavica Pustoslemšek s Kokrice v uvodu svojega pisma, potem pa naniza celo vrsto zanimivih receptov za uporabo kostanja. Takole piše: Zelo dober je kostanj za nadevanje rac, gosi, puranov. V ta namen kostanj skuhamo, ga olupimo in z njim nadevamo perutnino. Okus oplemenitimo še z narezanimi jabolčnimi krhlji ali nekaj suhih sliv. Kuhanega in olupljenega pa denemo tudi v maščobo k zrezkom; odlična priloga za spremembo. K pečenemu mesu lahko ponudimo tudi kostanjev pire. Kuhan in olupljen kostanj pretlačimo, mu dodamo malo mleka ali smetane - po želji pest sesekljanih ali zmletih orehov in malo posolimo. Popečen kostanj z brstičnim ohrovtom Za dve osebi potrebujemo 40 dag kostanja (20 dag neto), 20 dag br-stičnega ohrovta (lahko tudi zelje), sol, malo muškatnega oreščka, 5 dag margarine, 15 dag parmezana. Kostanje na zaobljeni strani križasto zarežemo, jih s ploščato stranjo položimo na pekač in jih na srednji rešetki pečemo pri 200 stopinjah C 20 minut. Pečene na hitro olupimo. Brstični ohrovt očistimo in ga kuhamo 15 minut. (Če uporabimo zelje, ga Pred kuhanjem narežemo na rezance.) Odcedimo ga, zmešamo z muškatnim oreščkom, pečenim, olupljenim kostanjem, margarino in parmezanom. Vse zložimo v ognjevarno posodo - povrhu damo še nekaj kosmov margarine in vse skupaj popečemo pri 220 stopinjah C na zgornji rešetki 10 minut. Jed je primerna za lahko večerjo. Če pa dodamo še malo krompirja v kosih, pa je samostojna jed za kosilo. Zelenjavna enolončnica s kostanjem Potrebujemo 25 dag (neto) kostanja, 25 dag pora, 25 dag korenja, 25 dag belega zelja, 1 čebulo, 1 lovorjev list, malo peteršilja, 5 dag maščobe, 1/2 I kokošje juhe iz kocke, 20 dag mesnate slanine, sol »li žlico vegete. Kostanj v pečici spečemo (na zaobljeni strani ga prej križasto zarežemo in položimo v pekač s plosko stranjo navzdol). Pečemo 8a 20 minut, nato vročega olupimo. V juhi iz kocke skuhamo slanino. Zelenjavo zrežemo na kocke ali kolobarje, zelje na rezance. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, da postekleni, dodamo zelenjavo, jo prepražimo, dosolimo, popramo in zalijemo z Jt»ho, v kateri smo kuhali slanino. Na majhnem plamenu kuhamo 30 minut. Zadnjih 10 minut kuhanja dodamo še popečen kostanj. •edi po možnosti ne mešamo več, ampak jo samo potresamo v kozici, tako da ostane kostanj lepo cel. Preden damo jed na mi-2o> jo potresemo s sesekljanim peteršiljem, povrhu pa naložimo na rezine narezano slanino. Kostanjeve rezine \ skledi zmešamo 20 dag sladkorja, 1 vanilin sladkor in 3 rumenjake. Ko zmes naraste in se peni, dodamo 30 dag pretlačenega kostanja (ali pireja iz pločevinke), žlico ruma in sneg 3 beljakov fer 1/2 pecilnega praška. V pekač naložimo zmes za prst debelo ln jo spečemo. Ohlajeno (najbolje naslednji dan) razrežemo na y enake dele in dve plošči namažemo z naslednjim nadevom: zavremo 1/8 1 mleka in 20 dag pretlačenega kostanja, dodamo 0r»lajenemu 15 dag sladkorja in 15 dag margarine (penasto vmešamo sladkor in margarino). Plošče zložimo drugo vrh druge, gornjo pa posipamo s sladkorjem. Z ostrim nožem zrežemo na rezine. Ta mesec na vrtu Pripravimo prst za pomlad Preden kompostnica zmrzne, parimo prst za pomladansko setev v zabojčke in v grede. Zmrzla prst zahteva pri parjenju preveč pare; ta se kondenzira v vodo in spreminja prst v blato. Takšna zemlja ni primerna za setev, ker je izgubila svojo strukturo in se ta ne obnovi tudi po osušitvi. S parjenjem uničimo v prsti vse bolezenske kali, živalske škodljivce in seme plevela. Poleg tega še mobiliziramo hranilne snovi, ki so morda v prsti. Najbolj preprost parilnik je kotel, kakršnega poznamo iz starejših pralnic. Potrebujemo samo še gosto mrežo v obliki sita, ki se prilagaja notranjosti kotla. Razdalja med dnom kotla in mrežo naj bo okrog 15 cm. To dosežemo tako, da damo na dno kotla nekaj debelih kamnov in nanje položimo mrežo. V kotel nalijemo vode 12 do 15 cm visoko, nato mrežo s prstjo poležemo na kamne. Ko pod kotlom zakurimo, ga pokrijemo s pokrovom, da ne bi para uhajala. Navadno pokrov ne zatesni zadosti, zato ga moramo pokriti še z nepropustno plahto ali s plastično folijo. (Bolj priročen od opisanega kotla je brzoparilnik za kuhanje svinjske hrane;) Zemljo moramo pariti približno eno uro. Poparjeno zemljo spravimo kje na prostem; prostor naj bo čist, da se zemlja ponovno ne okuži. Najbolje naredimo, če zemljo naložimo na plastično folijo. Čeprav zemlje ne parimo, jo že zdaj pripravimo za zgodnje setve, ko je v vrtu zemlja še vsa zmrznjena. Nasejmo jo na folijo, spravimo v kakšno večjo plastično posodo in jo hranimo na suhem. Lahko pa jo tudi že kar razporedimo po koritih, ki smo jih namenili za zgodnje setve. Iz stoletne pratike Koristne drobtinice Razsušena lesena posoda se razmoči, če deneš vanjo sena ali slame ter naliješ z vodo. Voda sicer steče skozi špranje, a bilke si toliko vode zadrže, da se posoda nasiti vlage. Jajce je sveže, če je prozorno (poglej ga proti luči). Na jezik položeni se čuti staro jajce gorkejše kakor sveže; v slani vodi se sveže jajce potopi, staro pa plava. Jajca zmrzla bodo spet užitna, če jih postaviš v mrzlo slano vodo ; hraniti pa se taka jajca ne dajo več. Iz čebelje lekarne Pravijo, da je med hrana, poživilo in zdravilo. Po vsem svetu obstaja verjetno več kot 20 tisoč vrst medu. Pri nas pa so najbolj znani gozdni, cvetlični, ajdov, kostanjev, akacijev, lipov, sončnični in hojev med. Specifične vrste medu imajo tudi specifičen učinek. Čistega medu skorajda ni, na trgu pa so vendarle vrste, ki izvirajo pretežno z ene ali druge cvetice oziroma rastline. Pa poglejmo, kdaj si lahko s katerim od njih pomagamo. Gozdni med pomaga proti vnetjem žrela ter krepi odpornost organizma. Cvetlični med krepi žile in srce. Ajdov med pomaga pri okrevanju, krepi organizem po prestani bolezni. Kostanjev med ugodno deluje na prebavila, jetra in pri nespečnosti. Akacijev med pomirja in blaži utrujenost. Zajbljev med blagodejno vpliva na dihala. Lipov med pomaga pri premagovanju prehladov. varnost Kranj, Podjetje za varovanje premoženja p.o. Bleivveisova 16, Kranj, tel. 212-726 Hitra in učinkovita intervencija Podjetje Varnost Kranj, ki kvalitetno opravlja storitve s področja tehničnega In fizičnega varovanja objektov In prevode denarja ter vrednostnih dokumentov, Je svoj avtopark Pred kratkim dopolnilo z novim intervencijskim vozilom. Vozilo je narejeno na osnovi renaulta 5 in ima posebno opremo, ki je potrebna za hitro in učinkovito interveniranje v primeru vdora v objekte, ki jih varujejo. Učinkovita intervencija pomeni, da se mora posebej izurjena in za 8} namene opremljena ekipa, *<' je v dežurnem centru, v Primeru alarmnega signala kar najhitreje odpraviti do objekta. Intervencijska ekipa Podjetja Varnost na objekt, v katerega je vloml|eno, prispe *e v nekaj minutah. Ker člani ekipe natanko vedo, kje je vhod in centrala alarmnega sistema, lahko hitro ugotovijo, v kateri sektor objekta je bilo vlomljeno, tako da kar čim hitreje odkrijejo storilca in ga tudi zadržijo do prihoda policistov. Ker je novo intervencijsko vozilo opremljeno tudi z dodatnimi svetili in posebej označeno podjetje Varnost Kranj s svojimi strokovno usposobljenimi ekipami lahko intervenira tudi v najtežjih pogojih. Učinkovita vstop v objekt. Intervencija: ^°V° '"tervencljsko vozilo podjetja Varnost Kranj ...odkrivanje mesta vloma s pomočjo alarmne centrale Moda Vsaka ženska bi rada imela v svoji garderobi obleko, ki bi jo lahko nosila ob vseh priložnostih, v kateri bi se vedno dobro počutila, bila vedno elegantna. Tak model je tale volnena obleka z velikim ovratnikom, ki se zapenja z dvema vrstama gumbov. Iz kvalitetne volnene flanele je sešita. Kot smo že zapisali, so letos modne barve mlečnega stekla v vseh niansah. Pri Suknu v Kranju (zdaj so se z Mohorjevega klanca preselili v Jenkovo ulico, blizu MM) smo videli taksna blaga v nežnih zelenkastih, sivkastih, drap in rumenkastih tonih. Kot bi jih vzeli iz revij! A*1 ČETRTEK, 12. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Video strani 10.10 Program za otroke 10.10 Jakec in čarobna lučka, ponovitev angleške risane nanizanke 10.20 Kapica nevidnica 10.40 Norčije v živalskem vrtu 10.60 Šolska TV 10.50 Analitična mehanika 11.20 Učenje angleščine s pomočjo videa (slovenska verzija) 11.46 Muzzv, angleščina za najm- 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Napovednik 15.56 Športna sreda, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 17.40 Živžav 18.25 EPP 18.30 Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19 JO TV Dnevnik, Vreme, šport 20.00 EPP 20.06 Volitve '92 21.36 EPP 21.40 TVariete 22.40 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 23.06 Poslovna borza 23.15 Napovednik 23.18 EP, Video strani 23.20 Sova 23.20 Dragi John, ameriška nanizanka 23.45 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.35 Video strani -16.45 Sova, ponovitev - Radio FM, ameriška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Videolestvica -19.25 EPP -19.30 TV Dnevnik Koper - Capodistria - 20.00 Pari, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 21.00 Večer avstralske TV: Esperance, upanje za prihodnost, dokumentarni film; Imam te! kratki film; Mestne sanje, dokumentarna oddaja o domorodcih; Avstralska visoka planota, Vonj po tropih, dokumentarna reportaža - 23.00 Video strani. I. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Pro-blemčki, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.05 Relief 10.35 Bitke in sle di: Turška osvajanja 11.06 TV Leksikon: Uvod v ikonologijo 11.16 Ameriška angleščina 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mla-* de: Veronika Deseniška 12.00 Točno opoldne/Poročila/Svež veter v starem gradu, ameriška humoristična nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Speča vohuna, ponovitev britanske nadaljevanke 15.40 The big blue Oddaja za Un-profor 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški - Naši likovni umetniki: Blaž Jusjev Trogiranin 16.35 Mala-vizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Iz sveta znanosti 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Spekter 20.60 Iščem sorodno dušo, humoristična serija 21.25 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 18.00 Video strani 18.10 Vprašanje oblasti, ponovitev britanskega filma 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Humoristična serija 20.55 Speča vohuna, britanska nadaljevanka 21.55 Moč in slava, dokumentarni športni fikn 22.30 Eurogol 23.50 Horoskop 0.15 Video strani KANALA Slovenija 1 TVARIETE Vabimo vas k ogledu oddaje, v kateri vam bodo zapeli Alenka Pinterič, Jan Plestenjak in Barbara Šinigoj, Edvin Fliser, Irena Polko, Ditka Haberl in Oto Pestner, Romana Kranjčan, zaplesali pa plesalci Bolera, Urške, dve točki pa sta tuji. Seveda nismo pozabili na humor in tako se boste lahko nasmejali ob domačih in tujih skečih. Oddajo bo vodil Aleš Valič. welle 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.15 Dnevno-informativni program 23.40 MCM 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani 10.15 A Shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 19.00 Na poved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.45 A shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-infor mativni program 20.28 Vreme 20.32 Dance session, oddaja o plesu 21.00 Marlboro music shovv 21.30 BMX Tone in Simon Stojko 22.02 Poročila v angleščini. Deutsche TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.06 Roseanne, serija 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Argumenti, ponovitev 11.46 Črno na belem, ponovitev 12.15 Teleskop 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.50 Risanka 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 1560 Kadar poka, 2 x levo 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 Nasveti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurtitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Stara ljubezen ne zarjavi 19.22 Znanost danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Pogledi s strani 21.30 Stolp talcev, ameriško-italijanski film 23.00 čas v sliki 23.05 Osamljen boj Sare Bovvman, ameriški film 1.20 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Dinozavri, serija 18.00 Harrv in Hendersonovi, serija 18.30 Kdo je kdo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini, pogovor z dr. Tassilom Broe-sigkejem 23.30 Kabaret 0.15 Poročila/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja po Tržiču - 17.00 - Včasih je dobro vedeti -17.30 - Novosti iz sveta glasbe -18.06 - Glasbena lestvica Tržiški hit -18.55 - Pogled v jutrišnji Gorenjski glas - 19.00 - Jutri na svidenje - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Na obisku. Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - čestitke - 18.30 - In formativna oddaja BBC-ija, EPP 19.00 Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Obrtniki sebi in vam 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 -Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa -16.15 - EPP - 17.00 - Športni utrinki - 17.10 - Zdravstveni nasveti 17.45 - Novosti na knjižnih policah 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila -18.20 Lepota not in tonov 19.00 Odpoved programa KINO 12. novembra CENTER amer melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 16.. 18. in 20 uri STORŽIĆ amer trda ertot GLOBOKO MODRO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer glasb drame KRALJA MAMBE ob 18 in 20. un TRŽIČ amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17 45 in 20. uri ! -KOMENTAR- HELENA JELOVČAN Nove metode spodrivajo klasični pouk Od 31 osnovnih šol na Gorenjskem jih je kar slabi dve tretjini vključenih v različne projekte oziroma posebne oblike dela na razredni in skoraj tretjina na predmetni stopnji Dobra polovica šol letos eksperimentira z integriranim poukom v prvem razredu (v drugem 29 odstotkov in v tretjem tri odstotke), četrtina šol ima v prvem razredu opisno ocenjevanje, po metodi Wambacha dela šest odstotkov šol, 21 odstotkov jih preskuša projekt tempus, šestnajst odstotkov pa didaktično prenovo četrtega razreda. Na predmetni stopnji je 22 od. stotkov šol uvedlo etiko in družbo, nekaj manj se jih je ogrelo za projekt učne diferenciacije, vseh 31 šol pa se je letos vključilo v projekt treh ocenjevalnih obdo-bij. Gre za raziskovalno razvojne projekte, ki so vodeni in nadzorovani iz Zavoda RS za šolstvo in šport. Če jim prištejemo še projekt zgodnjega učenja tujega jezika (v tretjem in četrtem razredu), pa uradno nepotrjene (in zato nepreštete) samoiniciativne poskuse posameznih zagnanih učiteljev, potem lahko rečemo, da se na velikem šolskem polju resnično veliko dogaja. Starši, zlasti tisti, katerih otroci bodo šele postali prvošolč-ki, so zaradi kopice novotarij pogosto upravičeno zbegani. Vsebine projektov ne poznajo, še manj učinke. Sprašujejo se, ali naj svojega malčka zaupajo učiteljici, kije navdušena za integrirani pouk, ali bo bolje "vozil" pri učiteljici, ki prisega na Wambacho-vo metodo, bo opisno ocenjevanje iz njega naredilo neambicioznega lenuha, ali ni morda še najboljši stari klasični način pouka? Žal na ta vprašanja (še) ne zna prav odgovoriti niti pedagoška stroka. Nejasna je zlasti pri odgovoru na vprašanje, katera od teh novih metod je (tudi v primerjavi s klasiko) najboljša, bo-Ijalimanj v temi pa še tava tudi glede njihovih pozitivnih in negativnih učinkov. Za zdaj velja predvsem ugotovitev, da nobena od metod za otroke ni škodljiva! Zanimivo je, kako so nove oblike dela v naše šole zašle; predvsem po želji posameznih učiteljev (bolje: učiteljic), ki so po zgledih iz tujine iskale načine, kako bi po eni strani zadostile lastni ustvarjalnosti, hkrati pa šolo napravile bolj prijazno, ustvarjalno, sproščeno, po meri sposobnosti učencev. Živopisnost torej prihaja "z dna ". ne diktirano "z vrha", kot je bilo doslej običajno. Stroka in šolska oblast sta se vključili naknadno. Vodenje in nadzorovanje "z vrha " pa je seveda potrebno. Ni namreč vse zlato, kar se sveti. Zato so potrebni razvojno raziskovalni projekti, ki bodo v nekaj letih pokazali dobre in slabe plati vsake metode, najboljše od njih bo treba strniti v kombinacijo nekega novega, splošno veljavnega recepta za vse. Za projekte, ki se odvijajo pod "pokroviteljstvom" Zavoda RS za šolstvo in šport, je obvezen pristanek vse šole in učitelja, ki se za projekt lahko odloči le na osnovi mnenja staršev. Prav pri teh projektih dobesedno izbija tudi vloga šolskih svetovalnih delavcev, ki se (končno) lahko strokovno uveljavijo in potrdijo. Za lažje razumevanje, odločitev staršev, morda kratek oris značilnosti raziskovalno razvoj- nih projektov, ki so dobili korenine v gorenjskih osnovnih šolah. Projekt opisnega ocenjevanja je eden najbolj množičnih prav zato, ker postavlja določene pogoje; uvajajo ga lahko samo šole, v katerih učitelji že imajo določene izkušnje z novimi oblikami dela, podlago ima tudi v Zakonu o osnovni šoli, ki pravi, da učitelj, ki želi učence opisno ocenjevati, to lahko stori, kvaliteta opisnega ocenjevanja je predvsem v tem, da ne prehiteva s postavljanjem vrednostnega sistema. Po Wambachu je treba gledati otroka v globalu, zdaj in v prihodnosti, ne pa po naše "opredalčkanega". Metoda sloni na telesnem, ritmičnem in glasbenem delu, zelo poudarjen je jezik, vse to naj bi blagodejno vplivalo na vsakovrstno učenje. Učitelj je pravzaprav moderator. Wambach uvaja tudi globalno metodo opismenjevanja (otroci takoj začnejo s pisanimi črkami, tiskanih se učijo vzporedno). Pri projektu tempus gre v bistvu za zgodnejše uvajanje naravoslovja na razredni stopnji. Konstrukti-vizem pomeni, da upošteva izkušnje drugih in daje velik pomen predznanju in metodi dela. Pisni napotki za ta projekt že obstajajo (v prevodih), za večino drugih projektov šele nastajajo. Na Gorenjskem je najširše razpreden integrirani pouk. V njem je učni načrt razdeljen po sklopih, otrok ne čuti, da je šola prilagojena njemu, sam dobi zaključeno celoto, učitelj pa v pripravah mora natančno poznati cilje. Metoda ni škodljiva, njena prava vrednost pa se bo pokazala čez leta, ko bo z razredne stopnje prešla na predmetno oziroma še kasneje. Kakšen bo prehod, še ni povsem jasno niti strokovnjakom, očitno pa bodo prav učenci zahtevali spremembe tudi na predmetni stopnji, kjer se učitelji "drugačnega " pouka počasneje'in dosti redkeje lotevajo kot njihove kolegice na razredni stopnji. Za sklep, predvsem v tolažbo staršem, je o novih projektih dela v osnovni šoli treba povedati tudi to, da vsi izhajajo iz enega in istega učnega načrta, njemu so podrejeni cilji znanj, ki jih učenci morajo osvojiti; drugačna je le pot do teh ciljev. Pa še nasvet učiteljem, ki ga sicer verjetno poznajo; če v projekt sami ne verjamejo, je bolje, da se ga ne lotevajo, sploh pa ne brez podpore in razumevanja vse šole ter staršev. In ker ni vse zlato, kar se sveti, je treba teorijo, kolikor je že je, praktično pretehtati, vnašati v šolo res samo tisto, kar v njeno okolje sodi. Za šolo, v kateri je več različnih metod, projektov, pa je nevarno predvsem to, da bi ne znala najti ustrezne medsebojne povezave (na Gorenjskem te bojazni zaenkrat ni), posledice bi občutili predvsem starši in otroci. • H. Jelovčan Odprto pismo g. Vincenciju Demšarju, predsedniku IS SO Škofja Loka Še pomnite tovariši? (Družbeno politična primernost ravnatelja) sedstvo in o tem obvestil vse stranke v občini. Sicer pa svet šole meni, da je po Zakonu o upravnem postopku njihovo soglasje k imenovanju ravnatelja pravnomočno. Pravni vidiki celotne zadeve še zdaleč niso nepomembni. Še zlasti pa so pomembni vzroki, metode in učinki glavnih igralcev te umazane igre. Hočeš, nočeš, se človek ob tem resno sprašuje o profesionalnosti, odgovornosti in moralnosti Izvršnega sveta kot celote in posameznikov v njem. Njim, kot da so tajne volitve, po-' zitivno mnenje Krajevne skupnosti in Zavoda za šolstvo ne pomenijo nič. So res kali boljševizma tako globoko, da najdejo komaj porojeno oziroma porajajočo se demokracijo? In to pri tistih, ki so bili ali naj bi bili njegove žrtve. Očitno je zakon stare zaveze tudi na Škofjeloškem močnejši od nove. DE MOKRA TSKA STRA N-KA Škofje Loke, ki ji je tako obračunavanje tuje in nesprejemljivo, poziva tiste, ki so razsodni, ki cenijo človeka po njegovih dosežkih in njegovi morali, naj ne nasedajo ne rdečim ne črnim apostolom, še posebej ne sedaj v predvolilnem obdobju. Vse preveč imamo slabih izkušenj v polpretekli zgodovini pri nas in še danes v soseščini. Drža pravega Demokrata je toleranca do mislenih in značajskih lastnosti posameznika ali skupine, hkrati pa se mora Demokrat takoj odzvati in preprečevati enoumje in zadrtost. Že prevečkrat je popuščanje enoumju pripeljalo do to-talitamosti. Demokrati smo že večkrat v skupščini javno opozarjali na pogosto samovoljo Izvršnega sveta in njenih članov, zato tudi tokrat javno sprašujemo predsednika IS in vodjo loških krščanskih demokratov g. Vincencija Demšarja »quousque tandem«, KOLIKO ČASA ŠE (NAJ TO PRENAŠAMO)? Je prihodnost učencev in kvaliteta življenja ljudi in okolja res odvisna predvsem od ozkosrčno-sti, ideološke nestrpnosti in revanšizma nekaterih posameznikov ali skupin, ali pa pomeni samo stopničko v karieri teh istih ? Še pomnite tovariši družbenopolitično primernost ? V Škofji Loki, dne 3. novembra 1992 Za poslanski klub Demokratske stranke Pavel A. Florjančič Jože Taler Od sveta osnovne šole iz Železnikov, oziroma njene predsednice ga. Zore Bonča, smo dobili v vednost dopis, ki ga je Svet osnovne šole naslovil na predsedstvo Skupščine občine Škofja Loka. V njem ugotavljajo, da Izvršni svet Občine Škofja Loka II. avgusta 1992 na svoji 86. seji, ni sprejel predloga Sveta šole za izdajo sM I iVi Kidričeva 26/c \Mm\ I o 64270 Jesenice 6 tel: 064/861-204 ito Delovni Cas: od 8. do 15. ure. sobota od 8. do 12. PONUDBA NOVIH VOZIL: SUZUKI FRONTE 5D LX 92 .................................................... 14.500 DEM "ONDA ACCORD 4D 2.0 GM DX 92 ....................................... 31.500 DEM "ONDA CIVIC 1.51 DX MOD 92 .............................................. 24.700 DEM MAZDA 323 F 1.61 GLX MOD 92 ............................................ 27.900 DEM POSEBNA PONUDBA!!! NEMOGOČE - UGODNO!!! H^NDA CONCERTO 1.61 / 130 KM 'MET SREBRNA BARVA, PRVI, ZADNJI ODBUAČ IN STRANSKA OGLEDALA * OSNOVNI BARVI c, KTfl STEKLA IN TEMNA STEKLA , u,5KTR OGLEDALA IN ZADNJI BRISALEC ,-i<\**C rtH* • JJJpRAVL VOLAN PO VIŠINI NASTAVLJIV . o0 *tG ,-v>*H* -»v d, .^NTR. ZAKLEPANJE kv*^ Pi L * NAPRAVA n- tffltkCl«^ ^EKTRICNI SIBEDAH ^ ^MN^° «WiH SPOJLER V OSNOVNI BARVI *LU. OBROČI KOLES k^NE SO DO REGISTRACIJE. NAKUP JE MOŽEN DELNO NA KREDIT. 2* VOZILA NI V ZALOGI, JE DOBAVNI ROK 10 DNI! Borzni komentar Poslovne konference v tujini Za promocijo slovenskega gospodarstva pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije več poslovnih konferenc v tujini, seveda pa bodo priložnost za navezovanje poslovnih stikov naših Podjetij s tujimi. Pohiteti morate s prijavami za poslovne konference v Belgiji ln na Nizozemskem, saj prijave zbirajo le še danes. V Amsterdamu bo potekala 26. januarja, v Antwerpnu 9. februarja in v Brus-Ju 10. februarja prihodnje leto. Prvi del poslovnih konferenc bo namenjen predstavitvi možnosti gospodarskega sodelovanja s Slovenijo, drugi del pa posamičnim pogovorom med slovenskimi ,n nizozemskimi oziroma belgijskimi poslovneži. Slovenskim Podjetjem bodo tamkajšnje zbornice zagotovile najmanj tri potencialne poslovne partnerje z Nizozemske oziroma iz Belgije. S sodelovanjem danske Trgovinske zbornice pa bood poslo-no konferenco pripravili 23. februarja prihodnje leto v Kopen-j*8nu, zanjo Gospodarska zbornica Slovenije prijave zbira do • novembra. V prvem delu bodo predavali slovenski in danski j5°spodarski strokovnjaki, drugi del pa bo namenjen pogovorom cd slovenskimi in danskimi gospodarstveniki. Trgovanje na borzi je bilo oktobra zelo razgibano. Izvolitev mladega Billa Clintona za novega predsednika ZDA sicer ni vplivala na delovanje Ljubljanske borze navkljub porastom tečajev skoraj vseh vrednostnih papirjev, medtem ko za decembrske volitve v Sloveniji tega ne moremo trditi. Uradni tečaj Banke Slovenije za I DEM se je oktobra povečal za 2,1 odstotka, kar je bil manjši porast, kot je znašala revalorizacija v tem mesecu (R = 2,7 odstotka). Revalorizacijska stopnja (tako imenovani veliki R) za mesec november znaša 3,4 odstotka. Tečaji večine papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so se oktobra povečali. Od skupnega prometa, ustvarjenega od prodaje papirjev v oktobru, v višini 38 milijonov DEM, je odpadlo na promet z obveznicami RSL 2 kar 82 odstotkov, to je 31 milijonov DEM. Tečaj državnih obveznic prve izdaje tudi oktobra ni bistveno nihal, saj se je gibal okoli tečaja 117,0. Po zapadlosti kuponov obveznic RSL 2 dne 1. oktobra je tečaj v prvi polovici meseca naraščal po stopnji 1,6 odstotka, po portoroškem borznem seminarju pa je zaradi govora finančnega ministra Gasparija in zelo povečanega povpraševanja po tem papirju porastel za 7 odstotkov. Konec oktobra je tečaj dosegel raven 91,3, kar predstavlja maksimalno vrednost v tem letu. Zelo zanimive so bile oktobra tudi občinske obveznice, saj se je z njimi precej trgovalo. Prvo mesto med njimi pripada obveznici Občine Laško, saj je bilo z njo za 3 milijone DEM prometa, tečaj pa je z 84,0 padel na 81,9, sledi mu Občina Zagorje s 790 tisoč DEM prometa, tečaj pa je porastel za 10,2 odstotka. Med podjetniškimi obveznicami je največjo spremembo doživel tečaj Gorenja, ki se je dvignil z 82,9 na 93,9, to je kar az 12,9 odstotka, predvsem zaradi velikega povpraševanja investitorjev, saj je bilo prodanih za več kot pol milijona obveznic. Gorenje glede na ustvarjen promet zaseda prvo mesto med podjetniškimi obveznicami. Sledi mu obveznica PTT Ljubljana z 222 tisoč DEM prometa in s spremebo tečaja v višini 4,4 odstotka. Razmeroma veliko se je trgovalo tudi z delnicami, ki niso ostale imune na porast tečajev, z izjemo prednostne delnice Rogaške, ki ji je tečaj padel. PREGLED DONOSNOSTI IN TEČAJEV NEKATERIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Koliko {e vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajn DEM ATS tečaj HRD Izdajatelj Tečaj tečaj Donosnost v % 1.10. 1992 5.10.1992 5.11.1992 RSL 1 117,1 117,0 8,9 RSL 2 79,7 91,1 11,7 OLS 80,6 79,8 15,9 OZG 77,4 85,5 21,5 MU 83,8 90,2 15,4 GOR 82,9 93,9 17,9 PU 96,3 102,5 13,7 Pripravila: Brane Čare Hermina Krt Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled COPIA Kranj CREDITANSTALT N. banka Lj. D-D Publikum Kranj EROS (Stari Mayr), Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana Hipotekama banka, Jesenice INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur — Partner Kranj MIKEL Stražišče Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) WILFAN Kranj 61,10 61J35 8,62 8,73 13/18 61,25 61,85 8,63 8,75 — 60,90 61,95 835 8,80 — 61,10 61,90 8,60 830 — 613 6139 8,60 8,75 14/19 61,20 61,90 8,60 8,75 15/20 61,40 61,70 8,60 8,75 14/18 61,10 61,90 8,60 8,80 — 61,25 62,00 8,64 8,77 14/18 61,00 62,00 8,60 835 — 6L30 61,90 8,60 8,79 14/20 59,80 61,95 833 8,80 — 60,90 61.20 8,65 8,69 — 61,22 61,70 8,63 8,70 14/18 61,40 62,01 8,61 8,70 13/17 60,40 61^0 830 8,69 — 61,20 61,90 8,63 8,75 — 60,90 61,20 8,65 8,69 12/21 61,10 61,70 838 8,75 — 61,15 61,80 8,63 8,73 15/22 6135 61^)0 8,62 8,72 — Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur Partner zaračunata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %. VREDNOSTNI PAPIRJI K & KINVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Niko in LIP Kranj, 9. novembra - Niko iz Železnikov in LIP z Bleda sta se uvrstila med 16 podjetij, ki so jih zunanji strokovnjaki predlagali v projekt izboljšanja dobrih podjetij, ki ga vodi dr. Tea Petrin. Na razpis se je prijavilo 34 slovenskih podjetij in kar 77 svetovalnih podjetij, med slednjimi jih je 23 ustreza pogojem razpisa. Programski svet bo odboru za gospodarstvo GZS predlagal 16 podjetij, na začetku naj bi bilo v delo vključenih deset, praviloma po dva iz panoge. Posebej naj bi obravnavali le program "slovenski bus", v katerem poleg Avtomontaže sodelujejo še TAM, Avtoradgona in zaledni kooperanti. Bankotel V SKB banki so z novembrom uvedli avtomatski bančni servis "bankotel", ki je v tujini znan pod imenom "home ban-king - bančno poslovanje doma". S pomočjo bankotela bodo uporabniki lahko po telefonu ali telefaksu dobili sveže podatke o stanju na svojem žiro ali tekočem računu, kasneje pa jim bodo na voljo tudi informacije z borze vrednostnih papirjev, tečaji domačih valut in druge splošne informacije. V končni fazi pa bo bankotel omogočal, da uporabnik prek svojega računalnika ureja svoje celotno bančno poslovanje, kot je na primer plačevanje računov. I I podjetje za notranjo In zunanjo trgovino ter finančno poslovanje, r.o. LJUBLJANA ZAŠČITA AVTOMOBILSKIH HLADILNIKOV PRED ZMRZOVANJEM * začetkom zimske sezone prihajajo tudi nizke temperature, zato je sedaj zadnji čas za preverjanje stanja hladilne tekočine v hladilniku vaše-«a vozila. Hladilna tekočina mora biti v hladil-n®m sistemu skozi vse leto, ker preprečuje kopajo motorja in ščiti gumijaste cevi sistema 0 dveh letih uporabe pa je potrebno star anti-bif 2arr,en|ati, ker se dodatki proti koroziji (inhi-fri izrabii° Nekakovosten ali izrabljen anti-I * Povzroča korozijo hladilnika, kovinskih de-v motorja, vodne črpalke in termostata, meh-notranjost gumijastih cevi, se peni, poleg te jj Pa pri morebitnem dolivanju svežega antifrl-rv Pokvari celotno količino hladilne tekočine Q^ Pn menjavi antifriza opazite, da je moten, nlartiiSebu'e r'° ,n dru9e nečistoče, je potrebno dort slstem očistiti - So najbolje s posebnim kovp °m za čiScenie avtomobilskih hladilni-nik t končanem čiščenju je potrebno hladil-Se temeljito izprati Pred polnjenjem hladilnika r«s'e po,rebno prepričati, da je hladilni sistem Prazen, vsi izpustni vijaki pa dobro priviti PrQ<^eboino mešanje hladilnih tekočin različnih dajalcev ni priporočljivo Petrol priporoča za uporabo v avtomobilskih hladilnikih Petrol Antifriz K 100 Al in K 40 Al. - Petrol Antifriz K 100 AL se uporablja v odprtih in zaprtih hladilnih sistemih motornih vozil. Pred uporabo ga je potrebno razredčiti z vodo v razmerju, ki je odvisno od želene zaščite pred zmrzovanjem V odprtih sistemih je priporočljivo menjati antifriz vsako leto - Petrol Antifriz K 40 Al pa se uporablja predvsem v zaprtih hladilnih sistemih in ga pred uporabo ni potrebno redčiti z vodo Trajnost v zaprtih sistemih je dve leti, oz. po navodilih proizvajalcev vozil Glavna sestavina Petrol Antifriza je etilen glikol, ki so mu dodani inhibitorji korozije in penjenja Ne vpliva na razne tesnilne materiale in gumo. mešamo ga lahko tudi s trdo vodo S Petrol Antifrizom napolnjen hladilni sistem je optimalno zaščiten proti zmrzovanju in koroziji tudi pri hladilnikih iz aluminija. Petrol Tehnična »lužba Uporabnik bankotela potrebuje le telefonski aparat. Ker bankotel sprejema tonske signale, so najprimernejši telefoni, ki imajo že vgrajeno tipko za preklop na tonski način delovanja. Večina telefonskih aparatov pri nas te možnosti še nima, zato so v SKB banki na voljo posebni žepni tonski oddajniki ali piskači, ki spremenijo običajni telefonski aparat v tonskega. Bankotel deluje na osnovi povezave med osrednjim bančnim računalnikom in telefonom oziroma njegovim avtomatskim odzivnikom. Zato lahko najnovejše podatke posreduje 24 ur dnevno. Glavna prednost bankotela je torej predvsem v tem, strankam bo prihranil čas in olajšal poslovanje, v poslovalnicah pa bo skrajšal vrste. PEČJAK JL Tel.: (064) 70-409 avto deli A D d.o.o. Češnjica 24, Podnart Djakovičeva 28, Ljubljana NOVI REZERVNI DELI ZA: VW-AUDI, RENAULT, AUSTIN, BMVV, ALFA ROMEO, OPEL Spr. blatnik R 4 Spr. blažilec golf n. tip Spr. odbijač golf st. tip Spr. blatnik golf Okrasna maska R 4 Batni obročki golf diesel Kpl, tesnil motorja hrošč GOTOVINSKI NAKUP NOVIH REZERVNIH DELOV Prodajalna Češnjica 24: Odprto od 10. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, v ned. in pon. zaprto. Prodajalna Ljubljana torek, sreda in petek od 10. do 17. ure, ponedeljek in četrtek od 14. do 17. ure Deli tudi za redka vozila: MGB, RENAULT FUEGO, R 12, HROŠČ, R MASTER, AUSTIN 1300,1750, MINI, SUNBEAM. Delov za Zastavo in vozila iz vzhodne Evrope nimamo! 1980 SIT 3900 SIT 6600 SIT 3600 SIT 1800 SIT 9000 SIT 1800 SIT AVT0SERVIS Vinko MAGISTER Prešernova ul. 21, 64240 RADOVLJICA IZREDNA PRILOŽNOST NAKUPA DOBREGA OSEBNEGA AVTOMOBILA ALEKO 2141 • cena do registracije 568.300.- SIT • takojšnja dobava • možnost kredita na tri leta • servis • nadomestni deli 1570 ccm 52.5 KVV 71 KM 81/100 km Informacije po telefonu št.: 75-256 vsak dan od 7. do 15. ure (torek od 7. do 17. ure). Sobota zaprto. 84308 GORENJSKI GLAS ♦ 16. STRAN Mali plastični športnik MAZDA AZ1 Pri Mazdi so pred kratkim samo za japonski trg pripravili nov dvosedežnik zasnovan s poudarkom na inovativnem oblikovanju, avto pa je posebnež svoje vrste tudi zaradi svoje športne oblike, majhnosti in motorja. Mazda je z novim vozilom odprla povsem nov tržni segment. AZ 1 je v vsakem pogledu majhen kupe, pri katerem so konstruktorji posebno pozornost namenili užitkom v vožnji tudi pri manjših hitrostih. Kljub majhnosti ima tudi ta mazda precej notranje opreme, predvsem pa so poskrbeli za dobre lastnosti na cesti. Pogon- ski agregat je za sedeži nameščen trivaljnik z vsega 660 kubičnimi centimeri prostornine z največjo močjo 64 KM pri 6500 motornih vrtljajih. S tehnološkega vidika je zanimivo, da je motorju v pomoč turbinski polnilnik stisnjenega zraka, ki tudi pri višjih vrtljajih zago- TRGOVINA z: •uUomobiliFORD. • avtotlcli. novi in rabljeni. • avlolaki ACRYL in iViETAL in • servisiranje karoserijskih storitev. tavlja visok motorni navor, konstruktorji pa se niso odpovedali tudi štiriventilski tehniki in dvema odmičnima greema v glavi motorja. Karoserija je v celoti narejena iz umetnih snovi, notranjost je povsem samosvoja z nizkimi školjkastimi sedeži, a vseeno udobna. K dobri vidljivosti pripomorejo velike steklene površine, prevladujoča barva v notranjosti pa je črna. AZ 1 ima pogon na zadnji kolesi, prenos moči pa je preko petstopenjskega menjalnika, ki ima izredno kratek hod prestavne ročice. Posamične obese koles in prečna stabilizatorja zagotavljata dobro lego na cesti, za vodljivost pa skrbi krmilni mehanizem z zobato letvijo. Na vseh štirih kolesih so diska-ste zavore, zavorni sistem pa je opremljen tudi z dodatkom ABS. Pri snovanju tega malčka so v Mazdi posebno pozornost namenili varnosti. Pri višini karoserije 1150 milimetrov so zavorne luči namestili precej visoko, čemur pri ostalih avtomobilih konstruktorji ne posvečajo pretirane pozornosti. AZ 1 je opremljen tudi z bočnimi in ostalimi ojačitvami na račun majhnega sredinskega motorja, kar je pri nesrečah zelo pomembno. Zato je AZ 1 dokaz, da je tudi majhen avto lahko varen. Pred nekaj dnevi so AZ 1 začeli prodajati na Japonskem, kjer naj bi jih mesečno prodali okoli 800, zagotovo pa bo ta malček zanimiv tudi na ostalih trgih. • M. G., foto: Mazda VOZILA t7WfiA Zdaj tudi prodaja po sistemu STARO ZA NOVO Tel.: 061/126-324 Jesenice KUPUJETE AVTOMOBIL? PRODAJA AVTOMOBILOV SERVISI SUBARU Pridite k nam! Ponujamo vam avtomobile iz programov: - ŠKODA Favorit, Forman, Pick up -po ugodnih cenah, tudi na kredit ŠKODA FAVORIT-7200 DEM + tolarske dajatve FORMAN - 8700 DEM + tolarske dajatve PICK UP - 7500 DEM + tolarske dajatve - AUDI, VW, - poleg ostalih tipov vozil tudi GOLF 3. generacije - SUBARU - tudi na leasing -P 126 Vozila so v zalogi v vseh barvah, dobava takoj! Podrobnejše informacije boste dobili na: Integralu Jesenice, tel.: 81-881 Integralu Tržič, tel.:310-837 v trgovini ALPCOM v Kranju, tel.: 222-080 J/RffltMNIKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost 64220 Škofja Loka Kidričeva cesta 50 Tel.: 064/632-121, 632-730, 632-397 Telefax: 632-397 BLED, RIBENŠKA 6 PONUDBA USLUG IN STORITEV V ŠKOFJI LOKI, KIDRIČEVA 50 • SERVISIRANJE TOVORNIH VOZIL IN AVTOBUSOV t POOBLAŠČENI SERVIS TAM, IVEC0, MERCEDES • KLEPARSKA IN LIČARS K A DELA ZA TOVORNA OSEBNA VOZILA IN AVTOMOBILE • PRODAJA OBNOVLJENIH TOVORNIH VOZIL TAM, MERCEDES 1213 • GENERALNE OBNOVE MOTORJEV IN OSTALIH SKLOPOV • REDNI TEHNIČNI PREGLEDI VSEH MOTORNIH VOZIL • MONTAŽA GRELCEV VVEBAST0 V TOVORNA VOZILA IN AVTOBUSE INFORMACIJE PO TEL 064/632-730,632-121, TEL & FAX; 632-397 NA BLEDU, RIBENSKA 6 • VOZILA LADA, P0LY • SERVISIRANJE VOZIL: LADA FIAT (POOBLAŠČENI) ZASTAVA (POOBLAŠČENI) RENAULT (SPLOŠNI) • TESTIRANJE VSEH OSEBNIH VOZIL • OPTIČNA NASTAVITEV PODVOZJA • MENJAVA IN CENTRIRANJE GUM • PRANJE OSEBNIH VOZIL IN AVTOBUSOV • PRIPRAVA VOZIL ZA ZIMSKO OBDOBJE • MONTAŽA ZAVORNIH SISTEMOV ABS • PRIPRAVA VOZIL ZA ZIMSKO OBDOBJE INFORMACIJE PO TEL. 064/77-910 (BLED) Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj Dogovor s servisi za popravilo Pri Zavarovalnici Triglav Območni enoti Kranj je bilo lani obvezno zavarovanih 66.000 vozil, od tega pa s kritjem škode na podlagi polnega kasko zavarovanja 14.000. Vsa vozila pa so imela sicer še okrog 24.000 različnih oblik delnega kasko zavarovanja. Prav množičnost tovrstnih zavarovanj pa je za zavarovance tudi jamstvo za večjo varnost. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo Iz vseh tovrstnih avtomobilskih zavarovanj rešenih okrog 8000 škod, kar pomeni povprečno 22 vsak dan v letu. Razmislite pa tudi o možnostih različnih k«' sko zavarovanj Vašega avtomobila če ima,e sklenjeno polno kasko zavarovanje in dodat' no zavarovanje za primer tatvine (kombinacij3 K), Vam Zavarovalnica Triglav brez dodatneg3 doplačila povrne tudi stroške najema avtomO' bila za tri dni, če je Vaše vozilo poškodovanj uničeno ali je izginilo zaradi katerekoli zavar0" vane nevarnosti. Če avto še ni star leto dni, P Če se vam dogodi nesreča oziroma škoda na avtomobilu, lahko le-to prijavite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav Območne enote Kranj po vsej Gorenjski Ogled vozila pa je možen: - na sedežu Območne enote v Kranju vsak dan od 7. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, za nevozna vozila pa vsak petek v tednu - na območju Poslovne enote Jesenice vsak dan od 7. ure do 15.30, ob sredah pa na terenu nevozna vozila - v Radovljici ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, nevozna vozila pa ob ponedeljkih po 12. uri na terenu - v Bohinjski Bistrici ob ponedeljkih od 14. do 16. ure - v škofji Loki ob sredah od 8. do 11. ure, po 11. uri pa nevozna vozila na terenu - v Tržiču ob ponedeljkih od 8. do 10. ure, po 10 uri pa na terenu nevozna vozila V Zavarovalnici Triglav Območni enoti Kranj pa so se odločili za še eno novost. Povezali so se namreč z nekaterimi servisi, ki bodo poslej hitro in kvalitetno popravili poškodovano vozilo. Zavarovanci si bodo z izbiro enega od servisov zagotovili popolno storitev (ne bo treba Iskati rezervnih delov, mojstrov ipd.). Razen tega pa bo Zavarovalnica plačila račun (v skladu z obračunano odškodnino). Zavarovanec bo plačal le tisti del stroškov, ki jih na podlagi zavarovalnih pogojev plača sam (franšiza, amortizacija, stroški dodatnih popravil). Servisi, s katerimi je Zavarovalnica Triglav Območna enota Kranj sklenila takšen dogovor, so: - Alpetour Remont, Ljubljanska 22, 64000 Kranj - Ambrož Andrej, Avtoličarstvo, Lahovče 40, 64207 Cerklje - Avto 3, Rupa 3, 64000 Kranj - Kržan Franc, Preddvor 3, 64205 Preddvor - Markič Robert, Avtokleparstvo Podbrezje 246, 64203 Duplje - Avto BIT, Zgornje Bitnje d.o.o. - menjava avtomobilskih stekel Vam )e bil ukraden ali uničen, Vam Zavarova' niča Triglav pri povračilu škode ne odštel amortizacije za avto. Z obveznim zavarovanjem Zavarovalni prevzema obveznost za poravnavo škod ' povzročene z registriranim motornim v°* lom, do zneska, ki je predpisan z zakon0^ Ta znaša trenutno 6 milijonov tolarjev. C« J. škoda večja, Jo mora pokriti povzročit** sam. Takšnih primerov pa zadnje čase ni f vno tako malo. Zato Vam Zavarovalnica ' glav svetuje, da si z 10-odstotnlm dop'a lom zavarovalno vsoto podvojite na 12 m Jonov tolarjev. . 0 S sprejemom Slovenije v londonski p zelene karte bodo zdaj tudi slovenske z»v rovalnice Izdajale zelene karte v imenu * venskega biroja. Zelene karte bodo brezp ^ čno zamenjevali v kratkem, ko bodo I0' natisnjene. Sicer pa pri Triglavu »vetu^| da Jih zamenjajo vozniki postopoma (?ar j„ nepotrebne gneče); takoj le tisti, ki se previjajo na pot v tujino. ^ V sedanjih zelo poslabšanih in že do"1^ zimskih voznih razmerah Zavarovalnice glav svetuje previdnost In ustrezno «Pre 0 IJenost vozli, vsem pa želi varno In vožnjo. KER ŽIVLJENJ* POTREBUJEVARNOS* Zavarovalnica Trlfl j Območna enota f*^> NAGRADNA V ZALOGI AVTOMOBILI NOVI MODELI S KATALIZATORJEM UNO 60S/5P 10.435.000 ITL TIPO S 1.4 12.380.000 ITL , 43 % dajatev in stroški transport 41.476,00 SIT možnost naroČila za vse druge tipe znamke Bana n LADA dobra založenost rezervnih delov ZA AVTOMOBIE ZMT>1W» m LADA PO UGODNIH CENAH DODATNA OPREMA ZA AVTOMOBILE • AVTO PREVLEKE IN AVTO PREPROGE • HLADILNA TEKOČINA - tudi točena • SNEŽNE VERIGE VSEH DIMENZIJ • IZPUŠNI LONCI ZA ZASTAVO, RENAULT IN GOLF t VITREX • VSA OPREMA POTREBNA ZA VARNO VOŽNJO V ZIMSKEM ČASU KRIŽANKA (^Lcntfofine trgovina in servis d.o.o. Kranj: Bleivveisova št. 10, tel.: 064/216-563,211-553 Jesenice: Cesta M. Tita 28, tel.: 064/81-989 Sponzor današnje križanke je podjetje AVTOLINE Kranj, ki v svoji trgovini nudi avtomobile znamke Fiat in Lada po ugodnih nakupnih pogojih ter dodatno opremo za avtomobile. Nagrade za srečne izžrebance: 1 nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 SIT Rešitve na dopisnicah pošljite do torka, 17. novembra 1992, na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj - lahko pa jih kar brez znamke oddate v TD Cerklje, TD Škofja Loka ali poslovalnicah Slovenijaturista v Kranju in na Jesenicah. avtoline KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK. Teoretiki dobro zamislili, praktiki padli na izpitu Teoretiki so si zložbe majhnih kmetijskih parcel in ponovno razdelitev v večje obdelovalne kose dobro zamislili. Z izračunali so dokazali, da je taksno "urejanje" kmetijskega prostora koristno (manjši stroški, večji pridelki), za to navdušili številne kmete in vse skupaj prepustili praktikom. Praktiki so marsikje padli na izpitu; največkrat prav za to, ker so zložbo in ponovno razdelitev razumeli kot prekladanje mrtvih predmetov (njiv, travnikov, pašnikov) in ne kot dejanje, pri katerem je za vsako parcelo (živ) lastnik s svojimi interesi, s svojim (čustvenim) odnosom do zemlje in tudi s svojimi povsem človeškimi "muhami". Kjer so zložbo poskušali opraviti v pisarnah, le s pisalom, ravnilom in z odločbami, so naletelt , na odpore in na precej večje težave kot tam, kjer so dobro obvladali tudi povsem človeško stran. Pogovori, trda pogajanja in spoštovanje načela, da lepa beseda lepo mesto najde, so bili vsaj dolgoročno vedno uspešnejši od politike "mrkih obrazov, udrihanja po mizi in birokratskega pisanja dopisov". Čeprav je velika večina kmetov zadovoljna z učinki zložbe in ponovne razdelitve kmetijskih zemljišč, pa podatki potrjujejo našo domnevo, da tovrstno "urejanje" zemljišč ne posega le v meje parcel, ampak tudi v kmetovo "dušo ". Zložba je v času od 1976. do 1990. leta zajela 50.300 hektarjev kmetijskih zemljišč na 227 mestih v 36 slovenskih občinah. Le na 60 mestih so postopki končani, odločbe o novi razdelitvi pravnomočne in novi lastniki že vpisani v zemljiško knjigo, medtem ko povsod drugod postopki še t rajajo.% C. Zaplotnik Čas je za sajenje Koliko za sadne sadike? Kranj - Ker je zdaj čas za sajenje sadnega drevja, smo se pozanimali, koliko je treba odšteti za sadike. V cvetličarni Maja na Planini v Kranju jih v petek še niso imeli; povedali pa so, da jih pričakujejo v sredini tega tedna. Na kmetiji Janka Porenta pri Sv. Duhu smo zvedeli, da imajo vsi kooperanti Kmetijskega zavoda Ljubljana enake cene. Sadike jablan in hrušk prodajajo po 400 tolarjev, sadike češenj, sliv in marelic po 500 tolarjev, ribez pa po 100 tolarjev. In kakšne so cene v Semesadiki v Mengšu? Sadike jabolk in hrušk so po 400 tolarjev, sadike češenj pa po 600. • C. Z. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH Tod raž 1 64224 Gorenja vas objavua JAVNO DRAŽBO za prodajo praznih stanovanj v Gorenji vasi 1. Dvosobno stanovanje v Gorenji vasi 241, št. stanovanja 7/1, v izmeri 56,25 nr, začetna cena 49.500 DEM 2. Enosobno stanovanje v Gorenji vasi 243, št. stanovanja l/P, v izmeri 34,40 nv, začetna cena 30.272 DEM 3. Enosobno stanovanje v Gorenji vasi 244, št. stanovanja 3/P, v izmeri 34,40 nv začetna cena 30.272 DEM 4. Garsonjero v Gorenji vasi 241, št. stanovanja 25/M, v izmeri 29,35 nv začetna cena 25.828 DEM Javna dražba bo v četrtek, 19. nobembra 1992, ob 10. uri v ^sejni sobi Rudnika urana Žirovski vrh, Todraž 1, Gorenja vas. Ogled stanovanja je na dan javne dražbe, med 8. in 9. uro. Interesenti, ki si želijo ogledati stanovanje, se morajo oglasiti ob 8. uri v splošnem sektorju Rudnika urana Žirovski vrh, ki jim bo omogočil ogled stanovanja. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo 30 minut pred začetkom javne dražbe vplačale 10 % varščino od začetne cene na blagajni Rudnika urana Žirovski vrh, ali na žiro račun št. 51510-601-12713. Stanovanja so rabljena in se prodajajo po sistemu videno -kupljeno. Kupec mora plačati celotno kupnino in prevzeti stanovanje do 31. novembra 1992. Če plača kupec celotno kupnino do tega roka velja pogodbena cena. Kupec ima možnost plačati kupnino tudi v dveh obrokih in sicer: eno polovico kupnine do 30. novembra 1992 in eno polovico kupnine do 15. decembra 1992. Kupnina, ki jo plača kupec po 30. novembru 1992, se obračuna na osnovi vrednosti DEM na dan plačila. Primopredaja stanovanja je možna na dan plačila zadnjega obroka. Prometni davek plača kupec in ni vštet v začetno ceno. Kupec je dolžan na svoje stroške poskrbeti za vpis lastništva na stanovanju v knjigo etažne lastnine. Stanovanja se plačajo v SIT, po prodajnem menjalniškem tečaju Gorenjske banke d.d. na dan sklenitve pogodbe oz. po tečaju na dan plačila, če je plačilo opravljeno med 1. in 15. decembrom 1992. Kupci bodo pred izvedbo dražbe seznanjeni s podrobnejšimi dražbenimi pogoji. Vse informacije je možno dobiti po telefonu 064/68-114 int. 220. Lipov list za Odarjevo kmetijo z Nemškega Rovta Ohranili arhitekturno izročilo svojih dedov Hiša, ki je tudi po obnovi ohranila kamnite okvirje oken in vrat, nekdanji naklon strehe in obris stavbe, je poleti bogata z rožami. na in kot taka likovno učinkovitejša." Takšna je obrazložitev, ki jo je ob razglasitvi rezultatov akcije in ob podelitvi priznanj dala ocenjevalna komisija (Anka Bernard, Marija Orešnik, Mateja Panter in Peter Rau); gospodinja Tilka pa je ob našem obisku povedala še marsikaj zanimivega. "Do tega, da sem se prijavila za akcijo Živimo s cvetjem, je prišlo "skozi hec". Ko smo v vasi praznovali 500-letnico cerkve sv. Ahaca in sv. Barbare, se o dogodku, razen v kraju .navzven ni dosti govorilo in pisalo. Nemški Rovt, 5. novembra - Pri Kmečkem glasu so ob koncu oktobra s podelitvijo priznanj petič sklenili akcijo Živimo s cvetjem. Strokovna komisija si je ogledala 126 prijavljenih kmetij v Sloveniji in odločila, da podeli tri Lipove liste za vzorno urejene kmetije in dvanajst priznanj za urejeno kmetijo. Z Gorenjskega je Lipov list prejela Tilka Odar z Nemškega Rovta v Bohinju. "Če v Bohinjski Bistrici zapeljemo po cesti nad predorom, se ob nadaljevanju poti pripeljemo do vasi Nemški Rovt. Stavbe naselja so postavljene tesno skupaj na manjšem dolinskem kuclju, ki ga obvladuje vaška cerkvica. Tudi Tomažinova domačija, kot se ji reče po domače, sicer kmetija družine Odar, je dosledno vgrajena v to strnjeno vaško naselbino. Skupna stanovanj-sko-gospodarska stavba je dolga in ozka, sledi parceli in s krajšo stranico meji na osrednjo vaško pot. Dostopna pot je obenem tudi pot do cerkvice in zato označena s kapelico. Prostor do hiše zaseda vrt, ki je tako kot hiša bogato zaseden s cvetjem. Nova garaža za kapelico ni moteča. Hiša je prenovljena tako, da je ohranjena večina značilnih elementov zunaj in znotraj stavbe. Domišljeno so zaščiteni in ohranjeni kamniti okvirji oken in vrat. Cokel kljub novemu gradivu ne moti. Ohranjen je naklon strehe oziroma celotni gabarit (obris) stavbe, ohranjena in dopolnjena je tudi tlorisna razporeditev prostorov. Enostaven in likovno učinkovit je "mozaični" tlak v vhodni veži. Nekoliko neznačilna je kovinska ograja na ganku, ki bi lahko bila lese- Lesna predelava kot dopolnilo kmetijstvu Podjetni Davčarji širijo delavnice Škofja Loka, 9. novembra - V škofjeloški občini so pred letom dni sprejeli razvojni program za gorsko višinska območja. Glavne aktivnosti se letos odvijajo na področju osnovne kmetijske proizvodnje, drobnega gospodarstva in gospodarske infrastrukture. Na področju drobnega gospodarstva potekata dva vzorčna projekta, in sicer projekt lesne predelave v Davči in Javorjah ter projekt razvoja turizma v Sorici. Medtem ko so za prvega dobili 303.000 tolarjev iz republiškega natečajaza pomoč demografsko ogroženim območjem, jc drugega z milijonom tolarjev podprlo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. V občinskem sekretariatu za družbeni razvoj, kjer projekta vodijo, ugotavljajo, da ljudje iz gospodarsko manj razvitih krajev potrebujejo predvsem informacije, znanje, strokovno pomoč pri organiziranju njihovih lastnih idej in še posebej pri trženju izdelkov. Zadovoljni so zlasti z napredovanjem projekta lesne proizvodnje v Davči, kjer se krepi trdna veriga malih lesnopredelovalnih enot, v kateri si udeleženci delijo posamezne faze proizvodnje do končnega, visokozahtev- Prijatelji so me prepričevali, naj se prijavim za akcijo, češ -se bo govorilo in pisalo vsaj o tvojih rožah. In ker je rož res vedno kar precej na hiši in okrog nje, sem se prijavila. Septembra je prišla komisija, si vse natančno ogledala, ob koncu oktobra pa so nas povabili na razglasitev rezultatov in podelitev priznanj v Ljubljano. Če sem iskrena, priznanja nisem pričakovala," pravi Tilka in v svoji skromnosti poudarja, da tudi drugi v vasi zelo skrbijo za svoje domačije in da bi priznanje zaslužila še marsikatera slovenska kmetija. Čeprav ni najbolj navdušena nad tem, da se o kmetiji zdaj toliko piše in govori v javnosti, pa so v družini priznanja vseeno veseli. Lipov list že krasi domiselno urejeno "kmečko hišo" z lesenim podom in krušno pečjo. ročila, so jim v sekretariatu predlagali analizo proizvodne cene ter poskus znižanja cene z izboljšanjem organizacije, s čimer pa se člani projektne skupine niso strinjali. Zanimanja niso pokazali niti za širitev pro- Ker je jesen že "pomorila cvetje in prisilila gospodinje, da so rože pospravile z oken, nam je Tilka prinesla barvne slike, ki dobro kažejo, kako je domačija izgledala poleti, v času najnujnejšega cvetenja. In na slikah je kaj videti! Rože vsepovsod: na vrtu, na okenskih policah, na balkonu in ganku, na garaži, v bližnji kapelici... "Čeprav je z njimi veli; ko dela, v tem uživam," pravi Tilka in poudarja, da je na domačiji red lahko le tedaj, če zanj skrbijo vsi družinski člani-Odarjeva družina je kar številna: Tilka, mož Stanko, ki dela v Filbu, moževa mama Anica, trije otroci - 21-letna Cvetka, študentka tekstilne tehnologije, 19-letni Janez, ki se je po odsluženju vojaškega roka zaposlil v LIP-u, in 14-letna Nada, učenka 8. razreda. Na marsikateri kmetiji so pri obnavljanju hiše kamnite okvirje oken in vrat odpeljal' na odpad ter manjša okna nadomestili z večjimi, Tomažino- vi pa so jih predvsem po zaslugi gospodarja Stanka ohranil«' "Manjša okna resnično prepuščajo manj svetlobe kot velika,, vendar pa tudi manj mraza,' pravi Tilka in nadaljuje: "Za Bohinj, kjer je rado mraz, je to še posebej pomembno." Kmetija je tipično bohinj; ska: veliko premajhna, da bi lahko preživljala vso družino. Redijo tri ali štiri glave živine, mleka ne oddajajo, na travnikih pod Soriško planino kosijo enkrat...* C. Zaplotnik izvodnje na izdelke višje stopnje dodelave. Zato je za to območje po mnenju poznavalcev perspektivnejša usmeritev v razvoj turizma, ki že ima korenine, možnosti pa še niso dovolj izkoriščene. • H. Jelovča" nega in dohodkovno zanimivega skupnega izdelka. Tržne možnosti vidijo v sodelovanju z Alplesom iz Železnikov, v programu karo Slovenj Gradec, v povezavah za proizvodnjo stavbnega pohištva in v mizarskih storitvah na domu. Trg se odpira, celo več, s trenutnimi proizvodnimi zmogljivostmi ga ne morejo zadovoljiti. Vsi se odločajo za širitve. Precej bolj skeptično v občinskem sekretariatu za družbeni razvoj gledajo na lesno proizvodnjo v Javorjah. Člani projektne skupine se, razen enega, ukvarjajo samo z izdelavo palet in druge lesene embalaže, za katero imajo občasne kupce manjših količin. Glede na to, da je njihova cena previsoka za večja in stabilnejša na- Kdo so lastniki kmetijske zemlje Tristo tisoč hektarjev zemlje je v lasti nekmetov Podatki, ki so jtb zbrali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kažejo, da vse kmetijske zemlj* v Sloveniji ne uporabljajo le kmetje in kmetijska podje-tja. V Sloveniji je 866.400 hektarjev kmetijske zemlja oS,U) P™6"^0 skupine Sofi- marca prihodnje leto v greh' SO se naši mladinci v Zanje u pomcrili z ekipo sosed-9(n7»rvaSke- Rezultat je bil 0 : C^0*0^ v napadu* so lv0 i Stl m,adi Jeseničani IVI,,; *n; Matej Poljanšek in Pad i M»hk«*ic. Se bolj na-lr»ek 80 naU) mladinci v će" rniade8?1' V 1 iub|lani< kJcr so ^Bnui hrvaSkc reprezcntante al1 s kar 1* () (6:0, 3:0, 'MiigI clav !rn. Tud vrs(i mladi upi so vsi po V,c,^Tdll odlično, saj je trener VScrn Ler>eny dal priložnosl CePrav "a*a članska ekipa je, ^avičii,"1?^0 „ Pomlajena, tc*av 11 V,ogo fav°rita. Brez soboto v Zagrebu so v premagali Hrvate z rezultatom I : 16 ( 0:5, 1:4, 0:7) in nato še v nedeljo v Ljubljani s 7 : 2 (5:2, 1:0, 1:0). Tako so se naši hokejisti uvrstili na svetovno prvenstvo skupine C, ki bo od II. do 21. marca prihodnje leto v Ljubljani in na Bledu. Kot napovedujejo, pa bo to le naslednja stopnička na poti v skupino B, kjer jim je trenutno tudi mesto, ki so ga izgubili po razpadu Jugoslavije. Najtežje delo za uvrstitev na svetovno prvenstvo skupine (\ ki bo že konec tega leta na Danskem, pa čaka našo mlado reprezentanco do 20 let. Ja se bo od danes do nedelje v Rigi na kvalifikacijskih tekmah merila z ekipami Hrvaške, Estoni- Simon Smolej, v zentanci članski repre- je, Grčije in Latvije. Zmagovalec te skupine pa bo za uvrstitev na svetovno prvenstvo moral premagati še zmagovalca druge kvalifikacijske skupine, v kateri bodo igrale ekipe Belo- rusije, Kazahstana, Litve in Ukrajine. Ta tekma bo prihodnji torek, 17. novembra. V naši reprezentanci bodo pod vodstvom trenerja Červenvja igrali: - vratarji - Tomaž Jeran (Cinkarna), Klemen Mohorič in Bojan Škrjanc (oba Acroni Jesenice) - branilci - Janko Ažurni, Robert Ciglanečki, Boštjan Čižman (vsi Olimpija Hertz), Damjan Bertoncelj (Bled), Borut Košenina (Triglav), Elvis Bešlagič, Jovica Pavlovič, Robert Rotar, Uroš Škofic, Borut Vukčevič (vsi Acroni Jesenice) - napadalci -Matevž Cerar, Samo Kumar, Mario Trona, Jure Vnuk, Mark Zupančič (vsi Olimpija Hertz), Matjaž Horvat (Bled), Bojan Ločnikar, Mladen Milidragovič (oba Cinkarna), Ivo Jan, Matjaž Mahkovic, Boštjan Omerzel, Matej Poljanšek, Sašo Pretnar, Peter Rožič, Jure Smolej, Anže Sodja in Dejan Vari (vsi Acroni Jesenice). • V. Stanovnik © JELOVICA Množično prvenstvo mladih Radovljica, 7. novembra - Športno-plezalni odsek Planinskega društva Radovljica je vzorno izvedel drugo državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije. V osnovni šoli A. T. Linhart v Radovljici so se za naslove najboljših pomerili kar 104 tekmovalke in tekmovalci. Ne samo množičnost, ampak zlasti napredek v kakovosti mladih plezalcev je prišel do izraza na prvenstvu. Boji na izvrstno pripravljeni 8-metrski umetni steni so bili zato dokaj napeti in zanimivi. Tekme si je ogledalo sicer nekaj manj gledalcev kot nastope ob otvoritvi stene, vendar so bili organizatorji lahko zadovoljni vsaj s tekmovalnim iztržkom. Rado-vljičani so namreč zbrali kar 5 medalj, čeprav tokrat nista segla po njih favorita David Gli-var pri cicibanih in Uroš Grilc pri mlajših dečkih. Nosilke in nosilci medalj so postali! CICIBANKE: 1. Urška Šeliga - ŠAO Velenje, 2. Maruša Jeraj - SPO Radovljica, 3. Špela Zula - ŠPO Radovljica; MLAJŠE DEKLICE: 1. Čufar - AO Mojstrana, 2. Re-beka Poček - ŠPO Radovljica, 3. Dunja Černigoj - ŠPO Tržič; CICIBANI: 1. Erih Obrez -AO Celje, 2. Blaž Rant - PK Škofja Loka, 3. Boštjan Potočnik, AO Impol SI. Bistrica; MLAJŠI DEČKI: 1. Anže Bur-nik - AO Lj. Matica, 2. Aleš Strojan - PK Škofja Loka, 3. David Debevc - ŠPO Tržič; STAREJŠI DEČKI: 1. Urh Če-hovin - AO Lj. Matica, 2. Peter Bračič - ŠAO Velenje, 3. Jure Filipič - AO Rašica; KADETI: 1. Boris Novak - AO Žiri, 2. Anže Šanca - ŠPO Radovljica, 3. Tomaž Jereb - AO Žiri. Državno prvenstvo mladih plezalcev v Radovljici je lep dokaz, kaj je moč uresničiti ob podpori matičnega planinskega društva. Kakor napoveduje- Katarina Štremfelj - PK Škofja jo Tržičani, bo tudi finalna tek Loka, 2. Maruša Dobar - ŠPO ma mladih plezalcev za pokal Radovljica, 3. Blažka Klemen- Slovenije 28. novembra v Trži- čič - PK Škofja Loka; STA- ču podoben dogodek.• S. Sa- REJŠE DEKLICE: 1. Martina je Pohod po Levstikovi poti Kranj, 10. novembri - V soboto, 14. novembra 1992, bo Planinsko društvo Kranj izvedlo tradicionalni pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Udeleženci se bodo zbrali ob 6. uri pred hotelom Creina v Kranju, od koder se bodo odpeljali na izhodišče pohoda s posebnim avtobusom. Zato se je treba prijaviti v društveni pisarni do 11. novembra. Na pohodu, ki ga bosta vodila Jožica Muršec in Igor Kloar, bo okrog 5 ur hoje. • S. S. Alpska hokejska liga Acroni kar trikrat v podmežaklji Jesenice, 10. novembra - Ta teden bo za številne navijače jeseniških hokejistov eden najnapornejših v letošnji sezoni. Acroni namreč od danes do sobote igrajo doma kar tri tekme letošnje alpske lige, vse pa so še kako pomembne, saj bi le z zmagami Jeseničani (po dveh porazih na gostovanjih) lahko še upali na uvrstitev med prve štiri in igranje v finalu. Potem ko so Jeseničani po vodstvu 0 : 2 v Feldkirchu na koncu izgubili z rezultatom 4 : 2 (0:0, 0:2, 4:0), so gotovo odločeni, da se doma pokažejo v najboljši luči. To pa ne bo lahko delo, saj na jeseniški led že danes prihaja ekipa Asiaga, ki je trenutno na sedmem mestu in se boju za uvrstitev med štiri gotovo še ni odpovedala. Rezultat prve tekme v Asiagu je bil 4 : 4. Nekaj lažje delo bodo Jeseničani najbrž imeli v četrtek zvečer, ko se bodo pomerili z ekipo Gardene, ki je na lestvici štirinajsta z osmimi točkami. Vendar pa je to edina ekipa, s katero Acroni letos še niso igrali (zaostalo srečnje prvega dela) in bo zato še posebno zanimivo. Najtežje pa bo ta teden Jeseničanom najbrž v soboto, ko bodo v Podmežaklji gostili ekipo Gradca, ki je trenutno na lestvici druga. Vendar pa gostje iz Avstrije prav gotovo niso nepremagljivi, saj so jim bili Acroni kos celo na domačem ledu, kjer so jih premagali z rezultatom 2 : 3. Vse tekme na Jesnicah bodo ob 18. uri. • V. Stanovnik Državno hokejsko prvenstvo OD GORENJCEV ZMAGA LE BLEDU Bled, Jesenice, 6. novembra - V 12. kolu SHL so bili rezultati pričakovani, za največje presenečenje so pokrbeli mladi hokejisti Acroni Jesenic, ki so se odlično upirali Cinkarni. Že v četrtek zvečer so Blejci, ki so ponovno igrali brez Rusov, zanesljivo premagali zadnjeuvrščeno ekipo Slavije Beton, ki je tako na lestvici še vedno brez točke, Blejci pa imajo še naprej edini stoodstotni izkupiček. Rezultat tekme je bil 5 : 0 (0:0, 2:0, 3:0), gole za Bled pa so dosegli: Vidmar 3, Prusnik 1, Stevič 1. Neizcnačen je bil tudi obračun med Olimpijo Hertz in Triglavom. Kranjčani so bili v Ljubljani poraženi z rezultatom 19 : 2 (6:0, 3:2, 10:0). Gola za Triglav sta dala Drinovec in Križnar. Triglav je na ligaški lestvici peti s štirimi točkami. Še najzanimivejši obračun kola je bil tokrat na Jesenicah, kjer se je mlada ekipa dobro upirala favoriziranim igralcem Cinkarne. Izid jc bil 4 : 5 (1:2, 1:2, 2:1), gole za Acroni Jesenice pa so dali. Simon Smolej, Jure Smolej, Dejan Vari in Aleš Sodja. Jeseničani so z desetimi točkami četrti na lestvici. Trinajsto kolo državnega prvenstva bo na sporedu šele naslednji petek, 20. novembra. '• V. S. Prva slovenska nogometna liga Za živila usoden drugi polčas KOMPAS HOLIDAVS : ŽIVILA NAKLO 3 : 1 (0 : 1), strelec za Živila Naklo Marušič. za Kompas Holidavs pa dvakrat Radovano-vič in Šiljak, sodniki Durmič. Vidali in Treskavica. Ljubljana. 8. novembra - Zaradi rumenih kartonov, "prisluženih" v prejšnjih tekmah, so odšli nogometaši Živil Naklo na gostovanje h Kompas Holidavsu v Ljubljano oslabljeni. Manjkali so poškodovani Ahčin. pa kaznovani Vodan. Janez Križaj. Murnik in Andrej Jošt. Skoraj polovica moštva torej. Kljub temu so Živila prvi polčas odigrala izredno zrelo in povedla z 1 : 0 z golom Marušiča. V drugem polčasu so Naklanci praktično zgubili tekmo v treh minutah. Izenačil je Šiljak, nato pa je domači napadalec nastreljal Braneta Pavlina v roko in domači so povedli z 2 : l. V 87. minuti je Durmič pokazal še drugič na belo točko in domačini so povišali na 3 : 1. Ob tej priložnosti je izključil igralca Živil Braneta Pa\lina. zaradi dveh rumenih kartonov na tekmi pa še Darjana Jošta. Glede na okrnjeno moštvo, ki je igralo v Ljubljani, poraz ni problematičen. Težje ulovljiva je prednost, ki jo imajo vodilna moštva prve lige. • J. Košnjek Druga slovenska nogometna liga Zmagoviti gol iz enajstmetrovke JELEN TRIGLAV : ERA ŠMARTNO 1:0(1:0). strelec za Jelen Triglav Milan Atlija v 24. minuti iz enajstmetrovke, sodniki Salkič. Strmljan in TodoroviČ iz Ljubljane, rumena kartona Malus in Mišetič (oba Era), gledalcev 300. Kranj. 8. novembra - Trener Jelena Triglava Božidar Jovičevič je začel tekmo s postavo Škodlar. Kočevar. Blagojevič. Hartman. Atlija. Pi-vač. Kondič. Krnic. MatjažRizboršek. Dušan Razboršek in Gavran. Matjaža Razborška je zamenjal Egart. Tekma je bila. posebno v drugem polčasu, nezanimiva in ne posebej kakovostna. Sodniška trojka je dobro vodila srečanje. Prvi polčas je bil boljši zaradi agresivnejše igre Jelena Triglava Gostje so se v glavnem le branili in so šele v 29. minuti prvič streljali proti golu kranjskega vratarja Škodlarja. v 38. minuti pa so izvajali prvi kot. V drugem polčasu je Triglav popustil. Era je več napadala, vendar je bila za izenačenje preslaba. Jelen Triglav je dosegel pni in edini gol v 23. minuti, ko je bil oad Dušanom Razborškom storjen v kazenskem prostoru prekršek, najstrožjo kazen pa je zanesljivo izvedel kapetan Kranjčanov Milan Atlija. Najstrožjo kazen so v 53. minuti terjali tudi gostje, ko so Kranjčani podrli njihovega napadalca, vendar Salkič ni ocenil prekrška za najstrožjo kazen. Ce bi Kranjčani izkoristili vsaj del priložnosti, ki jih je imel še posebej Kondič. bi bila zmaga lahko še višja. Vendar je tudi minimalna dragocena za u\rstitev Jelena Triglava na vrh druge slovenske lige • J. Košnjek Tretja slovenska nogometna liga Zarica m imela sreče Kranj - V soboto je moštvo Zarice v dvajsetem kolu tretje nogometne lige Zahod gostila Finale iz Pirana in izgubilo z 1 :0. Mnogi so pričakovali, da bo proti najboljšemu moštvu tretje lige Zarica klonila brez večjega odpora. Dogodki na srečanju so bili precej drugačni. Mlajše moštvo Zarice je bilo vseskozi enakovreden nasprotnik gostom. Kranjčani, brez treh igralcev, se niso branili, veliko so poskušali v napadu, vendar so jih dokaj grobi gosti zaustavljali na vrni razdalji od svojega gola. Finali je bil resda nekoliko bolj organiziran v svojih poskusih. Nekajkrat so prišli v ugodne položaje za strel proti golu. vendar niso zadeli. Srečanje je odločil Omaoovič v 65. minuti, ki se je najbolje znašel v zmedi in z močnim strelom zadel zgornji kot kranjskih vrat. Kranjčani se kljub zadetku niso predali. Še naprej so igrali napadalno, vendar jim jo tudi tokrat, kot že tolikokrat do sedaj sreča obrnila hrbet. Igrali so: Triler, Košir, Zoreč, Rešek, Savšek, Prestor, Kondič (Matijaševič), Kotnik, Možgan (Lebar), Suhadolnik. • I. Golob • dolnov creina zmagala, jelov ica lth remizirala Miren - Dolnov Creina je gostovala v Mirnu pri Adriji in zmagala z 2 : 0: Kranjčani so oba zadetka dosegli v drugem delu srečanja. V prvem delu so bili v glavnem boljši nasprotnik, v 49. minuti pa so premoč kronali s prvim zadetkom. Strelec je bil Marko Verbič. Po njegovem zadetku so domačini pritisnili in kakih 15 minut napadali. Kranjčani so se uspešno branili, zmago pa so si zagotovili v 87. minuti z zadetkom Korenjaka. Igrali so: Markun, Jerič, Mali, Bučan, Aiman, Verbič M., Čeferin, Verbič D„ Sonič, Korenjak. Boldin. Brda • Loška Jelovica LTH je v nedeljo gostovala v Brdih in igrala neodločeno 0:0: Slovenska mladinska nogometna liga Triglav še enkrat ob točko Kranj - V nedeljo je Jelen Triglav v prvi slovenski nogometni ligi gostil vrstnike Belvedur Izole in igral neodločeno 3 : 3. Kranjčani so zaigrali brez Gogiča, Goloba ter Betona in so že v 9. minuti po napaki obrambe in vratarja Grujčiča prejeli zadetek. Uspavane Kranjčane je prebudil Maržič vil. minuti z lepim strelom v spodnji levi kot. Domači so v napadu igrali dobro, v obrambi pa so bili nezbrani. Napadali so predvsem s krilnih pozicij preko Buvača in Durakoviča, slednji je sodeloval pri drugem zadetku Kranjčanov v 20. minuti, ko je lepo podal Maržiču, leta pa z glavo dosegel svoj drugi, tokrat še lepši, zadetek. Gosti so izenačili le dve minuti kasneje in sicer zopet po slabem posredovanju kranjske obrambe in vratarja. Mlade Triglavane je še drugič v vodstvo popeljal Trogilič s strelom s kakih 20 metrov, precej pa mu je pomagal tudi gostujoči vratar. V drugem delu so domačini vseskozi napadali, imeli precej priložnosti, katerih pa niso izkoristili. Gosti so izenačili v 80. minuti iz prostega strela, • I. Golob GORENJSKA NOGOMETNA LIGA V četrtek v Škofji Loki Direktorji proti vladi škofja Loka, 10. novembra - Nogometni klub Jelovica LTH prireja \ četrtek. 12. novembra, ob 17. uri v športni dvorani Poden tekmo v malem nogometu med ekipama slovenske vlade in škofjeloških direktorjev. Izkupiček srečanja bo namenjen za pomoč beguncem. • I. Golob Zimska liga v treh skupinah športna zveza Kranja razpisuje zimsko ligo v malem nogometu »KRANJ 92/93«. Letos bo potekala v treh skupinah in to: »A« - ni starostne omejitve, »B« - rojeni leta 1958 in starejši in »C« - rojeni leta 1950 in starejši. Prijave se sprejemajo do srede, 25. novembra, in to za skupino »C« do 18. ure, za skupino »B« do 18.30 ure in skupino »A« do 19. ure. Sestanki in žrebanje so napovedani do določene ure in bodo v sredo. 25 novembra, v športni dvorani na Planini Informacije so možne vsak delavnik po tel.: 211-235 ali 211-176. • J. Marinček Trije goli v tržiški mreži V odločilni tekmi A gorenjske nogometne lige je Visoko doma premagalo Tržič s 3 : 0 in postalo jesenski gorenjski prvak. Visoko, 7. novembra - Derbi gorenjske članske nogometne lige na Visokem, spremljalo ga je blizu 200 ljudi, sodili pa so Marko Galič s pomočnikoma Raličem in Peterneljem. je bil v Z derbija gorenjske nogometne lige med Visokim in Tržičem. Zmagali so Visočani s 3 : 0. Levo kapetan Tržiča Zaplotnik, desno igralec Visokega Anko. Oba sta v pretekli sezoni igrala za Naklo. Fo-to: G. Šinik Vodi šs tomo župan V Kranju so bila ta konec tedna v Hotelu CREINA odigrana 4 kola 1. Slovenske šahovske lige - zahod. Igra 8 desetčlanskih ekip. Vrstni red po štirih kolih je naslednji: 1. SŠ Tomo Zupan Kranj (7/8). 2. - 3. ŠD Jesenice in SS ŠD Zusterna (6). 4. ŠK Višnja Gora (4). 5.-6. ŠD Nova Gorica in ŠD TEOL Kodeljevo (3). itd... K izvedbi tekmovanja so pripomogli generalni pokrovitelj SAVA Kranj ter pokrovitelji: Alpetour - tovorni promet škofja Loka. STRADE Ljubljana. Emona Merkur in ISKRATEL Kranj. Zaključni del tekmovanja bo od 13. do 15. novembra 1992 z začetkom v petek, ob 16. uri. Vodi osterman Na prvenstvu SŠ Tomo Zupan je bilo odigrano 5. kolo Rezultati: Osterman : Drinovec 1 : 0. Šlibar : Deželak 1 : 0. Praznik : A. Markun remi. Butala : Sušnik 0:1. Praznik : N. Rogelj 1 : 0. Kosmač : Kovačič remi. Belec : Šoln 0:1. Klavčič : Muri remi. Planinšek : Ko-vačič 0:1. Rabič : Glavač 1 : 0. Kavčič : Šorli 0:1. Vrstni red: 1. Osterman (4,5/5). 2. Šlibar (4). 3. -4. Markun. Deželak (3.5). 5. - 8. A. Praznik. N. Praznik. Sušnik in Drinovec (3). itd... • Aleš Drinovec f KEGLJANJE TRIGLAV : GORICA 3 : 3 (2385 : 2383) TRIGLAV: Fleichman 396. Jerala 385. Cej 387. Virant 382. Ribič 401. Zaje 434. Tokrat so si zagotovile točko šele pri nastopu zadnjega para. Odlično sta metali Andreja Ribič in Ema Zaje. SCT LJUBLJANA : TRIGLAV 3 : 5 (4962 : 5032) TRIGLAV: Bebler 845. V. Oman 876. M. Oman 865, Boštar 392. Šimnovec 418. Cviren 812. Mihelič 824. V Ljubljani so kegljači Triglava po izredno razburljivem finišu osvojili zasluženo dve točki. V soboto gostujejo Triglavani v Ankaranu pri Adriji. • J. Marinček Medreguska liga Kranj, 7. novembra - V 5. kolu medregijske lige sta se oba gorenjska ligaša spet izkazala, saj sta zmagala na vročih tujih kegljiščih. REZULTATI: Ilirija - Ljubelj 0 : 2 (3 : 5) - 4985 : 5118: Grosuplje : Sava 0 : 2 (2 : 6) - 4945 : 4980. LESTVICA po 5. kolu: vodita Ljubelj in Sava s po 9 točkami, pred Slovanom z 8 točkami ird. V naslednjem kolu igrata moštvi na domačem kegljišču. Para sta: v soboto. 14. novembra, ob 16. uri v Tržiču Ljubelj : Slo\an. v soboto, 14. novembra, ob 16. uri v Kranju Sava : Lokomotiva • M. Šl-lar Gorenjska liga bili doseženi izidi. Adergas - V 2. kolu gorenjske lige za kegljače so bili dc Jesenice f: 7 (4843 : 4987). Kranjska Gora - Lubnik 6 : 2 (4812 4704). S. Jenko - Ljubelj 6 . 2 (4801 :4618). Lian - Triglav 6 : 2 (4931 : 4788). Na lestvici \odijo Jesenice. Kranjska Gora in S. Jenko s po Štirimi točkami • T. Bolka ROKOMET Rokometni ligaški izidi Kranj, 7. novembra - V 6 kolu državne lige za ženske so rokometašice Kranja doma izgubile z Mlinotestom z rezultatom 24 : 29 in so na četrtem mestu ligaške razvrstitve. Na lestvici vodi Olimpija. V 2. državni rokometni ligi za moške je šešir na gostovanju izgubil z rezultatom 22 : 21. ekipa Preddvor Infotrade pa je izgubila z ekipo Kodeljc-vega z rezultatom 30 : 24. Na lestvici vodi Kodelje\o z 10 točkami, šešir je drugi z osmimi točkami. Preddvor Infotrade pa osmi s tremi točkami • (md) nataša mežek pokopala upe bivših soigralk Kranj, 7. novembra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 350 KRANJ: Ropret. čeferin, šturm 3, Valant, Olič 1, Bajrovič, škofic 2, Praprotnik 7, Jeruc 3, Gradišar 8 /6/, Karničar, Osterman. Domače igralke so povedle v drugi minuti srečanja in vodile z golom prednosti vse do osme minute, ko so igralke Mlinotesta povedle in v šestnajsti minuti \odile s prednostjo dveh zadetkov /6 : 8/. Zalem so se domačinke zbrale in ponovno povedle / golom prednosti /9 : 8/. Nataša Mcžek je dvajset sekund pred odhodom na odmor izenačila. V drugem delu so gostje iz Ajdovščine povedle in v 39. minuti vodile s prednostjo treh zadetkov /16 : 19/ V 55 minuti je bila ra/li ka že pet zadetkov /23 : 28/ m izkušene igralke iz Ajdovščine so to prednost zadržale do konca. Pri domačih je i/stopala kapetanka Prt-protnikova, pri gostjah pa strelka enajstih zadetkov Nataša Mežck • J. Marinček bistvu odločen že na začetku tekme. V 5. minuti prvega polčasa je vratar Tržiča Cuk (prvi tržiški vratar Fuks je zaradi kazni počival) stal precej daleč od gola, najnevarnejši domači napadalec Cotman je to opazil in visoko streljal proti golu. Žoga je vratarja preletela in obtičala v mreži. Visočani so imeli več od igre, imeli večino tekme pobudo in zapravili še nekaj priložnosti za gol, Tržičani pa so le nekajkrat ogrozili domačega vratarja Arzenška. V drugem polčasu je sodnik Galič zaradi dveh rumenih kartonov izključil kapetana Tržiča Zaplotnika, tako da so igrali Tržičani do konca tekme z igralcem manj in prejeli še drugi in tretji gol. Drugega je dal Cotman, tretjega pa Sajevic. /L NAMIZNI TENIS Merkur končno zmagal Rekordna zmaga Bleda Kranj, 7. novembra - V zadnjem jesenskem kolu A gorenjske članske nogometne lige so bili doseženi naslednji izidi: Lesce : BritofO : 0. Sava : Sportina Bled 2 : 9. Visoko : Tržič 3 : 0. Hrastje I Alp i na 0 : 3. Trboje : Bitnje 0 : 3 in Polet : Jesenice 7 : 3. Po jesenskem delu je prvo Visoko s 16 točkami Sledijo: Lesce 15. Bled 15. Alpina 14. Tržič 14. Britofll. Bitnje 10. Sava 10. Jesenice 9. Polet 9. Trboje 6 in Hrastje 3. • R. G ros Za Visoko so igrali Arzen-šek. Blatnik, Štern, Anko, Go-razd Pelko, Kepic, Čebulj, Sajevic, Cotman, Košir in Iztok Pelko (na klopi za rezerve so bili Ocepek, Snedic, Zorman. Bauman in Peternelj), za Tržtf pa Čuk, Tolimir, KraševeC Brešič, Dobrin, Šmrkovič, Ška-per, Cosič, Zaplotnik, Boroje-vič in Vogrinc, na klopi pa so bili Jančič, Vizjak in InajetoviČ' • J. Košnjek, slika G. Šinik V I. DNTL za moške je kranjski Merkur gostoval pri Melaminu i" zmagal z rezultatom 1 : 6. Tako je z dvema točkama po Štirih kolih na 5. mestu. Vodita Kovina in Tam s po šestimi točkami in tekm" manj. V II. DNTL - moški so Jeseničani doma izgubili z ekipo Vesn^ z rezultatom 1 : 6. Jeseničani so z dvema točkama na 10. mestu, vod' pa ekipa Petovie z desetimi točkami. V III. DNTL za moške je ekip2 Križ doma premagala Sevnico z rezultatom 5 : 2. Škofja Loka je izgu' bila s Kajuh - Slovanom 0 : 7. Sava je premagala Ariggoni 5 : 2. Križe so izgubile s Kajuhom Slovanom 1 :6. Sava pa je bila boljša od Škof'' je Scripte in je zmagala z rezultatom 4 : 3. V ligi vodi Kajuh Slovan * 14 točkami. Sava je druga z desetimi točkami. Škofja Loka je na osmem mestu s štirimi točkami. Križe pa na desetem z dvema točka-ma. V II. DNTL za ženske so Jeseničanke doma premagale ekipo Krtf z rezultatom 5 : 2. Merkur pa je bil boljši od Vesne in na gostovanju zmagal z 2 : 5. V končni razvrstitvi vodi Vrtojba s štirinajstimi točka; mi. Merkurje drugi z dvanajstimi točkami, Jesenice so šeste s štirim1 točkami. Križe pa osme brez točke. Gorenjska namiznoteniška liga Kranj, 3. novembra - Vodja gorenjske namiznoteniške lige Tone Korenjak je sporočil rezultate 2. in 3. kola gorenjske namiznoteniške ligc V 2. kolu skupine A so igrali: Križe 2 - Predoslje 8 : 2. Jesenice 2; Merkur 8 : 2. Gumar Trenča - Murova 4 : 6. V 3. kolu so bili dosežem izidi: Merkur - Gumar Trenča 5 : 5. Predoslje - Jesenice 2 4:6, Partizan 2 : Križe 2 1 : 9. Po treh kolih vodi ekipa Križe 2 s šestimi točkami, pred Murovo s štirimi točkami, Jesenicami 2 s štirimi točkami 'n Predosljami z dvema točkama. V skupini B so bili v 2. kolu doseženi rezultati: Križe 3 - Partizan 1 3 : 7. šport Čarman - Jesenice 6 : 4. V 3. kolu pa so igrali: Križe 1' Šport Čarman 3 : 6. Odisej - Križe 3 8:2. Po treh kolih je v vodstvi1 Partizan 1, ki ima tako kot Šnort Čarman štiri in<*k<» OHic»i "> in Križe 1 pa imajo po dve točki • V. S. r/ KOŠARKA Gorenjci s pol uspeha Kranj, 8. novembra - Košarkarji in košarkarice so ta teden nastopali vseh ligah. V SBA ligi je ekipa Triglava zmagala na Dunaju, ck'P^ Kokre Lipje pa je v rdeči skupini I. SKL v gosteh dvakrat zmagala^ sredo je premagala mlado ekipo Smeh Olimpije, v soboto pa še vinjsko Polzelo z rezultatom 72 : 76 (32 : 43). Tako jc Kokra LipJ. trenutno na odličnem tretjem mestu v ligi. V 1. SKL za ženske je c pa Oniks Jesenic visoko izgubila v Mariboru z Apisom z rezultat*? 106 : 41 ( 52 : 18). Odeja Marmor pa je na gostovanju pri ekipi ^ei\ mlade izgubila z rezultatom 69 : 62 (37 . 20). Srečanje med Kranje in Jezico je preloženo na drugo sredo, 18. novembra. V II. koš»r*«.).. ski ligi za moške je ekipa Radovljice doma premagala Zadom i* , nomlja z rezultatom 81 : 71 (37 : 29), Jeseničani pa so izgubili v I minu z Alpkomercem z rezultatom 86 : 69 (46 : 31). Tako so po še* kolih Radovljičani odlični drugi z desetimi točkami, Jeseničani P3^ še vedno zadnji brez zmage. V 5. kolu območne košarkarske liUe moške so bili doseženi izidi: Gorenja vas - Vrhnika 67 : 85, Etik*' Anhovo 86 : 58. Odeja Marmor - Domžale B 166 : 68, Šenčur -stranek 75 : 64. Odeja Marmor si je kol vodilna v tej ligi že zagol la nastop v drugem krogu tekmovanja. Novo vodstvo kk odeja marmor i «r> Škofja loka - V začetku prejšnjega tedna so košarkarski d««**,1V škofjeloškem klubu Odeja Marmor pripravili redni letni občni zbo * ^ prostorih šolskega centra Boris Ziherl so se zbrali igralci, 'Kral y) Funkcionarji kluba, ki je v zadnjem obdobju znan predvsem po usp* ženske članske ekipe. \i«te** Najprej je spregovoril predsednik Izvršnega odbora ^ • je Oman, ki je orisal delo v preteklem obdobju. Po tekmovalni P13 ff bilo to zelo uspešno obdobje, po finančni prav tako, po organi*1 . fJ. sti v klubu pa precej slabše. To slednje pa je tudi najpomembnej . zlog. zaradi katerega je Oman napovedal svoj odstop, o katerem P^jj je med košarkarskimi delavci šušljalo že prej. Sekretar kluba j. Cajič je podrobneje orisal tekmovalne uspehe, omenil, da je od ^e\t njega prvenstva aktivna tudi moška članska ekipa, dobro Pa SLjnjil' tudi z mlajšimi fantovskimi ekipami, kar pa za dekleta po za izidih v najnižjih kategorijah nc moremo trditi r%Ae\* ^ V imenu pokroviteljev sta govorila tudi Melita Rebič i/ y Vojko čujevič ii Marmorja. Oba sta omenila zgledno sodelo obe podjetji pa sta vsaj še v tokratnem prvenstvu pripravljeni p* gati škofjeloškim košarkarjem. V razpravi na poročilo predsednika in sekretarja kluba se I ${ val Janez Nastran. Najprej kot sekretar športne zveze, PoU'n|/[,t kot aktivni košarkarski delavec (trener članske moške vrste) fljt kretar je pohvalil delo košarkarjev, predvsem pa zgledno sode It $o s sponzorjema. Kot aktivni košarkarski delavec pa je bil krit' ^ (Uj)i ti.ii-in.i izvedbe občnega zbora (brez staršev igralcev), potem P' ^ do dela z mladimi rodovi v klubi Povedal je tudi, da mogoče V preveč pričakujejo od članske vrste moških, ki naj bi se iz ,rCJ že takoj letos uvrstili med drugoliga.še. ćlan0> Ob koncu jc bil izvoljen tud novi IO. ki bo imel sedem vodil pa ga ho Gorazd Siberle. • Dare Rupar OD LANI JE TUDI V ŽIREH ALPINISTIČNI ODSEK Veliko navdušenje za plezalno šolo Marko Čar s pomočjo Blaža Mura ter Janje in Tomaža Jereb skrbi za vzgojo mladih športnih plezalcev. Marko hodi z njimi tudi na tekmovanja, kjer dosegajo lepe rezultate. Žiri, novembra - V žirovski osnovni šoli so pred tremi leti naredili eno prvih umetnih plezalnih sten v Sloveniji. Čeprav sedaj ni več med najsodobnejšimi, pa se ob njej redno zbirajo mladi plezalci. Nekateri med njimi že dosegajo vidne uvrstitve v slovenskem merilu- Tako je bil naprimer lani Jure Burjek zmagovalec slovenskega P°kala med mlajšimi pionirji in se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Švici, kjer je bil trinajsti. Lepe rezultate pa dosegajo tudi Gašper Eniko, Boris Novak, Janja Jereb, Tomaž Jereb,.... - Tudi na letošnjih tekmovanjih mladim žirovski m tekmovalcem dobro kaže, saj beležijo dobre uvrstitve v slovenskem Pokalu. Veliko zanimanje za športno plezanje pa je tudi ■jed najmlajšimi osnovnošolci, ki trenirajo trikrat tedensko v telovadnici, imajo pa tudi plesne vrtce v bližini Žirov. i; Pri alpinističnem odseku v ^'reh, ki so ga ustanovili, potem ko so imeli štiri leta alpinistično sekcijo, imajo trenutno £ar nekaj dobrih in obetavnih članov, zlasti pa so ponosni na uspehe svojega člana Marka J-*ra; Kot enega največjih letošnjih uspehov štejejo njegov spust s snovvboardom z Bav-skega Grintovca. Poleg tega je JJarko ponovil smer KUNA-VER - DRAŠLER, ki jo je sple-.a' prosto na pogled, ponovil Je smer LOBBELO in TAKO •9- DHL Hertz rally za DP JEMC TIK ZA LULIKOM Ljubljana, 7. novembra - Za nami je še zadnji letošnji rally za drevno prvenstvo, ki ga je pripravil ard Kompas Hertz. Kljub fi-"alnemu obračunu za letošnje državno prvenstvo, se je na startu zbralo vsega 27 posadk, ki so morale prevoziti približno 270 kilometrov in pet hitrostnih preizkušenj. Posadka Lulik - Mihelčič si je naslov letošnjega prvaka z zrnato zagotovila pravzaprav že na prvi hitrostni preizkušnji, pred-n°st pa sta držala skozi vseh pet. Odlično se je uvrstil mladi nadjeni Blejec Tomaž Jemc s sovoznico Vilmo Repe. S hitro. Predvsem pa tehnično izredno popolno vožnjo, sta se na treh hi-!r°stnih preizkušnjah uvrstila takoj za zmagovalno posadko, kar J'rna je prineslo skupno drugo mesto. S tem sta dokazala, da bo-Sla v prihodnji sezoni z novim avtomobilom mazda 323 GTR po-Se8la v sam vrh. Tudi sicer so bile mazde in edini gorenjski team mazda Y.C.C. na rallvju precej uspešne: Grad je kljub smoli, ki mV Je letos ni manjkalo, z zdrobljenim zadnjim diferencialom Prišel na osmo mesto, Hočevar s sovoznikom Kranjčanom Stri-kovičcm na sedmo. Usoda je hotela, da sta samo kakih tristo me-lr°v pred ciljem zadnjega brzinca zletela s ceste, sicer bi prav zagotovo osvojila tretje mesto, prehitela Črnivca z lancio in tako Jemcu zagotovila tretje mesto v končni razvrstitvi za državno prvenstvo. Še večje težave sta imeli posadki Grum - Terčič z lancio in *'htar - Picelj z mazdo 323. Grum je svoj avto pognal s ceste že v P^em brzincu, oba člana posadke pa so morali odpeljati v UKC, *Jer so ugotovili, da z njima ni nič hujšega. Skoraj še bolj spektakularna je bila nesreča Rihtarja, ki je v tretji hitrostni preizkušnji Preveč 'kradel' ovinek, nato se je nekaj časa peljal po dveh kole-,rt' podrl nekaj betonskih bankir, in se nato ustavil na strehi. ARJ) Kompas Hertz je rally pripravil z velikimi težavami za-kaai visokih odškodnin za obrabo cest, zato so morali odpovedati ar Pet hitrostnih preizkušenj. Jahati: Skupno: 1. Lulik - Mihelčič (do, ford sierra Cosworth TXJ), 2. Jemc . repe ma/da 323 familia 4VVD), 3. Črnivec -,r*ulja (ah, lancia delta H F int. 16V), 4. Peljhan - Kacin (VVV lSR* ro,r (i6°)' 5- Komel - K»stan*lč (pR< op*1 kadett GSI k v)- Skupina N: 1. Lulik, 2. Jemc, 3. Črnivec... Skupina a: 1. Krif1, 2- Grad' 3 Trcek " SkuPna razvrstitev za DP: 1. Lulik, 2. e,J«»n, 3. Črnivec, 4. Jemc... • M. Gregorič JE GOVORIL ZARATU-STRA. Z Blažem Murom sta splezala OMAMO, s Tonetom Tavčarjem pa OLIMPIJSKO. Nato sta ponovila še znano Knezovo smer MEČ. Najtežjo smer je letos splezal Boris Novak, to je smer z oceno IX. in imenom GRUMF v Beli pri Idriji. Poleg teh pa so žirovski alpinisti preplezali še vrsto smeri od ZAJEDA POJOČE TRAVICE; do NEVIHTNE; DIREKTNE, pa AKADEMSKO SMER in KOVINARSKO SMER... Kot je povedal Klemen Demšar, pa imajo plezalci za preostanek letošnjega in naslednje leto kar nekaj načrtov, predvsem Marko Čar si pozimi želi čimveč težkih spustov s snovvboardom tako pri nas kot v tujini (če bo seveda priložnost). Radi bi tudi kdaj prišli na katero slovenskih odprav, vendar vedo, da je zato treba še precej izkušenj pri plezanju v tujini. Za plezanje v tujini pa je treba tudi precej denarja in če ne prej se velikokrat ustavi pri denarju. Sicer pa imajo alpinisti in športni plezalci v Žireh tudi svoje vzornike, ki so jih navdušili za plezanje. Tako je Stojan Rampre eden začetnikov plezanje, ki je začel svojo športno pot v Škofji Loki, plezal pa je v Ameriki in bil tudi v himalajski alpinistični odpravi. Njihov vzornik je tudi Igor Oblak, pa tudi pokojnega alpinista Jureta Bogataja imajo Zirovci v spominu kot dobrega plezalca. • V. Stanovnik Druga skupina himalajcev doma Brnik, 8. novembra - V nedeljo je domov prispela druga skupina udeležencev odprave na Anapurno, v kateri so bili Matjaž Jam-nik. Miha Kajzelj, Janez Hrovat, Benjamin Ravnik, Slavko Rožič, Uroš Rupar in Igor Tekavčič. Člani odprave Vanja Furlan, Viki Grošelj in Iztok Tomazin ter vodja Tone Škarja se bodo vrnili skupaj s člani uspešne odprave na Menlungtse, v kateri so bili Andrej Šlremfelj, Marko Prezelj in Žare Guzej. Njihov prihod na Brnik je predviden 13. 11. ob 13.05. • S. S. Prva zmaga proma 1. DOL - moški Granit preskrba : PROM 1 : 3 (-4, -9, 2, -14) Za PROM iz Žirovnice so nastopili: Močnik, Torkar, Jančič, Rajgeli. Divjak, Avsenik, Legat, Blažič, Langus, Burjak in Vesko-vič. Žirovničanom je uspel načrt, kako ustaviti najboljšega igralca Granit preskrbe Bjekoviča in so v Slovenski Bistrici zasluženo zmagali, čeprav so po drugem nizu močno popustili in tudi v četrtem so po vodstvu s 14 : 10 dopustili nasprotniku, da jih je ujel. Bled : Fužinar 1 : 3 (-11, -8, 11, -11) Ostali rezultati; Šempeter : Kamnik Novi graniti 0 : 3, Pionir : Pomurje Vigros 3 : 0, Salonit : Olimpija 3 : 0. VRSTNI RED: Pionir 8 točk, Salonit 8, Kamnik Novi graniti 8, Olimpija 4, Pomurje Vigros 4, Šempeter 2, Fužinar 2, PROM 2, Granit preskrba 2, Bled 0. i. DOL - ženske Bled : ŠD Tabor 3 : 0 (15 : 10, 15 : 9, 15 : 5) Ostali rezultati: Krim : HIT Casino 2 : 3, Abes Trade Celje : LIK Tilia 3 : 2, Koper Cimos : Gornji grad 3 : 0, Branik Rogoza Magic : Topolšica - neodigrano. VRSTNI RED: Koper Cimos 8 točk, HIT Casino N. Gorica 8, Krim 6, Abes Trade Celje 6, Bled 4, LIK Tilia Kočevje 2, Gornji Grad 2, ŠD Tabor 2, Topolšica 0, Branik Rogoza Magic 0. ii. DOL - ženske Alpin Triglav : P: Prevalje 0 : 3 (-12, -12, -10) Zaostala tekma: Alpin Triglav : Mislinja STELL 0 : 3 Kranjčanke so s tretjim zaporednim porazom zdrsnile na lestvici na 7. mesto. V vodstvu je še edino neporaženo v II. DOL -Mislinja STELL. ii. DOL zahod - moški Bled II - Bohinj 3 : 0 (5, 11, 5), Portorož : Plamen 3 : 1 (9, -14, 10, 15), Triglav : P. Prvačina 0 : 3 (-11, -9, -9), Termo Lubnik : Olimpija III 3 : 0 (3, 7, 8). Vrstni red: Termo Lubnik 12, Pan Kovinar 10, P. Prvačina 10, Bled II 6, Triglav 6, Mokronog 4, Plamen 4, Olimpija III 4, Portorož 2, Bohinj 0. iii. DOL zahod - ženske Piran : Plamen 2 : 3 (-5, 8, -15, 13, -9), Bohinj : Solkan 2 : 3 (11, 6, 14, -11, -6), Jesenice : LIK Tilia II 3 : 1 (8, 11, -8, 7), Vrstni red: Bohinj 8, Plamen 8, Šenčur 6, Solkan 6, Jesenice 4, Bled II 2, Piran 2, LIK Tilia 0. 9 M. Branko Dobrivoje Vučkovič: za atleti triglava dokaj uspešna sezona Kranj - "Letošnja letna atletska sezona je bila za kranjski Triglav dokaj uspešna. Skakalka v daljino Marcela Umnik je sodelovala na svetovnem mladinskem prvenstvu v Seulu. Ekipa je bila na atletskem pokalu Slovenije TOP 12, kjer je nastopila brez Gorana Ka-biča in poškodovanega Matjaža Polaka, peta. Ob že prekaljenih atletih pa raste v klubu tudi obetaven rod pionirk in pionirjev, ki so že na letošnjih tekmovanjih dosegli vrsto dobrih uvrstitev," ocenjuje sezono Dobrivoje Vučkovič, edini poklicni trener v klubu. * Začniva pri pionirjih in pionirkah! Kdo so izstopali? "Skakalka v daljavo Saša Eberl je zmagala na vseh pionirskih tekmovanjih v Sloveniji, med drugim tudi na srečanju mladih atletov treh dežel v Mariboru. Lani je najdlje skočila 5,24 metra, letos pa že 5,55 metra. Tina Čarman, ki skače v daljino in teče na 100 metrov, je letošnjo sezono začela zelo dobro, potem pa je imela težave s hrbtom. Na prvenstvu za sedme in osme razrede osnovnih šol je osvojila tretje mesto. Letos je najdlje skočila 5,20 metra, že prihodnje leto pa bo verjetno blizu šestih metrov. Mirjana Idžanovič je zelo vsestranka atletinja: teče v štafeti, meče disk, skače v daljino... Disk je vrgla že 22,48 metra, kar je za njeno starost (12 let) zelo dober rezultat. V tej disciplini je bila tudi tretja na državnem pionirskem prvenstvu. * Ko je Marcela Umnik kot prva Gorenjka preskočila šest metrov, ste izpolnitev norme za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu omenjali le kot realno možnost in ne kot cilj. Pa vendarle: z Marcelo sta bila v daljnem Seulu. "Marcela je letos osebni rekord popravila kar za 62 centimetrov - s 5,62 na 6,24 metra, kar je tudi državni rekord za mlajše in starejše mladinke in letos tretji najboljši rezultat v Sloveniji. Zmagala je na državnem prvenstvu za mlajše in starejše mladinke in bila druga na članskem. Na svetovno prvenstvo v Seul je prišla s 14. najboljšim časom, ob dveh prestopih in vetru, ki je spreminjal smer, pa je preskočila 5,68 metra in in zasedla 19. mesto. Bolj kot rezultat je pomembno, da sem jo kot trener lahko preveril tudi na veliki tekmi in v okoliščinah, ko ji ni šlo vse po načrtih. Lahko rečem, da se je zelo dobro držala. * Kaj pa Langerholčeva, Rener, Menegalija...? "Tekačica Brigita Langerholc je bila na državnem prvenstvu za mlajše mladinke druga v teku na 300 metrov, na srednješolskem ekipnem prvenstvu pa je zmagala z dokaj dobrim rezultatom 57,91. Če ji bo prihodnje leto uspelo teči pod 56 sekund, bo verjetno že izpolnila normo za nastop na olimpijskih igrah mladih. Anže Rener je bil na državnem prvenstvu za mlajše mladince tretji v teku na 300 metrov, še boljši pa je bil na prvenstvu za starejše mladince, kjer je zmagal v teku na 800 metrov in bil tretji na polovico krajši progi. Tomaž Menegalija seje s prvenstva mlajših mladincev vrnil z bronasto kolajno za tretje mesto v metu diska, starejši mladinec Lovro Vrtač je bil v isti disciplini drugi, Tomaž Kopač pa tretji v teku na 100 metrov." * Članska ekipa ni posebno številna, ima pa nekaj dobrih posameznikov. Kako bi ocenili njihove letošnje nastope? "Mnogobojec Goran Kabič je na tekmovanju v Stuttgartu "lovil" normo za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni, vendar mu to v slabih vremenskih razmerah ni uspelo. Zbral je 7.429 točk, njegov osebni rekord v deseteroboju pa je 7.615. Da je sposoben doseči še več, dokazuje že to, da je na tekmovanju v Miinchnu v peteroboju zbral 3.820 točk in dosegel nov državni rekord, da je letos izboljšal svoja reultata v metu diska in krogle in da je tudi sicer dosegel v posamičnih disciplinah nekaj dobrih uvrstitev: prvo mesto v teku na 110 metrov ovire in tretje v metu diska na državem prvenstvu, drugo mesto v metu diska na TOP 12... Mnogobojec Matjaž Polak je sezono dobro začel, potem pa se je poškodoval; Miloš Krampi je bil v trosko-ku prvi na TOP 12 in drugi na državnem prvenstu, Matjaž Pangerc pa tretji v metu kopja. • C. Zaplotnik JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ, p.o. Kranj, Mirka Vadnova 1 64000 KRANJ ODDAJA prostore na lokaciji Kranj, Koroška c. 41, prvo nadstropje, v skupni izmeri 217,10 m2. Prostori obsegajo: 7 pisarn čajno kuhinjo sanitarije Prostore bomo oddali najboljšemu ponudniku. Ogled prostorov je mogoč vsak delavnik, po predhodnem telefonskem dogovoru, na tel. št. 211-246. Ob ogledu prostorov bodo ponudniki seznanjeni tudi z vsemi pogoji oddaje prostorov. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov: Javno podjetje Komunala Kranj, p.o., Mirka Vadnova 1, 64000 Kranj - z oznako "oddaja prostorov". CharlesWebb 64 DlPLOMIRflNEC >palcal Pa je potem kričala, če je vse dobro?" , oslušajte. Pogovari.il.i s\,i se o nečem, kar jo je razburilo." Kaj?" "Tr^"1 Sta se Pogovarjala?" "r\ VC /aseona zadeva." O čem?" Nenari SCm Vam ic' da JC to zasebna zadeva." blok. preden se ne pogovorijo z gospodom Škoficem. oni to prav tako naredijo, po principu, kjer ne gre z besedo, gre s svedrom in veselo vrtajo stene po blokih in med njimi. Ker vse električne naprave praviloma delajo bolje, če so priključene na električno omrežje, to tudi storijo in zgolj zaradi produktivnosti na evropski ravni ne izgubljajo časa z iskanjem hišnika, da bi jim odprl električno omarico, ampak vanjo kar vdrejo, kot so to storili na Gorenjskega odreda 4. In električnega toka sploh ne kradejo. Ob tem početju je izginil tudi avtomat za razsvetljavo stopnišča, kar nas je stanovalce stalo takratnih 10.000 tolarjev. Tudi sicer naprave TELE-TV za obratovanje rabijo elektriko, ki jo dobijo v posameznih stopniščih, vendar tudi to ni kraja...« Edo Gruden govori tudi o tem. da TELE-TV napeljuje kable po ventilacijskih jaških in rezervnih dimnikih. To je pred dnevi potrdil tudi stanovalec iz bloka na Janeza Puharja 2, ki se je pritožil na upravo gorenjskih inšpekcijskih služb. Tu so, kot je dejal, odgovorili, da za te stvari niso pristojni, da je pristojna republiška inšpekcija za promet in zveze. Pritožbe na TELE-TV pa niso uperjene zgolj proti črni gradnji. Stanovalec iz Vodovodnega stolpa se je razburjal zaradi povečanih zneskov vzdrževanja omrežja na zadnji položnici, ki vztrajno drvijo proti desetim markam na mesec. TELE-TV kuje neupravičene dobičke, pravi. Cena vzdrževanja je, tako predvidevamo, stvar pogodbe med upravljalcem omrežja, torej TELE-TV, in naročniki oziroma njihovim predstavnikom. Če so zneski previsoki, je jasno, kako je treba ukrepati. Težja stvar je črna gradnja omrežja, ki jo odgovorni občinski možje in tudi inšpektorji očitno tolerirajo. Kruha in iger je še vedno najmodrejši moto vsakršne oblasti, v današnjem prevodu to pomeni, da je ljudem pač treba dati čimveč televizijskih programov, pa bo (tudi socialni) mir. Urbanistični inšpektor Griša Nagv se s tem seveda ne stri- nja. »Urbanistična inšpekcija je pristojna za zunanje primarne in sekundarne vode. TELE-TV jih je dejansko polagal na črno, temu primerno sem ukrepal. Ne verjamem, da bodo kable pospravili, realnejša pot je legalizacija. Kolikor vem, pripravljajo potrebno dokumentacijo.« Vleka kablov po blokih po njegovem ni črna gradnja, sicer pa je več o tem povedala njegova kolegica, gradbena inšpektorica Irena Mikek. »Distribucija satelitskih televizijskih kanalov je stvar meddržavnih pogodb, zato sem sklepala, da je za morebitno kršenje pristojna republiška inšpekcija za promet in zveze. Ko sem tam posredovala, so mi dejali, da meddržavnih pogodb nimamo, zato naj bi na satelitska omrežja gledali kot na kablovod. Zanj je potrebno občinsko lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Gradbena inšpekcija bo ustrezno ukrepala, res pa je, da je stvar precej zapletena. Razvodi po blokih so stvar upravljale«, problem upravljanja ni rešen.« Zatiskati oči ali ne? Ne gre samo za to, da delavci TELE-TV delajo po svoje, da jih pri tem očitno nihče ne ovira, razen peščice "sitnih" stanovalcev. Vendar zdrava pamet (in zakoni) pravi, da dimniški in prezračevalni jaški, po katerih naj bi šli kabli do vsakega stanovanja (neplačnike naročnine bo TELE-TV potem lahko izklopil), niso namenjeni za televizijske kable. Kaj, če v jaških zagori? V podjetju TELE-TV, kjer smo zaradi "objektivnosti informacije" želeli dobiti njihove odgovore na vprašanja in kritike, je bil gospod Škofic, žal, prezaposlen, da bi si vzel pol ure časa. Tako do nadaljnjega, dokler ga ne bo našel, ostajamo "zavedeni in neuki v zadevi, ki je sicer povsem preprosta, jasna". # H. Jelovčan Izjava Gorenjski odvetniki smo na svojem zadnjem zboru sprejeli izjavo, da popolnoma podpiramo sodnike v njihovih zahtevah za izplačilo osebnih dohodkov, kot jim pripadajo glede na veljavne predpise. Ob tem ugotavljamo, da niti zneski, ki jim pripadajo, ne zdržijo niti relativne primerjave z njihovimi kolegi v zahodnih državah, čeprav je delo naših sodnikov zaradi spreminjajočega se pravnega sistema bistveno zahtevnejše. Menimo, da je obstoječe stanje sramotno za našo državo, z vidika neodvisnosti pravosodja in dviga kvalitete dela pa nevzdržno. Duša Trobec Bučan, predsednica zbora gorenjskih odvetnikov Semaforje pri Iskri menjajo Kranj, 9. novembra - Pa so vozniki vendarle dočakali. Začetek urejanja semaforjev v križišču pri "spodnji" Iskri namreč. Nekaj mesecev je že, kar so stari semaforji mrknili, popravilo ni prišlo v poštev, prometnih nezgod pa je bilo vsaj že pet. Za nakup novih semaforjev "cestarji" nimajo denarja, dal naj bi ga državni proračun, ki pa je breme preložil na kranjsko občino po logiki: križišče ni zaradi magistralke, ampak zaradi lokalnih cest, ki se priklapljajo nanjo. Miha Perčič iz kranjskega izvršnega sveta je dejal, da je bilo križišče tako dolgo brez semaforjev predvsem zato, ker je bilo treba objaviti javni razpis in z njim dobiti najugodnejšega izvajalca. To je ljubljansko podjetje Javna razsvetljava, ki bo v križišče vgradilo avtomat- ski iskrški sistem, vreden okrog 5,6 milijona tolarjev. Pogodba predvideva zaključek del do konca leta. Začenjajo ta teden. • H. J. Letos že 38 mrtvih Troje nevarnih prečkanj Kranj. 9. novembra - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah sedem hujših prometnih nezgod (šest v kranjski, ena v radovljiški občini), sedem ljudi je bilo ranjenih, dva pa sta umrla. Z njima je letošnje število žrtev (38) že preraslo lansko celoletno črno bilanco za dve. Umrla v bolnišnici Kranj - Zaradi posledic prometne nezgode je 3. novembra v Kliničnem centru umrla 35-letna Zdenka Cotman iz Kranja. Nezgoda je bila 24. oktobra zvečer. Cotmanova je zunaj prehoda za pešce prečkala Bleivveisovo cesto, pri tem jo je z avtom zbila 19-letna Tadeja Bačar iz Ljubljane. Zbil jo je avtobus Radovljica - Prečkanje ceste je bilo v petek, 6. novembra, zvečer usodno tudi za 82-letno Angelo Ftster, ki je nameravala peš prek magistralke pri bencinski črpalki v Radovljici. Divji priključek za Vrbnje je vzel že nekaj življenj, zato so pod magistralko napravili pločnike, da bi preprečili nove žrtve. Očitno pa domačini še prečkajo cesto po svoje. Angelo Fister je na cesti v megli podrl Slavnikov avtobus, ki ga je od Lesc proti Radovljici vozil Pin-cin Anselmo, star 52 let, iz Kopra. Žensko je odbilo 37 metrov naprej na travnik, kjer je obležala mrtva. Nezgoda na prehodu Kranj - V petek zjutraj, ko je bilo še temno in megleno, je 77-letna Kranjčanka Vilma Li- kozar prečkala Kidričevo cesto na prehodu pri trgovini Živil. Iz smeri zdravstvenega doma je tedaj z rrtopedom pripeljal 54-letni Janez Podgoršek iz Kranja. Pešakinjo je zadel, oba sta padla, pri padcu se je ženska hudo ranila. • H. J. Mladi vandali oskrunili grobove Preddvor - Po divjanju, ki se je dogajalo v noči s 3. na 4. november na preddvor-skem pokopališču, utegnejo biti domačini še manj naklonjeni gojencem vzgojnega zavoda v Preddvoru. E Na pokopališču je bilo namreč oskrunjenih štirideset grobov. Neznanci so prevračali spomenike, razmetavali vaze, brcali nagrobne lučke, nekaj so jih tudi odnesli. Policiste in kriminaliste, ki so vandalsko početje raziskovali, je sled pripeljala do vzgojnega zavoda v Preddvoru. Ugotovili so, da v zavodu manjka nekaj gojencev, vzgojitelj je povedal, da je prav pod njihovimi posteljami opazil očitno pogrešane lučke. Pet gojencev je osumljenih kaznivega dejanja skrunitve grobov in velike tatvine. Na pokopališču so napravili za najmanj sto tisočakov škode, moralna škoda pa je nepopravljiva. L kradel marke Radovljica - 36-letni Andrija V. iz Radovljice je osumljen kaznivega dejanja velike tatvine. V gostinskem lokalu naj bi enemu od gostov, potem ko sta se hvalila, kdo ima več deviz, vzel 5500 mark. Zmagal je Andrija V., vendar ne za dolgo. NOVOST ZA VASE LASE - V frizerskem salonu "Meta" v Pod-lubniku v Škofji Loki vam z najmodernejšim švedskim postopkom - HAROLOGIJO - s posebno napravo testirajo lase in ugotovijo, kakšne kvalitete so. Svetujejo vam, ali so primerni za kodranje, barvanje ali pramena. Z naravnimi preparati je mogoče, da vaši lasje postanejo in ostanejo zdravi! Pokličite po telefonu 622-321. SAVNA V ŠKOFJI LOKI! Informacije po tel.: 620-986 od 10. do 16. ure MALI OGLASI @217-960 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. g 215-650 15616 PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam * 632-595 15940 ŠTEDILNIK Kekec. cena 7.000 SIT, prodam. Tomič, Podbrezje 112, Duplje_16062 Daljinski TELEFON Abba sonic, cena 200 DEM, nov, prodam. g 218-647_16119 AVTOMATSKO TEHTNICO, tran-sportni trak, SORTIRNIK krompirja in PREKUCNIK, prodam. 328-238, zvečer_16214 ŠIVALNI STROJ Singer, star 60 let, cena 300 DEM, prodam. g 50-825 16457 Nemško KONVERZACIJO nudi učiteljica iz tujine, g 312-520 INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. g 213-644, Matjaž INSTRUIRAM osnove elektroteh-nike za srednje šole g 218-606, popoldne 16496 INSTRUIRAM matematiko za OŠ, SŠ in VŠ. g- 310-803_16506 INŠTRUKTO RICO za matematiko in angleščino, iščemo. Šifra: 8. RAZRED_16525 INŠTR UIRAM angleščino za srednje šole. tt 218-201 16544 KUPIM Sobno PEČ na kurilno olje, prodam .g 68-213 16463 AMIGO 500 in VIDEORECORDER, prodam. 9 633-488 16503 STANOVANJSKO PRAVICO kupim "S 329-875, od 16. do 18. ure _16097 Kvalitetne suhe smrekove COLA-RICE in PLOHE, kupim, 70-178 _16108 ZASTAVO 750, karambolirano ali slabše ohranjeno, obvezno registrirano, kupim. g 328-095 16470 STANOVANJSKO PRAVICO, kupim g 218-823_16472 KRAVO simentalko, mlado, brejo, kupim. g 421-538 16580 PC AT386SX s koprocesorjem, 2 8 LOKALI Mb RAM. 43 Mb HD. VGA-barv-nim monitorjem, 5.25 in 3.5 flopy, miško in tastaturo, prodam, g 43-315 16505 TRAKTOR Reicher, 13 konjskih moči, zamenjam za žrebetno kobi lo. g 70-732_16535 ELEKTRIČNI KOTEL, 80 I, Kovina stroj Grosuplje, star eno leto, pro dam 40% ceneje, g 50 348 16540 CISTERNO, 1.700 I. z obnovljeno črpalko, ugodno prodam. Frlic Franc, Suša 9, « 68-520 16543 Original Kuppersbusch PEČ, poce-ni prodam. g 310 586 16549 TERMOAKUMULACIJSKO PEC"! 2 5 KW, cena 15 000 SIT, prodam • 218 035, Kavčič Dušan 16553 COMMODORE 64, z opremo, za 250 DEM. prodam 631 009 VIDEOREKORDER Fisher FVH P3KV, prodam m 633 450 Ročni paletni VILIČAR, prodam « 421219 16571 VIDEORECORDER Akai, star eno leto, cena 400 DEM, prodam g 329 113 16578 Kaj govonio zvezde, planeti7 Kakšna ie vaša useda9 Kako izdelati svoi osebni horoskop9 Vkl|učite se v ZAČETNI TEČAJ ASTROLOGIJE (32 ur) Za bol|še zdrav]e vas vabimo v TEČAJ REFLEKSNE MASAŽE STOPAL Informacije po telefonu 217-481 GR. MATERIAL LENDAPOR, 5 cm, 3 kub m, lamel ni PARKET (E), 46 kvad m, grad beni LES, ugodno prodam g 41275 16487 ŠPIROVCE, od 4 do 6 m dolžine, nekaj PLOHOV in COLARICE. pro dam «■ 83 673 16497 CISTERNO za kurilno olje, 3 000 I, novo, 15 % ceneje, ugodno pro d,am g 725 865 16510 Najamemo PROIZVODNI PROSTOR, 150 300 kvad m, v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe na 217-584, vsak delavnik od 8. do 18 ure, sobota od 8. do 12. ure 16239 PROSTORE v centru Kranja, oddam v najem ® 212-788, od 16. do 20. ure 16484 POSLOVNI OBJEKT v Bohinjski Bistrici, Triglavska 39/v, 22 kvad. m, nasproti bencinske črpalke, oddam v najem. Tudi druge možnosti so odprte Vaše pisne ponudbe na naslov: Turunčič Bojan, Jelovška 36/a, 64264 Bohinjska Bistrica ODDAMO manjši lokal - brunarico v Kranjski gori, samopostrežno tr govino v bližini Kranja, prostor pri meren za obrt na Primskovem in Predosljah APRON NEPREMIČNI NE,« 214-674 16588 OBVESTILA POLOS trgovina s premogom in prevozništvo Jerman Jernej, Za poge 40, Vodice Po konkurenčnih cenah vam nudimo naslednje vr ste premoga ČEŠKI PREMOG kocke, oreh, VELENJSKI PREMOG - kosi, KANIŽARICA Možnost pla čila na dva obroka Naročila na g 061/823 585 ali 061/824 096. se pri-poročamo. 15696 Armal PIPE po nizki ceni g 801166 16130 OBLAČILA Italijanski ŠKORNJI, po ugodni ceni KORAK Radovljica. Bergant, Sp Gorje 223_16453 Jeans komplet KRILO in JAKNO, s perlami, št 38, uvoz, prodam g 218 823_16471 Krznen ženski PLAŠČ (38), s kapu-CO, za 120 DEM, prodam g 324 409 16576 OTR. OPREMA Globok italijanski VOZIČEK, ra bl|en samo tri mesece, prodam «• 328 745_16519 VOZIČEK Chicco, marela, nov, ne-rabljen, prodam « 217 976 16557 COLARICE in OSMICE, prodam «• 64 114 16545 OSTALO IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno INSTRUIRA mate matiko in fiziko «■ 311 471 16242 DRVA, metrska, razžagana. z do stavo, žagamo tudi na domu, pro dam t* 325-488_15551 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne rabljen, prodam za polovično ce no • 77 609 16148 SUPER UGODNO! NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Antena: 80x90 Sprejemnik: 136 kanalov "SATEX" TEL.:48.570 Dekapirano PLOČEVINO, 0.8 mrn, prodam, g 216-630_16478 Suha HRASTOVA DRVA, prodal g 68 633_1647J Videoteka Asterix prodaja večjo . količino FILMOV, po ugodni ceni -350 SIT. Vsak četrti film podarimo ■g 691-549, Žiri_16490 DRVA prodam. Trstenik 10, Goln* Hrastove PLOHE, suhe, 50 m, prodam. C. na Klanec 5, Kranj 1 6492 LESTVE iz prežaganih smrek, dolžine 4 do 8 m, cena 700 SIT/m. prodam, g 061/611-078 1649» Električno KITARO Gipson in OJAČEVALEC, cena 300 DEM, pro; dam, g 78-689_16504 Smrekove PLOHE, debelina po izbiri, prodam. Lom 15, Tržič 16530 GOBELIN - zadnja večerja, ugod' no prodam g 422-470 16552 TRAKTORSKE VERIGE, dimenzij« 616, prodam g 65-480 1656g PRIDELKI Sladki MOŠT, več vrst neškropU6' nih JABOLK in jedilni KOSTANJ, prodam t 45-504 16173 Svežo REPO prodam, g 65-166 Kos Tone. 1645? JABOLKA za namakanje, prodan*-Glinje 13, Cerklje_16473 VINO, črno in belo, domače, proj dam, g 79-619 _ KORUZO, 1.500 kg, prodam P^. čec, Hraše 57, Smlednik 1651* Krmno REPO prodam, g 43 301 POSESTI SKLADIŠČE v Naklem, najem g 50-852 oddam ; 16437 Zazidljivo PARCELO - nadomestna gradnja, prodam g 691 624____„ ZEMLJIŠČE TRAVNIK, v ižm«* 6.000 kvad m, na lepem kraju bli*u Lesc, prodam. Alpska 27, Lesce^ GARAŽO na Zlatem polju, menjaj za garažo v Šorlijevem naselju », 218 606, popoldan_^> GARAŽO v Šorlijevem naselju. v Kranju, pritličje, prodam 061/40 582_ KMEČKI SVET v okolici Žirov?^ ! po dogovoru, prodam g 691-0*?j popoldan__I6jjx PRODAMO PARCELE v Bitnjah, Drulovki, Tržiču in na černivcu ' novogradnjo v Naklem PROP MO HIŠO na Drulovki, starejšo Lescah ter novogradnjo (tretja za) na Bledu KUPIMO več čnih hiš. parcel in novogradenj , Gorenjskem APRON NEPR™ ČNINE, «• 214 674 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje^, ve kandidate g 41.581 _J>^ l DUO igra na ohcetih m zabav*1, ■g 46 137 _ PLESNA ŠOLA KRANJ, lojTjj vse generacije g 41 581 IjjU*' POSLOVNI STU** Potrebujem POSOJILO DEM za eno leto N obresti in garancijo VEMBER Sifr. a RAZNO PROPjtf* BUTARE in kurilno OLJE. JB prodam g 632 714___ TRAKTOR Tomo Vinkovič 730. na 3 500 DEM, in ŽREBIČKA, 700 DEM. prodam g 876 JABOLKA vosčenke, neskrofj na. KOZO in OVCO. prodam ^ Se 18, g 70 436 —<3 Dve drsni OMAKI, ena še 'apf rana, in plinsko PEČ, proda"*- 84 556 Električni PISALNI STROJ elektronske BOBNE Slm^JM prodam g 47 383 PEPELKA Radovljica Cankarjeva 76 Tel: 064/75-488 Danes poskusite jesti drugače' Vstopite v PE PELKO, da* boste počutili kot v pravljici. Mesto, prostor, ambientin storitve so doka:, da se ne motimo. i pra\l)umpakl/ati ra:n>ienh dobmi \am omenimo le nekatere ta\p<»"" uom fnlaiu i: monkib uiJe.'o. kanar < maslom gobe na lani. morska . ^ nadetam tiitn/t t (tatovo omako, i,!rUJEM cinkane smetnjake in j^jvsehdoižin g 326-426 SaJa ETIKA- PEDIKURA in MA Prekrv * uporabo toplote za boljšo krizu .Vltev- zmanjšanje bolečin v nasvo. p,n- m'šicah in strokovni Ure61' « 632 524. od 9 do 20 POSTai~-—-_1653^ nih *, h'TEV kmečkih peči, zida talne L đ,ln,kov. kaminov, stenske ^Jlglgmjke ® 65 773 16532 ,enjeernam naročila za ročno ple 3lo ple,enin Ugodno ® ---___ _16534 5J5NOVANIA Išćem"-----_ v Radr,.nia'e,,,niSko STANOVANJE aaov')'c al. okolic. * 74 505 16370 V n°uin° StANOVANJJT^ Wači|0 «^ I?.3?!8."1 Mo*rto pred .-_i2l^58__16451 N°VAN?rJE^alreno»obno STA-larr,erri J^ vrTržiču ali okolici, na Ur« ^ • 58 002. od 15 do 17 -----. _16517 ClJ 'J^m STANOVANJE v Kra iP-uioS,!0'*Mar'anovic- bliska Šl^^?^"! 16537 72 kvad *N^E "a Va|i«včevi ulici, 68 000 nAlk° °Pr«mljeno, ce * 212 7n-> M "flodno prodam * 16539 Dvosobno STANOVANJE, zamenjam za večje družbeno v Kranju. ® 213-221_16547 SOBO v Kranju ali okolici, iščem. Šifra: DEM_16562 PRODAMO enosobno v Medvodah in Škofji Loki, dvosobno v Radovljici in na Zlatem polju, dvoinpolsobno na Planini ter trisobno v Šorlijevem naselju. KUPIMO garsonjero, enosobno in dvosobno v Radovljici in Kranju ter trisobno v Škofji Loki. APRON NEPREMIČNINE, ® 214-674_16586 VOZILA PELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli in odkup nevoznih vo-zil Citroen, ® 692-194 15292 Komplet PRAGOVE za Zastavo 750, ugodno prodam. ® 217-596 DELE za Golf, od letnika 1977-1980, prodam® 70-086 _16527 Več rezervnih DELOV za R 4,5 in 18, prodam® 82-363. zvečer VOZILA LADO SAMARO, letnik 1989, ugodno prodam. ® 48-211 16144 ZASTAVO 128 SKALA, letnik 1988, prodam. ® 70-210 16460 R 5 CAMPUS, star 10 mesecev, z dodatno opremo, prodam. ® 327-259_16469 YUGO 45, letnik 1989, prevoženih 30.000 km, prodam. ® 212-507 DAIHATSU APPLAUSE 1 .Si. 105 KM, katalizator, letnik 9/90, prevoženih 33.000 km, prodam ali vzamem v račun manjši avto. Informacije po ® 325-981. R 4, letnik 1984, prodam. Vrtač, Preddvor 49_16485 BMVV 316, letnik 1979, ugodno prodam. Pot pod Gradiščem 16, Naklo_16486 ZASTAVO 101, letnik 1976, celega ali po delih, prodam. ® 70-525 Odstopim vrstni red za FIAT TIPO MEDIA.® 241-231_16511 R 4, letnik 1985, registriran do 11/1993, prodam® 51-237 16526 ZASTAVO 750, letnik 1982, regi strirano do 7/7/1993, ugodno pro dam® 70 086_16529 OPEL ASCONO 12 S, neregistrira-no, letnik 1978, in rezervne DELE, prodam. ® 631-680. Fujs Franci CITROEN BX 14 E, letnik 1986, ugodno prodam. ® 66 606 ali 66 054_16555 GOLF JX, letnik 9/1988, prodam. Prezelj. Podlubnik 163, ® 622 406 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, ulita platišča, prodam. ® 74-487, popoldan 16560 126 P, letnik 1982. prodam ® 421 017 _ 16565 YUGO 45 A, letnik 1986. prodam ® 81 494_ 16566 GOLF JXB. letnik 10/1987, model 1988, z dodatno opremo, prodam ® 70 415 16570 126 P. letnik 1978, prodam. Zg Br nik 138, ® 422 770 16583 ZAPOSLITVE ZASTOPNIKE za prodajo kmečke ga priročnika, iščemo. Honorarno ali redno ® 633 181_16092 Pripravniško DELO za PRODAJAL CA. iščem ® 79 565 16172 ZASTOPNIKE za prodajo čistilnih aparatov, novitete na tržišču, išče mo. ® 214 115_16237 Prijetno DEKLE za strežbo v kava baru, honorarno zaposlimo ® 43 531_16458 Nudimo honorarno delo. Dober zaslužek ® 310 146, od 17 do 22 ure _16461 MOŠKEGA za pomoč na kmetiji, iščem. Hrana in stanovanje za stonj. Valenčič, Pševo 10, ® 311667 16481 PREŠIVALKO zgornjih delov obu tve in ČEVLJARJA za klasično in strojno izdelavo spodnjih delov obutve, zaposlimo BUTIK VODEB. modno čevljarstvo, šuštarski most, Ljubljana,® 061/224 476 MIZARJA, kvalificiranega, zapo slim. Mizarstvo Sitar, ® 41-633 Redno ali honorarno zaposlimo pet PREDSTAVNIKOV najnovejše ga Atlasa sveta za šolarje Delo poteka na terenu Slovenije, v okvi ru dinamične skupine Minimalni OD 60000 SIT ® 621 344, od 15 do 19. ure_16502 Nudimo honorarno DELO na tere nu, z dobrim plačilom ® 59 159, dopoldan 16520 Nudimo vam delo, zaslužek stimu lativen šifra: MENJAVA 16522 Na področju zastopstva nudimo honorarno ali redno ZAPOSLITEV ® 632 330 ali 50 846_16533 KV MESARJA zaposlimo. ® 50 348. Mesnica Dolhar, Tržič CHARADE TS DAIHATSU Ugoden nakup: 14.800 DEM do registracije SERVIS ŠTERN d.o.o. Kranj Tel. 323-419 MOŽNOST NAKUPA PO SISTEMU STARO ZA NOVO! ZASTOPNIKA za delo na področju Slovenije, iščemo. Pogoj je lasten prevoz, zaslužek odličen. ® 325-526_16546 Delo na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. ® 327-837_16573 ORODJAR išče pripravništvo. ® 312-273_16574 FRAKL BAR na Bledu honorarno zaposli simpatično DEKLE. ® 212-310 16579 ŽIVALI TELIČKO, staro dva meseca, in BIKCA, starega tri mesece, oba frizijske pasme, prodam. ® 57-536_16454 JARKICE prodam. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica, Kranj, ® 214-855_16455 PUJSKE, stare 6 tednov, prodam. Jelovčan, Dražgoše 27, ® 66-317 _._16466 TELIČKO, sivo, staro 8 tednov, prodam. ® 68-509 16480 PURANE, zaklane, prodam po 15 kg® 73-121_16518 KRAVO simentalko, dobro, katera bo sredi decembra drugič telila, prodam. ® 48-727_16521 TELICO, brejo v 8. mesecu, proda m. ® 876-152, zvečer 16523 Prepuščam plemenskega KOZLA. ® 47-726_16524 KRAVO po izbiri, prodam. ® 68-313, zvečer_16536 Nemške OVČARJE, čistokrvne, prodam® 401-347 16538 Rjave JARKICE ter PRAŠIČA za zakol, prodam. Stanovnik, ® 65-546 16554 BIKCA, starega 7 dni, prodam. La-hovče 17, Cerklje 16558 Mlade HRČKE, ugodno prodam. ® 324-457_16561 PRAŠIČA za zakol ali za dopitanje. ® 65-480 16569 PURANE za meso, prodam. ® 241-189_16575 PRAŠIČE, od 40 do 60 kg, prodam. ® 57-280 _16581 Tri mlade KUZKE, podarim. ® 46-708 16584 OSMRNICA Zapustila nas je naša draga mama, stara mama in prababica ANGELA FISTER iz Vrbenj Pogreb pokojnice bo v sredo, 11. novembra 1992, ob 13.30 uri na pokopališču v Radovljici. Žalujoči: hči Olga, hči Martina z možem, vnuki Matej, Nataša in Andreja z družinama ter sestra Jožefa ZAHVALA Kadar življenje je le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je tokrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja. Ob boleči izgubi moje drage žene, mame, stare mame, sestre in tete KAROLINE MOČNIK se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ste ji v zadnjih dneh lajšali bolečine in nam stali ob strani. Posebna zahvala gospodu župniku, zvonarjem, pevcem in pogrebniku in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI: mož Franc, hčerka Zalka z družino in sin Janko ZAHVALA Ob boleči izgubi tete ANICE BERTONCELJ iz I ajš se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: sorodniki Lajše, 2. novembra 1992 V SPOMIN V prihodnjih dnevih bo poteklo leto dni, odkar je tiho odšla v lepšo večnost ANTONIJA ŠKOFIC Cesta na Brdo 55, Kokrica Vsem, ki ste jo v življenju spoštovali, ohranili v lepem spominu ter med letom obiskovali, urejali njen zadnji dom, prižgali svečke in ga krasili s cvetjem ter molili za njen dušni mir, najlepša hvala. Žalujoči: mož Andrej, sin Miro in sin Andrej z družinama Kokrica, 17. novembra 1992 ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, ded, praded, brat, stric, svak in tast FRANC SVETELJ st. iz Naklega Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, znancem in drugim za izraze so-žalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju Univerzitetnega inštutita Golnik. Zahvaljujemo se tudi dr. Alenki Pegam za dolgoletno zdravljenje. Posebna hvala tudi g. župniku Matiji Selanu za lep pogrebni obred in pevcem iz Naklega za zapete žalostinke. Hvala tudi podjetju Navček za pogrebne storitve in oskrbniku vežic Stanetu Štefetu. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Naklo, 1. novembra 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ALBINA DEMŠARJA se iskreno zahvaljujemo našim sorodnikom, dobrim sosedom, njegovim sodelavcem in iskrenim prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, za tako velik obisk na njegovem domu in spremstvo na njegovi zadnji poti. Dr. Rupnikovi za zdravljenje na Golniku, g. Stanetu Porenti za lep govor ob grobu, pevcem iz Stare Loke za lepo zapete žalostinke. Družini Mahne iz Medvod in vsem, ki so prinesli toliko cvetja. Gospodoma iz Stare Loke in Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Marica, sin Marko, hči Mari z družino in družina Bantle iz Uberlingena ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in strica IVANA FISTRA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se posebej dr. Poharjevi in dr. Šolarju ter osebju Bolnišnice Jesenice. Hvala g. župniku za opravljen obred ter vsem pevcem. Žalujoči vsi njegovi Ovsiše, 4. novembra 1992 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ANDREJA GOLARJA upokojenega mizarja iz Virmaš se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivom Jelovice, Loke in Save za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, duhovniku g. Ambrožiču za opravljen obred, g. Gabru za besede ob slovesu, gospe Češnovarjevi za njeno požrtvovalnost, pevcem za ganljivo zapete pesmi, ZZB Sv. Duh - Virmaše, praporščakom in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Andreju Su-bicu za pomoč v hudi bolezni. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mamice, stare mame, prababice in tašče ALBINE BAJT iz Zirov se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in dobrim sosedom za izrečene izraze sožalja, pomoč, prelepo cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Sedeju, patronažni sestri Lukančičevi, duhovnikoma za lep pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi slovesa. Žalujoči: mož Rafael, hčerke Marta, Slavka, Danica in Silva z družinami / iri, 5. novembra 1992 Švicarji so pripeljali za kamion in pol pomoči Pet Švicarjev je osebno pripeljalo kamion s humanitarno pomočjo za begunce v Sloveniji. Škofja Loka, 6. novembra - Z manjšim tovornjakom in kombijem je skupina petih Švicarjev pripeljala poltretjo tono blaga za pomoč beguncem v škofjeloškem zbirnem centru. Na pobudo Ane Hladnik, Švicarke, ki že desetletje živi v Sloveniji, so ga zbrali njeni prijatelji in svojci, pripadniki evangelistične cerkve. Skupina Švicarjev, ki je v škofjeloški zbirni center pripeljala dve toni in pol paketov s humanitarno pomočjo. Prva z leve zakonca Hladnik iz Stražišca. Mala anketa Cepljenje cenejše od zdravljenja Kranj, 5. novembra - Lanska epidemija gripe je položila v posteljo precejšnje število ljudi, za nekaj tednov razredčila vrste v šolskih razredih in precej dvignila porabo zdravil. Da bi tej nadlogi podleglo manj ljudi, v zdravstvenih domovih pred vsako zimo poskrbijo s preventivnim cepljenjem. Letošnje še ni bilo pretirano drago, 300 tolarjev. V Zdravstvenem domu v Kranju se je v dveh dneh prišlo cepit okoli 300 ljudi, skoraj še enkrat toliko pa jih nameravajo cepiti v domovih upokojencev in v nekaterih tovarnah, nam je povedal dr. Dušan Bavdek. Lani se povabilu na cepljenje ni odzvalo toliko ljudi kot letos, saj je bilo dražje (1.000 tolarjev), letošnji večji odziv pa je bržkone tudi posledica lanske epidemije. Tokrat je cepljenje cenejše, ker imajo prvič na voljo francosko cepivo, kjer zadošča enkratna vak-cinacija in se ljudem čez čas ni treba vračati po drugo dozo cepiva. V Zdravstvenem domu v Kranju so spočetka naročili le 300 doz cepiva iz Avstrije, nato pa so poslali še po 200 nadaljnjih, da bo dovolj za vse, ki se želijo cepiti. Navadno se proti gripi cepijo starejši ljudje, bolj bolehni, manj odporni, letos pa je več tudi mlajših. Cmam, Marjana Jelovčan »Nazadnje sem se proti H gripi cepila predlanskim in pomagalo mi je, I da čez zimo nisem zbolela. Večkrat namreč '^H /bolim Lani je bilo cepljenje predrago, lotos I pa je cena zmerna. Vsekakor je ceneje, kot če J^k zboliš, kupujem zdravila in neprestano hodiš M okoli zdravnikov.« Marija Jagodic. »Dve leti zapored sem že imela gripo, zato sem se letos sklenila cepiti. Kot kmetica si namreč ne morem privoščiti dolgega zdravljenja. Nazadnje sem zaradi gripe izgubila dva tedna: živina pač ne čaka, kdaj si boš opomogel, ampak vsak dan terja svoje.« Stane Oman: »Vsa leta se mi je cepljenje zoper gripo zdelo brez pomena, saj nisem bil nikoli bolan. Letos pa me je ta bolezen pošteno zdelala. Ker sem srčni bolnik, sem še toliko bolj dovzeten zanjo, zato sem se letos odločil, da se cepim. 300 tolarjev se mi ne zdi drago. Še vedno je ceneje kot dolgotrajno ležanje, nezmožnost za delo in vsa zdravila, ki jih použiješ med boleznijo.« • D. Z. Zlebir, foto: D. Gazvoda ^JELOVICA NAŠ IZLET -TOKRAT V IZOLO Samo še 5 prostih mest. Če se nam želite pridružiti na našem novembrskem izletu v Izolo, pohitite z rezervacijo. Prijave sprejemamo po telefonu 064/218-463 ali osebno v tajništvu Gorenjskega glasa. Anini rojaki poznajo dramo, ki jo doživljajo begunci iz nekdanje Jugoslavije. Mnogim se zdi, da razviti svet, ki živi v miru in blagostanju, premalo stori za soljudi v hudi stiski. Tudi Anin sorodniki v Švici so želeli prispevati svoj humani delež, zato so z rojakinjo že poleti navezali stik in začeli zbirati blago za begunce. »Prek tamkajšnje evangelistične cerkve je potekalo zbiranje najnujnejših predmetov, ki jih potrebujejo begunci,« nam je v zgledni slovenščini, ki izdaja večletno bivanje v Sloveniji, pripovedovala Ana Hladnik, zdaj poročena v Stražišču. Predstavila nam je tudi glavna akterja humanitarne akcije, organizatorko Uschi Spescha iz majhnega švicarskega kraja Daniš, ki je za prevoz blaga za begunce prispevala tudi kamion svoje firme, in duhovnika Rolanda Justa iz kraja Disentis, sicer doma iz Vzhodne Nemčije, kar je najbrž dodatni razlog za njegovo človekoljubno dejavnost. »Zbrali so več kot dve toni in pol blaga, od suhe hrane, higienskih pripomočkov, do zimskih oblačil (tople bunde je po- darilo društvo učiteljev smučanja), kar so v župnišču tudi sami razvrstili v 200 zavojev. Sami so sklenili humanitarni tovor tudi pripeljati v Slovenijo, saj so se želeli na lastne oči prepričati, da bo prišel v prave roke in da zbrana pomoč ne bo postala predmet prodaje in špekulacij. Slišali so tudi za napade na konvoj humanitarne pomoči, kar je pred tremi tedni doživel tudi švicarski konvoj na poti v Romunijo, in v strahu pred podobnimi zapleti se jih je kar pet odpravilo v spremstvo.« Majhen, a nadvse dobrodošel konvoj iz Švice je po desetih urah vožnje v četrtek zvečer prispel v Stražišče, naslednje jutro pa sta ga zakonca Hladnik pospremila v Škofjo Loko, kjer so ga prevzeli v tamkajšnjem begunskem centru. Tam so bili pomoči za okoli 600 beguncev v zbirnem centru in še enkrat toliko pri družinah nadvse veseli. V zahvalo so gostom razkazali zbirni center in jih seznanili z njegovimi številnimi dejavnostmi. »Radi bi pomagali tudi mladim slovenskim družinam, ki niso v nič manjši stiski kot begunci,« nam je povedala Ana Hladnik, ki si po desetletju bivanja pri nas zelo želi, da bi čimprej dobila slovensko državljanstvo. »Dobro poznam razmere v Sloveniji in prepričana sem, da tudi mnoge slovenske družine težko shajajo. Toda do teh imen je težko priti, saj socialno skrbstvo očitno skrbno varuje tajnost podatkov.« # D. Z. Zlebir, foto: D. Gazvoda Svobodni sindikati zahtevajo Nova zdravstvena zakonodaja pol leta kasneje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je slovenski skupščini, vladi in skupščini zdravstvene zavarovalnice poslala zahtevo, naj uresničevanje sistema prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja preložijo vsaj še za pol leta. Svobodni sindikati so že v času nastajanja zdravstvene zakonodaje nasprotovali nekaterim rešitvam. Predlagali so referendum, ki bi ljudem omogočil, da se sami odločijo, kakšen sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja si želijo. Pred časom so tudi predlagali, naj se prenos obveznosti z zdravstva na zavarovance preloži za leto naprej, torej na 1994. Na novembrski razširjeni seji predsedstva svobodnih sindikatov pa so pobudo ponovili. Vedno več je namreč razlogov, da se uveljavitev nove zdravstvene zakonodaje (zlasti določila o prostovoljnem zavarovanju) odloži še najmanj za pol leta. Bremena - od plačil dohodnine, nakupa stanovanja, visokih bivalnih stroškov, pa vse do nakupa hrane - ki so se prenesla na posameznike, so prevelika. Najbolj ogrožajo že tako ogrožene delavce z nizkimi plačami, brezposelne in upokojence. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje naj bi uveljavili s 1. januarjem 1993. Sindikati predlagajo, naj bi ga pol leta kasneje, saj se ta čas začenja lastninjenje, dogovrajajo se tudi o kolektivnih pogodbah, pa tudi misel o velikih bremenih ljudi ni nepomembna. Ta čas naj bi na predlog svobodnega sindikata veljala še stara zdravstvena zakonodaja. • D. Z. Ž. Kljub suši v letošnjem poletju in zatem stoletnem rekordu po količini oktobrskih padavin je tudi letošnja letina dala pridelovalcem nekaj rekordnih pridelkov in najtežje od njih so v soboto izbirali na tradicionalni prireditvi "NAJ PRIDI I ki SLOVENIJE 1992" v Cerkljah. Marku Vinharju iz Vinharii nad Poljanami je zrasla 11,57 kg težka zelnata glava, Mileni Sink s Suhe 3,27 kg težka rdeča pesa, Marjeti Jenko s Podreče 9,74 kg težka krmilna pesa, Jožetu Celarju z Brega 1,20 kg težak rdeči korenček ter Marini Si pec s češnjevka kar 6,03 kg težka repa. Najtežji slovenski krompir letošnje letine je zrasel na Praprotni polici Dragu Ribnikarju, tehtal pa je zavidljivih 1,44 kg. ljetos so v Cerkljah poleg standardnih sedmih kmetijskih pridelkov uvrstili na tekmovanje tudi 5,42 kg težko jedilno kolerabo, ki je zrasla Bernardi Kurent v Črnučah, ter kar 7,70 kg težko rumeno kolerabo, ki jo je v Ambrožu pod Krvavcem pridelal Florijan Slatnar. Tudi v sadjarstvu je zrasel "naj pridelek": v Cerklje je Anton Černivec iz Vodic prinesel natanko pol kilograma težko jabolko sorte zlati delišes. Prireditev "NAJ PRIDELKI SLOVENIJE 1992", ki jo je organiziralo Turistično društvo Cerklje, ste popestrili tudi bralke in bralci Gorenjskega glasa, ki ste ugibali, koliko bodo tehtali najtežji letošnji pridelki - Vaše napovedi so bile večidel precej manjše od številk, ki jih je pokazala tehtnica. Na sliki: na koncu so zložili vse najtežje od prvega do tretjega mesta. Foto: D. Gazvoda Trgovina Mladinska ul. 2 Kranj UGODNA PRODAJA PROIZVODOV C0L0R IN JUB PO PROIZVODNIH CENAH ZA TAKOJŠNJE PLAČILO VABLJENI! Denar za Miklavža in dedka Mraza Tržič, 9. novembra - Tržiški izvršni svet je na svoji zadnji seji sprejel tudi sklep, da iz tekoče proračunske rezerve nameni 150.000 tolarjev za financiranje prireditev za najmlajše prebivalce. Kot je predvideno s programom, bodo prve prireditve že 1 decembra 1992, ko bosta v dvorani tržiškega kina dve predstavi otroškega musicla Miklavž ne more priti na Zemljo v izvedbi SO Tone Čufar z Jesenic, otroke pa bo obiskal tudi pravi Miklavž-Novoletne prireditve z igricami in obiski dedka Mraza bodo p°* tekale po krajevnih skupnostih od 26. do 29. decembra. • S. S«' je Končan razpis za stanovanjska posojila Želje petkrat večje od denarnih možnosti Ljubljana, novembra - 30. oktobra je potekel prijavni rok za tretji razpis posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Prispelo je 5933 vlog, med katerimi je bilo 4780 popolnih, v skupnem znesku 8.747,117.094 tolarjev. Upravičeno zaprošeni znesek iz popolnih vlog pa znaša 5.333,672.719 tolarjev, kar je še zmeraj petkrat višja vrednost sredstev, kot jo ima na voljo sklad za reševanje stanovanjskih potreb. Polovico zaprošenega zneska naj bi namenili gradnji novih stanovanj, nad 48 odstotkov prosilcev pa rešuje svoj stanovanjski problem prvič. Občine z najvišjim številom vlog so Ljubljana Šiška, Maribor in Ljubljana Vič, največji delež prosilcev pa sestavljajo mlade družine, z dohodkom med 15 in 25 tisoč tolarji na družinskega člana. »Sklad vodi vrsto aktivnosti, da bi povečali obseg razpoložljivih sredstev,« pravi Nevenka Fajdiga, pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. »Potekajo pogovori s predstavniki lokalnih skupnosti, da bi lastna stanovanjska sredstva prednostno namenili tistim prosilcem, ki zaradi omejenih sredstev sklada ne bodo uspeli na tretjem razpisu.« • D. Z. Z. Letni občni zbor društva Za srce Ljubljana, 10. novembra - Na letnem občnem zboru se bodo v četrtek, 12. novembra, sešli člani društva Za srce, društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki so ga osnovali pred poldrugim letom. Ta čas je društvo po Sloveniji osnovalo že 12 podružnic, prek katerih širi misel o slogu življenja, ki varujejo srce in ožilje pred srčnim infarktom, možgansko kapjo in boleznimi ožilja. Te bolezni so pri nas na prvem mestu med vzroki smrti in njihovo število ne upada. Da je uspelo v razvitem svetu, denimo, na Švedskem in Finskem, znižati smrtnost teh bolezni za polovico, je poleg državnih ukrepov tud zasluga prostovoljnih organi*3' cij. Pri nas je taka društvo f srce. Te dni je izšla prva štev'1' ka društvenega glasila pod cA* kim imenom. Izdelali so tuu program podeljevanja »zna* varovalnega živila«, ki ga P?| deljujejo živilom in pijačam, * ožilje varujejo pred prezg0" njim poapnevanjem. O vsem tem bodo govorili W di na četrtkovem občnem ru, ob 17. uri v dvorani Smd* Ljubljani. Popestrili ga ^0<^|(,. nastopom pevskega zbora venski kantorji in BoutMj Moped Show, ki ga vodi T0"* Fornezzi - Tof. Planinski izlet na Malenski vrh ||f Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi UuP,t e|i gora na planinski izlet. V četrtek, 19. novembra, se bodo P°vZJL|i na Malenski vrh. Z avtobusne postaje v Kranju se bodo odp*JO ob 7.15 proti Škofji Loki, od tam pa do Dobja v Poljanski dol g Prijave sprejema društvo vsak ponedeljek, sredo in petek, 0 do 12. ure. Zveza kulturnih organizacij RADOVLJICA Knjižnica Antona Tomaža Linharta RADOVLJICA vabita k sodelovanju mlade pevce in pevke, ki bi želeli na^ pati v nanovo ustanovljenem pevskem zboru Anton Tomaž L hart Zbor sicer že ima več kot dvajset pevcev, a P°treDU'^n0 nove in sveže glasove. Kdor se bo odločil trdo delati in reo hotidi na vaje, hkrati pa ima že vsaj toliko glasbene izobraz da zna brati note, naj pride na avdicijo v četrtek. 12. 11. 1992, ob 20. url v Knjižnico Antona Tot*** Linharta v Radovljici, Gorenjska cesta 27. ^ Preskus glasbenega znanja je neboleč, zato se odločite, Pr , te in pripeljite še svoje znance in prijatelje!