Xs52aa.Ja. dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in Inserati blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljuljani, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". Za ozn.aaa.ila plačuje se od štiri stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 23. štev. V Ljubljani, dne 1. decembra 1904. XIV. leto. Vojna na Daljnem vztoku. Požar v Port Arturju. Po poročilih iz Londona je general Nogi brzo javil v Toki jo o velikem požara v Port Arturju. Požar so provz-ročile japonske granate, ki so bile na merjene na arzenal in na ladjedelnice. Bombardma so dirigirali topničarji iz zrakoplova, ki je plaval nad Port Ar-turjem. Goreti je pričelo v torek opoldne in je požar trajal do 2. ure ponoči v sredo. Vsa velika skladišča blaga v bližini ladjedelnice so uničena in vsa poslopja na vzhodni strani ar zenala so zgorela. Ladjedelnica je sedaj neporabna za vsako delo. Velike množiDe premoga in provijanta, ki so se tamkaj nahajale, so bile uničene. Japonske granate so tudi 20. nov. baje užgale veliko množino premoga pri železniški postaji. Premog je baje gorel do torka, katerega dne so zapustili Port Artur Kitajci, ki to poročajo. Ta vest je najbrže izmišljena ali vsaj pretirana. Če bi bile vse vesti o požarih arzenalov, ladjedelnic, skladišč itd. resnična, bi morali imeti Rusi naravnost ogromno število teh poslopij v Port Arturju. Kaj pripoveduje^uski*ujetnik? Iz Londona se poroča: Neki ruski ujetnik, ki je dospel v Moji, zatrjuje, da šteje portarturška posadka k večjemu 8000 mož. Od teh ima samo ena tretjina zimsko obleko; ostali pa nosijo svojo letno uniformo in kitajske kožuhe Številni slučaji očesnih bolezni se pojavljajo, ker posadki nedostaja spanja. Od 26. oktobra do 12. novembra so v Port Arturju pokopali 2000 Rusov. — Tudi to poročilo nosi pečat neresnice na sebi. Ako je samo 8000 mož v Port Arturju, je popolnoma izključeno, da bi imela samo ena tretjina tega moštva zimsko obleko. Upoštevati se mora, da se je obleganje Port Arturja z morske strani že pričelo meseca fe-bruvarja, torej v najhujši zimi. Raču nati se mora, da je bilo takrat v trd njavi najmanj 8000 mož, ki so bili brez dvoma vsi preskrbljeni z zimsko obleko. Ko so Japonci jeli Port Artur oblegati meseca majnika tudi s suhe strani, se je ravno končala zima, da so torej vsi ruski voji, ki so bili določeni za obrambo Port Arturja, dospeli v trdnjavo p o z i m i. Da bi ti vojaki, ki so prišli ponajveč iz mrzle Sibirije, ne imeli pozimi zimskih uniform, je pač popolnoma izključeno, Če se torej sedaj poroča, da ima samo ena tretjina posadke zimsko obleko, je to očividno izmišljeno in tej vesti lahko verjamejo samo ljudje, ki sami nič ne mislijo. Baltsko brodovje. EskadraadmiralaFelkersama, kije bila usidrana v Suezu, je v nedeljo od-plula v Rdeče morje. Pred eskadro pluje parnik „Emerald". Egiptski kri-žarki „Abbusu in „Nur el-Babr" sprem- ljate rusko brodovje do otokov Šeduan, ki se nahajajo na južnem koncu Sueškega zaliva. Pet križark od tretje divizije baltiškega brodovja se je v nedeljo usidralo tri milje izven Dovra na angleški obali. V ponedeljek pa so v Brestu na francoski obali videli tri torpedovke, ki so jih spremljale velike vojne ladje. Sodi se, da spadajo te ladje k tretji diviziji baltiškega brodovja. Kurop&tk novo poročilo. General Kuropatkin poroča: Japonci so 24. nov. stopili v ofenzivo in napadli pri CinhenČenu se nahajajoči ruski oddelek in sicer na fronti in na levem krilu. Proti večeru smo sovražnika odbili.' Zadnji napad, ki se je skoro razvil v boj z bajoneti, so odbile tri kompanije, katerim je poveljeval nadporočnik Be reskov. Sovražnikove izgube so bile zlasti zbog tega tako velike, ker so naši vojaki streljali docela iz bližine. V noči na 25. nov. so Japonci znova poskusili napasti naš oddelek, kar pa je preprečil naš artiljerijski ogenj. 25. nov. je dobil sovražnik pomoč iz Cačana. Ob 11. uri dopoldne se je pričel napad na naš voj pri CinhenČenu. Opoldne so Japonci znova naskočili naše pozicijo, a smo jih potisnili nar^j in naša artiljerija je prisilila japonske topove, da so morali omolkniti. Ob Štirih popoldne je nastal velik snežni vihar in zemljo je pokrila nepredorna megla, ki je delovanje naše artiljerije močno zavirala. Pod zaščito megle so Japonci zopet obnovili ofenzivo, vendar pa je naš oddelek vzdržal vse svoje pozicije. Končno je boj ponehal. Naše izgube so neznatne. V noči na 26. nov. nisem dobil nobenih poročil o kakih novih spopadih. 26. nov. je poslal Kuropatkin to le poročilo: Naše izgube pri spopadih dne 25. nov. so znašale 9 mož ubitih in 57 mož ranjenih. Noč na 26. nov. je bila mirna. Japonci so prenočevali tri ali štiri kilometre južno in vzhodno od naših pozicij. Drugega dne je naša gorska artiljerija prisilila sovražne predstraže, da so se morale umakniti. Ob 9. uri do poldne je sovražnik znova stopil v ofenzivo in skušal obiti levo krilo na ših pozicij in prodreti proti centru. Nadaljnih poročil o tej akciji še nisem prejel. V noči 26. nov. se je odpravilo 12 prostovoljnih lovcev pod poveljstvom podporočnika Spriceja na rekoguosci-ranje proti sovražnikovim pozicijam. Priplazili so se neopaženo do japonske predstraže, obstoječe iz 30 mož, so tri krat ustrelili nanjo in jo nato naskočili z bajoneti. 20 Japoncev je bilo ubitih ostali pa so pobegnili. Lovci so se na to umaknili in vzeli sabo enega ranjenega in dva ubita tovariša. Z mandžurskega bojišča. Ruska brzojavna agentura poroča iz Makdena: Japonci so 24. nov. poskusili na gori Huantaj postirati več topov, kar se jim pa ni posrečilo. Ruski prostovoljni lovci so zasedli gozd pri Hanhauzi v bližini Putilove gore. 26. nov. so Rusi odbili peti naskok japonskih brigad na Cinhenčen. Artiljerijski boj še traja Oddelek generala Renenkampfa je 26. nov. izgubil 9 mrtvih in 57 ranjenih. Japoncem se ni posrečilo obiti našega levega krila. Vedni neuspehi v zadnjem času para-lizujejo energijo japonske armade. Japonski ujetniki, katerim se je v šali reklo, da se naj vrnejo k svoji armadi, so odgovorili, da raje ostanejo pri Rusih, ker jim je tu boljše. Kuropatkin poroča z dne 27. nov. da je ruska artiljerija 26. nov. ustavila japonsko ofenzivo pri Činke-Čanu. Dasi traja boj že tri dni, še ni armada prav nič utrujena. „Birževija Vjedoraosti" javljajo, da ruska artiljerija neprestano obstreljuje japonske pozicije. Japonci reagirajo le malo na ta ogenj. V Mukden dohajajo vsak dan novi voji iz Rusije. Japonci so baje pomorili v neki vasi pri Kuantiancianu 200 oseb, ker so jih imeli na sumu, da so v zvezi z Rusi. Japonski naval na generala Renenkampfa. »Lokalanzeiger« poroča iz Muk-dena: Od 24. nov. naprej so na skrajnem vzhodnem krilu stoječi voji generala Renenkampfa izpostavljeni neprestanim japonskim napadom 25. p. m. je ena brigada z 12 topovi dvakrat brezuspešno napadla R e n e n k a m p f o v e pozicije. Drugega dne so Japonei ponovili napad na ruski center in na levo krilo, a so ga skoro zopet ustavili. N/ih izgube so bile velike. 27 nov. ob 7. uri zjutraj se je pričel boj znova. Napadajoči japonski voji spadajo k 7. rezervni brigadi. Reuterjevemu uradu Be poroča iz Senkinga z dne 28. nov.: Od ru ske vzhodne armade je dospela vest, da so Japonci napadli generala Re nenkampfa v bližini Dalina. J a ponoi so bilipotridnevnem boju odbiti. Boj de vedno traja. Japonci so spravili na svoje pozicije težke topove. Senzacionalno razkritje. »Njvoje Vreraja« priobčuje iz Vladivostoka to le brzojavko: Tukaj izhajajoči list »Vladivo stok« je obelodanil dopis iz New-Yorka, ki potrjuje, da bo se pomorske bitke dne 10. avgusta t. L pred Port A r t u r j e m udeležile tudi tri vojne ladje neke nevtralne države, ki so posegle v boj mestopoškodovanihjapon-skih o k i o p n i o »Sikišime«, »Jadima« in »P u d ž i«. Rusko-angleški dogovor o hull-ski aferi. V petek se je podpisal v Petro-gradu dogovor med Rusijo in Angleško glede preiskovalne komisije v hullski aferi. Preiskovalna komisija sestoji iz petih Članov. Po enega Člana v to komisijo volijo Rusija, Anglija, Francija in Združene države. Petega člana volijo zastopniki teh držav. Ako bi se ti ne mogli zediniti, ga voli avstrijski cesar. Komisija bo zborovala v Parizu. Rusija gradi nove vojne ladje. „Washington Herald" poroča: Načelnik neke ameriške ladjedelnice Louis Nixon odpotuje 1. februvarja prib. 1. v Sebastopol, da bo nadzoroval zgradbo novih ruskih vojnih ladij. Rusija namerava zgraditi 100 novih vojnih ladij vseh vrst od najmanjše torpedovke do najsilnejše oklopnice. Za zgradbo teh ladij se boste potrebovali dve leti, iz Česar se sklepa, da Rusija računa s tem, da bo vojna še dolgo trajala. Klerikalna šolska reforma na Nižjeavstrijskem. Dunaj, 29. novembra. Poslanec Marchet je pripeljal danes v dri. zbor odposlanstvo nemško-avstrijske učiteljske zveze in n žjeavstrijskega učiteljskega društva, da izroči na-učnemu ministru spomenico proti klerikalni šolski preosnovi na Nižjeavstrijskem. Govornik je opozarjal ministra, kaka škoda grozi vsled tega šolbtvu in kako nevaren je šolstvu klerikalizem; prosil je ministra, naj reforme ne predloži cesarju v potr-jenje. Minister Hartel, ki je prej klerikalni deputaciji že obljubil odobritev, se je spretno zvijal, češ, da si tisti, ki šole zdržujejo, skušajo pr boriti čimdalje več vpliva na šolsko upravo. Pozival je učiteljstvo, naj dokaže, daje tozadevni zakonski načrt nižjeavstrijskega deželnega zbora v protislovju z državnim šolskim zakonom, in načrt ne postane zakon. PosJ. Marohet je navedel takoj par protislovij. Položaj na Ogrskem. Buda peš ta, 25. novembra. Bivši ministrski predsednik pl. S teli je izdal odprto pismo na svoje vo liloe, v katerem naznanja vzroke« zakaj odloži mandat. Revizijo poslovnika smatra za brezpogojno potrebno. Svoboda govora pa se ne sme žrtvovati, zakonite pravice večine se morajo zagotoviti, toda tudi manjšina ne eme biti bre« varstva. Razmerje, da bi mala skupina poslancev poljubno onemogočala delavnost zbornice, S9 ne sme trpeti. Boj obstrukoije ni usUvni boj, to je nasilsUo manjšine. Nov poslovnik pa se mora gibati jaano v duhu zmernosti. Poslovi se iz parlamenta, ker se mu je (parlamentu) zgodilo nasilstvo, a on ne more nikdar odobravati kršenja zakonov. Narod zahteva reviiije poslovnika, toda na zakoniti podlagi. Pogajanja z Nemčijo razbita. Dunaj, 29 novembra. Ei del nemških poročevalcev in posredovalcev se baje noooj vrne v B-rolin, a jutri zjutraj jim sledi tudi grof Po sadowsky z ostalimi poročevalci, li tega se lahko sklepa, da so se pogajanja za trgovinsko pogodbo popol noma pretrgala. Tudi iz Berolina se poroča, da je grof Posadow^ki tja brzojavi), da je smatrati pogajanja za popolnoma prekinjena. Želja nemškega cesarja izpolnjena. Berolin, 28. novembra. Ž-t pred leti je podaril cesar Viljem II. Zedinjenim državam spomenik Friderika Velikega. Ameriška vlada ni vedela kaj početi s »starim Frioem« ter se je na vse mogoče načine obotavljala, podarjeni kip na svojih tleh postaviti. Ako bi pri zadnjih volitvah ne bil za predsednika izvoljen zopet Roosevelt, bi Viljemov praded re bil nikoli stal na ameriških tleh. Tako pa že zaradi vljudnosti ni t* ogel več odlašati, in te dni so spomenik v Washingtonu razkrili. To je gostobesednega cesarja Viljema tako raz veselilo, da je poslal nenavadno dolgo in laskavo brzojavko predsedniku Rooseveltu, kjer pravi med drugim: »Prijateljstvo med Nemčijo in Zveznimi državami, ki ji je položil temelj veliki Frider k, stoji na trdni, granitni podlagi, in stopajoč v njegove sledove je zame kot njegovega naslednika prijetna dolžnost, nadaljevati ojačenje te prijateljske zveze med obema narodoma.« Svo bodnim ameriškim državljanom se zdi tako prijateljstvo vsiljivo. Nova stranka na Srbskem. Belgrad, 29. novembra. Doe 13. decembra se vrši v Belgradu ustanovni shod nove kmetske stranke, ki bo štela 70000 članov. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 25. novembra. Pri razpravi proračuna za ministrstvo zunanjih zadev v zbornioi je pozval posl. Delaffosse ministra Del-oassćja, naj brani francoski protektorat nad kristjani v Orijentu, ker bi ga lahko dobila Italija. Ministrski predsednik C o m b e s je odgovarjal, da ta francoski protektorat ni nikakor odvisen od papeža; vprašanje o protektoratu in o ločitvi cerkve od države sta dve popolnoma različni zadevi. Nadalje je izjavil Gombes: Ako bi nam papež hotel delati težave, bi naš vpliv bil brezdvomno na škodi, toda ne zabimo, da je vojaška moč Francije, ki se ji imamo posebno zahvaliti za naš vpliv. Vsekakor je protektorat v Orijentu koristen. Ako bi izginilo delo misijonarjev, pozvali bomo naše učitelje, da ustanove posvetne šole.« Domače in razne novice. — Rimski papež in ljub* Ijanski škof. Papež Pij X. je ne-dolgo tega izdal poseben ukaz glede cerkvenega petja. Pij X. je tudi za vse cerkve ..a Kranskem zadnja instanca in kar ukaže, to se mora zgoditi. Toda glej — ljubljanski škof in njegovi duhovniki se prav nič ne menijo za papeževo povelje, ti duhovniki prezirajo papeževe ukaze, češ, saj papež tako ne ve, kaj se godi na Kranjskem. Toda zna se zgoditi, da papež le še izve, kako nepokorni so njegovi hlapci na Kranjskem in tedaj jih bo krepko prijel za ušesa in jih popeljal nazaj h Kristusu kralju. Mi zato škofa in njegove podložnike še o pravem času svarimo, naj nikar ne pozabijo, da so dolžni biti papežu pokorni ne samo z besedami in navidezno, nego dejanski. Menda se razumemo? če ne bo babjim škandalom na cer kvenih korih konec, bomo jasneje govorili. — „Slovenčeva" anketa o ustanovitvi »slovenske ljudske stranke« je zadobila uprav predpu-sten značaj. Odlašajo se samo še možje, ki so sicer lahko vse časti vredni, ali ki vendar v slovenski javnosti ne pridejo v poštev. V pone deljek se je oglasil g Ivan Fajdiga, svoječasni sotrudnik »Novega L'eta« in »Gorioe«. Gospod Fajdiga priporoča skupno delo na financijalnem in gospodarskem pc l.u, in izboljšanje družbe sploh, v kateri namen naj se ustanove krajevni senati. Naivnost g. Fajdige je imponujoča. Posebno nam ugajajo krajevni senat«, ki bodo skrbeli za družabno popolnost in narodni ter gospodarski napredek. Še originalnejši je mizarski mojster g. Matko Malovič v Novem mestu. Ta se ujema z gOBp. Fajdigo v tem, da prezira vse tiste ljudi, ki so hodili v šolo in se kaj več učili. Gospod Fajdiga toži, da imajo »socialno nižje stoječi« neredkokrat veliko boljše ideje, nego »zastopniki boljše družbe« in pribija, da je »takozvana inteligenca« — takozvana, to je duhovito! — postala nesposobna za pravo narodno delo. Gospod M itko Malovič, zvesti privesek pasarja Kregarja, ima to inteligenco še bolj v želodcu, po sebno uradništvo, kapitaliste in in dustrijalce, vobče pa vso liberalno stranko. To strašansko zaničuje, spoštuje pa klerikalce in kar prehvaliti jih ne more, ker so ustanovili toliko konsumov, posojilnic in podobnih naprav. Če je g. Malovič kot mizar tudi tak, kakor je kot politik, potem je res usmiljenja vreden, kajti njegovo skrpucilo v »Slovencu« priča, da on o politiki nič več ne razume, kakor njegova kurja očesa. Upamo pa, da se bo odslej g. Matko Malovič zvest svojim »načelom« skrbno izogibal vseh liberaloev. — Obstrukcija v graškem deželnem zboru. »Sloveneo« nam predbaciva, da piše »Stajero« proti slovenski obBtrukciji v štajerskem deželnem zboru ravno tako, kakor smo mi pisali proti klerikalni obBtrukciji v našem deželnem zboru. Misli, da nas je b tem bogve kako udaril, pa je vzlio temu zapisal eno največjih budalosti, kar mora biti ' jasno vsakemu pametnemu človeku. Dasi se v stvar samo ne spuščamo, ker se ne navdušujemo niti za eno, niti za drugo obstrukcijo, naglašamo vendar, da je bila obstrukcija v G-adcu slovenska. Jeli slovenskemu narodu kaj koristila, glede tega prepuščamo odgovornost štajer skim slovenskim poslancem. Obstrukcija v našem deželnem zboru p« je vse drugo, samo slovenska ne. O ia je b lehen izrodek bolehnih možganov dr. Susteršičev.h, in kar se je ž njo doseglo, doseglo se je vsi zgol le na škodo slovenskemu narodu na Kranjskem. Kdor ima količkaj razuma, mora pripoznati, da je obstrukcija v našem deželnem zboru imela le uspeh, da se je z njo zamašil našemu kmetu studenec deželnih podpor. Obenem pa se je ž njo zamašil tudi studenec državnih podpor, ki se največkrat dovoljujejo pod pogojem, da tudi dežela kaj da. Te podpore so v resnici izostale, tepen pri tem pa je samo dr. Suster-šičev volilec — slovenski kmet! Posebno všeč je kranjska obstrukcija našemu klerikalnemu poljedelskemu ministrstvu Ker nima preveč bogatih sredstev, in ker se raje ozira na nemške kronovine, je omenjeno ministrstvo zdihovalo in stokalo, kadar je moralo za Kranjsko kaj dati. Kar je nam privolilo, izplačevalo je vjik-dar v dolg h obrokib. Sadaj pa je to stokanje in zdihovanje ponehalo, ker poljedelskemu minitrstvus vsled blaz nosti dr. Šusteršičeve ničesar dati ni treba. In zategadelj kranjska obstrukcija nikjer nibolj popularna, nego v poljedelskem ministrstvu! Kar je prej dajalo za Kranjsko, oddaja sedaj na Tirolsko, Zgornje Avstrijsko in druge pobožne kronovine! Ia ta sijajni uspeh je dosegla kranjska obstrukcija, dosegla pa ga je se ve le na koži našega kmeta! Zatorej bodemo vedno proti ti obstrukoiji, in naj »Štajerc« še tako zabavlja proti ob strukciji štajerskih slovenskih deželnih poslancev! — Avstrijski škofje so pisali v zadnjem svojem pastirskem listu: Verske in posvetne stvari se naj ne zamenjavajo! Katoličani naj bodo v zadevi vere, morale in cerkvene discipline edini s svojim škofom; v čisto svetnih stvareh naj vlada svoboda, vodilo in ravnilo vsemu pa naj bode ljubezen! In sedaj smo doživeli neverjeten slučaj, da se „Slovenec" sklicuje na te besede naših Škofov! Prav hvaležni bi bili, ako bi nam gospodje okrog „Slovenca" samo eno svetno stvar na Kranjskem izkazali, pri kateri so dopustili, da je vladala svoboda, ah pri kateri so se ravnali po vodilu ljubezni. Vsaj je vseh prepirov krivo ravno to, da naši pobožni gospodje svoje nosove v vsako svetno stvar vtikajo, in da nikjer, prav nikjer ne poznajo ljubezni. Tisti človek, ki v deželi proti načelu: vodilo in ravnilo vsemu pa naj bode ljubezen — najhuje greši, pa je ravno naš škof Anton Bonaventura. Kako je mogel ta mož, ne da bi mu bila kri obraz zalila, podpisati pastirski list avstrijskih škofov, nam je neumljivo. Podpisal je svojo lastno obsodbo, kar se tistim, ki poznajo njegove duševne kvalitete, niti čudno ne vidi. — V cerkev jim branijo. O zadnji od nas že omenjeni procesiji se nam še piše: Naše procesije se že od nekdaj vrše „v znamenju sveč". To je stara stvar. Zategadelj pa tudi ne napraviš kaki stari devici, in naj nosi ruto ali klobuk, večjega veselja nego s tem, da jej pokloniš imenitno — svečo. Tudi to je stara stvar. Ali da bi Človek dandanes že ne mogel skoro več v cerkev brez sveče, to je novo za nas. Prigodilo pa se je zadnjo nedeljo pri procesiji pred nunsko cerkvijo. Zbralo se je pač tudi nekaj ženic, ki bi rade poslušale „govor" presvitlega škofa, ki si pa niso mogle kupiti predpisane „ vstopnice", to je debele sveče. Pa tudi res niso prišle v nunsko cerkev, ker se je od strani duhovščine zabranil vstop vsem tistim katoličanom, ki so imeli prazne roke. Ta nesreča je zadela celo trumo vernih ženic, za katere tisti dan ni bilo prostora v nunski veliki cerkvi. Bil je pač konečno „ofer s svečami" in seje vsak najmanjši kotiček rezerviral pač za one, ki — so kaj prinesli. G. knezo-škof, ali se je to zgodilo z vašo ved-sontjo ali mogoče na vaš ukaz? — Župnik Knol v Babnem polju sicer še ni prestal svojega dvadnevnega zapora, katerega si je prislužil na leci s svojim grdim jezikom. Prosil je za milost in letal po Dunaju okrog vseh različnih pro-tektorjev. Toda še predno so se rešile njegove goreče prošnje, je že zopet — grešil. Mogoče, da ima ta mož svoje perijode ali pa se napije »korajže«, predno stopi pred altar in na leoo k pridigi. Vsaj v nedeljo, 23. oktobra t. 1. je imel Knol skoro gotovo pijano prid g). Začel je raz lečo oštevati pri božji službi zbrane žane in drkleta ter jih zmerjal, da imajo daljše jezike, kakor kr»ve repe. Pri teh in še grših besedah se je babnopolski apostelj tako razvnel, da zagrabi svoje velike pridigarske »bukve« ter jih trešči z vso silo raz lečo doli v cerkev med zbrano množico. Knjiga je zadela Terezijo Troha iz Babnega polja hišna štev. 28 na glavo, da jej je pri tej priči zrastel rog. Dekletce je bolestno zaječalo in padlo tja po tleh ... Mučni prizor, gosp. državni pravdnik, kaj ne? Glasno mrmranje sledilo je temu Koolovemu prestopku zoper telesno varnost, katero pa je kmalu prevpil pridigar s strahovitim tuljenjem. Ko pa je po končani pri« digi prišel v zakristijo in zagledal tam občečislanega posestnika Janeza Troha, vzdigne svojo roko, pokaže in zagrmi nanj: »Marš ven iz cerkve, hudobni jezik.« Troha je po dr. Tavčarju vložil tožb) zoper svojega preganjalca. Kar ga je pa Knol sam toliko prosil in toliko beračil za odpuščanje, se ga je usmilil in mu pri-zanesel. Oineniti pa moramo, da so, pradno je Troha Knolu odpustil, na dr. Tavčarja hodila napačna pisma z Užojivimi poročili, da se je sklenila poravnava. Kdo jih je pisal, se ne ve. G jtovo pa ne Janez Tro ha kakor sam zatrjuje. Toliko o tem žalostnem dogodku iz babnopoljske cerkve, kjer se, kakor vidimo, godijo čudne, čudne stvari. —- Dogodki v Ricmanjih. V »Edinosti« čitamo: Iz Ricmanj nam poročajo, da se tamkaj širi govorica o nekem novem poskusu tržaškega škofa, da bi po svoje in na svoj način »rešil« to nesrečno rio- enanjeko vprašanje. Ricmanjska afera je bila sedaj precej časa sticijo-nama, to je, mirovala je in se stvari niso maknile na nobeno stran. Ali tudi to mirovanje je bilo le en ne-cprestan glas o neuspehu tržaškega škofa. Sleharni dao, ki nadaljuje to stanje, zapisati mora tržaški škof med pasiva svojega pastirovanja. To občuti menda tudi on sam in le tako ■bi si mogli tolmačiti, če je res, da se namerava zopet priti ricmanj skemu vprašanju do živega. Kakor se nam poroča, namerava tržaški škof v kratkem poslati v Riomanje svečenika in odpreti cerkev, ne da bi popred storil ni najmanji poskus za sporazumljenje z ljudstvom samim. Parola je baje: Carkev se odpre, kdor hoče, naj gre notri, kdor noče, naj pusti, a gorje" njemu, ki bi hotel delati oviro. Nu, kolikor mi poznamo stvari in ljudi, moremo reči že v tem h pu, da ima takov poskus že kal neuspeha v sebi. M t strmimo! Po grožnji — ker to je vendar dovolj jasna grožnja — obseženi v zadnjem delu navedene parole, moramo misliti, da visoke go spode še niso zmodrili vsi dosedanji neuspehi in blamaže. Poskusiti hočejo torej s starim receptom iz za četka »reševanja« tega vprašanja. Nastaviti se hoče tako rekoč vaba, ki naj bi R cmanjce zavela v kake nespametne korake, ki bi jih doveli v kor.flikt z zakonom. Potem bi morda nesreča ljudstvo — tako računajo namreč gospoda — preplašila in je uklonila. Ni, mi se nadejamo, da ljudstvo ohrani mirno kri in da se ne da razburiti niti po tem novem poskusu, kakor je ostajalo hladno tudi vzpričo bajonetov. Obračamo se do dveb faktorjev z resno besedo: gospoda namestnika in pa do našega parlamentarnega zastopstva na Du naju. Apeliramo na njihov čut za lastno dolžnost, ki jim veleva, da skrbe za duševni in materijalni bla gor ljudstva! Ta dva faktorja naj vendar enkrat zastavita svoj vpliv in svojo moč, da se neha enkrat to razburjanje ljudstva, da pridejo enkrat duhovi do pomirjenja, da se neha izjemno stanje v Ric: manjih, nedostojno urejene države XX. stoletja in da se ricmanjska afera enkrat začne reševati s sredstvi, ki so sposobna v to, da se to vprašanje reši v soglasju s prvim interesiranoem, ki je —- prebivalstvo v Ricmanjih — Poglavje o nacionalizmu. Katoliška cerkev je od nekdaj stal* na stališču, da je smrtni greh, ljubiti svoj narod in svojo domovino, kajti cerkev je internacionalna in kct taka ne more biti prijateljica nacionalizma. Cerkveno stališče je tudi dandanes isto kot je bilo pred stoletji. Cun se je začelo v Avstriji narodnostno gibanje, so mu začeli tudi škofje nasprotovati. Udali so slavnoznani sku pni pastirski list, v katerem so proglasili narodnost za posledico greha, za sad babilonske zmešnjave, in to isto misel varijirajo leto za letom. Tudi v zadnjem skupnem pastirskem listu zastopajo taisti nazor, samo ne upajo se več tako jasno govoriti, kakor so govorili še pred nekaj leti, kajti narodna zavednost je mogočno narasla in če bi jo škofje tako očitno žalili, kakor so smeli in delali pred Jeti, bi se jim znalo slabo izplačati. Tekom zadnjih let so »Proč od ri-movci« naučili škofe kozjih molitvic »Sloveneo« pravi, da škofje obsojajo le tisti nacionalizem, ki ne pozna Boga in ki nima zmisla za pravičnost. To je jako cenena in jako puhla fraza, ki morda kakemu katoliško-zmešanemu bačku imponira, drugemu pa nikomur. Kakšen pa je ta nacional i z em, k i n i m a zmislaza pravičnost? V Celju na primer so Nemci gospodarji že stoletja. Nemci pravijo, da je pravično, če ostane Celje nemško, Slovenci pa pravimo, da imamo pravico zavzeti Cilje, ker je ves južni Ssajer slovenski in ker celjsko nemštvo ž vi cd zaslužkov, ki mu jih dajo Slovenci. Kaj je torej pravično? Ali je C*lje za Slovence »Fremdes Gebiet«, kakor je svoj čas pisal dr. Šusteršič in imajo torej Nemoi prav, ali imajo prav Slovenci ? In dalje: Slovenci pravimo, da hočemo biti gospodarji na svojem ozemlju in zahtevamo zase pravice hišnega gospodarja, —- ali s3 to strinja s tiste »odločnostjo«, o kateri so pisali avstrijski škofje. Naj nam »Slovenec« jasno in točno odgovori: AU je pravično ali krivično, če hočemo Slovenci zavzeti Calje in če hočemo biti hišni gospodarji na svojem ozemlju in kaj je sploh po pastirskem listu krivično in kaj je pravično. Take stvari se ne rešujejo s samimi bese dami, marveč jh je treba pojasniti na konkretnih »lučajih. Torej na delo, hlapci avstrijskih škofov! — Častna zadeva dr. Šu-steršiea. Čitatelji se gotovo še spominjajo častne afere, ki je nastala za časa deželnozborskega zasedanja med dr. Šussteršičem in grofom Bar bom. Dr. Šusteršič je det čne protokole objavil v »Slovencu«. Mi smo bili tako velikodušni, da jih nismo vzeli v pretres, kajti vsako stvarno pojasnilo tistega protokola bi bilo pomenilo moralično justiGkacijo dr. Šusteršiča. Toda mi smo bili velikodušni, ker nas privatne afere dr. Šusteršiča in grofa Barba zanimajo le v toliko, kolikor nam t) nalaga časnikarska dolžnost. Izpolnjujoč to dolžnost, beležimo, da je gref Barbo vso zadevo odstopil vojaškemu častnemu sodu, ki je njegovo postopanje odobril in s tem pripoznal, da dr. Šusteršič ni zmožen dati častnega zadoščenja. — „Siidmaiut" je društvo, ki ima namen, podpirati gospodarsko nemške rojake v slovenskih krajih. Sedaj smo v gorenjeavstrijskem deželnem zboru izvedeli, kako se v tem društvu dela z denarjem, ki je »naiehtan« po vseh nemških pokra jinah. Poslanec Falkner je povedal, da je to društvo lani v obliki posojila odštelo 14000 K — »Grazer Tag-blattu«! To se imenuje »podpiranje rojakov v slovenskih kraj h«. Mimogrede bodi še omenjeno, da je »Siid-marka« imela v neki gostilni shod, da pa se je pred shodom morala iz dotične sobe odstraniti podoba avstrijskega cesarja in na njeno mesto obesiti podoba nemškega cesarja in kneza Bismarcka. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem rodoljubom. »Mal položi dar —-domu na altar« je bilo vedno vodilno geslo naše družbe, kadar se je šlo zato, obremeniti slove sko javnost s kakim novim stavkom v prid pre-potrebne družbene blagajne. — »Mal položi dar — domu na altar« je bila vedno vodilna misel družbinemu vodstvu, kadar je hotelo odpreti • ruž-bioi blagajni vir novih dohod nov. Prar to geslo je pa tudi vodilo družbeno vodstvo v njog* 155. seji z dne 12. oktobra 1904 Povodom sklepa v tej seji se »Družba sv. C rila in Metoda v Ljubljani« oglaša danes pri slavnih uredništvih in društvih, pri vseh rodoljubnih Slovenkah in do-morodmh Slovencih. A danes ne zahteva niktkih novih denarnih pri spevkov, ali novih narodnih davkov. Prosi le, da j' vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti to, kar pre mnogi izmed nji h kakor nerabljivo vržejo od sebe. Neštete so v posesti slovenskega naroda se nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih zametuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoče rabljene poštne znamke podaril naši družbi, bila bi to nova in znatna podpora družbeni blaga j oi. Vsaka pošiljatev takih znamk namdobrodojde, za vsako pošiljatevbodemo hvaležni, naj bodo žeure-jene ali tudi neurejene z b i r k e i n o z e m s k i h ali domačih rabljenih poštnih znamk. Nikdo Vas, Slovenke ni Slovenci, naj torej odslej ne odstranjuje rabljenih pošnih znamk Č» jih pridno nabira, ohranjuje in nam daruje, zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpirane slovenske dece. Znamke naj se postajo naravnost na vodstvo Ciril - Metodove družbe. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v L i u b I i a o i. — O razgnanem shodu v St. Vidu na Koroškem s > poreč«, da je na shodu post. M * 11 e r s-dorfer grdo napadal slovenske »hetzadvokate«, ki prihajajo na Ko roško le zato, da razdirajo dobro sporazumljenje (?) med nemškim in slovenskim prebivalstvom. V imenu *"cialnih demokratov je izjavil Riese, da se priznava odločno za nemškega socialnega demokrata, kar pa ga ne zadržuje, da bi ne napadal deželnega zbora, ki podpira »S (i d m a r k o«. — Tržaške bombe. Meseca junija je policija v prostorih telovadnega društva „Societa ginnastica" našla dve bombi, to se pravi, dva »peklenska stroja", s katerima bi se bila dala provzročiti najstrahovitejša nesreča. Vlada je omenjeno društvo takoj razpustila, sodišče pa je nekaj Članov aretiralo. Sedaj se potom policijske tiralnice iščejo naslednje osebe: Garibaldi Apolonijo, pisatelj, star 29 let; Batistig Romeo iz italijanskega Vidma, star 3S let-, Bonicielli Anton, pisatelj, star 54 let; Capadoro Angelo, profesor, iz Milana, star 25 let; Ferluga Bruno, uradnik, star 24 let; Fumis Jakob, mestni ljudski učitelj, star 42 let; Le skovich Sabinij, 2. kapitan parnika „Manin"; Menicanti A., uradnik; Pe tronio Aleksander, odvetniški koncipi jent, star 30 let in Raskovich Edgardo, agent, star 33 let. Učitelj Fumis je bil eden voditeljev najradikalnejšega krila tržaške iredente. — Vinski semenj v Vipavi. Ob mnogobrojni udeležil se je vršil prvi javni vinski semenj v Vipavi v nedeljo, dne 27. t. m Ž d ob eni po poldne se je zbralo na stotine vinogradnikov iz vseh vipavskih občin ter iz sosednje Giriške in takoj po predavanju g. Fr. Gombača se je pri čela javna vinska pokušnja. Glasom sodbe ad boc sestavljene presojevalne komisije, so bila vsa razstavljena vina pohvaljena, poudarjalo se je pa, da so pretrpka, to je, da so se pu stila kipeti preveč časa na tropinah. Posebno milobo in fiticst so kazala ona vina, ki so se takoj sprešala ter pustila zase, torej brez tropin ali pecljev pokipeti. Na podlagi razstavljenih vzorcev se sme trditi, da more kranjska in goriška vipavska dolina postaviti na trg vinsko kapljico, ki se more brez ugovora kosati s kakršnim si bodi tujim, večkrat preti* ravano prehvaljenim pridnlk^m Gane vinom so sedaj od 29—34 K hl. V slučaju slabe zimske vinske kupčije se priredi prihodnji javni vinski semenj spomladi prihodnjega leta. * Pozabljive ameriška dame. Wa*hingtonski uradnik pri zvezni kovnici poroča, da ima v začetku zime zvezna zakladnica več tednov posla z zamenjavanjem na pol ožganega papirnatega denarja. Pač misli marsikatera ženska, da ga ni bolišcga kraja za shranjenje denarja kot bo te peč>, kjer se poleti ne kuri. Ali ko zopet zakurijo jeseni, tedaj se spomnijo bankovcev, ko je že prepozno. Na pni ožgani romajo tedaj bankovci v Washing-ton v zamenjo za dobre. Č 1 se številke na novcih še vidijo, tedaj se denar zamena, drugače ne. Torej če kuriš z bankovci, pazi, da ostanejo vsaj številke. * Mornarična — konjioa. Ktr )e bilo dosedaj smešno in nemogoče, postalo je v Ameriki dejstvo. Knjiga neomejenih mogočnosti je postala zopet bolj polna, kajti dobili smo — mornarsko konjioo. 01-delek vojne mornarice je odredil, da morajo mornarji v Nare Idand N*vy yardu, kadar gredo na stražo in na inšpekcijo, jezditi. * Morski psi — bogastvo za Rusijo. Ru ki otoki v Ohot-skem morju in nabrežja Ktmčatke so sloveča lovišča morskth psov, kojih lov daje Rusiji toliko koristi, da lih navadno straži z vojnimi ladiami. Zaradi vojne z Japonci je Rusija potrebovala te ladje za vojn* namene. Zviti Jipoooi so o tem zvedeli ter so takoj šli z večjim brodovjem lovit morske pse v ruska lovišča. Vrednost psov, ki jih polove Japonci, se računa na 25 milijonov kron, razen vse tiste škode, ki jo sploh v zarodu te drage morske divjačine narede. Po krimski vojni so Američani oplenili dotična ruska lovišča in trajalo je 30 let, da so se morski psi zopet tako zaplodili, da donašajo večje koristi nuki državi. * Najstarejša žena na Dunaju. Ta meseo obhaja n% Dunaju Marija Terezija Kulla svoj 105 rojstni dan. Starka je vdova vojaškega uradnika ter je bila pred dvema stoletjema, namreč leta 1799 rojena v Bratelsbrunnu kot hči ljudikeja učitelja. Kulla stanuje že nad 50 let v istem st»nov»-nju. Starka ne vidi več čitati ter tudi delati ne more več. V*ako jutro vstaja ob 8 uri, spat pa hodi ob 10. V ostalem pa je popolnoma zdrava' in krepka. * Kako smeina je nemška nestrpnost. Nemški listi so razkrili strašno hudodelstvo, ki ga je zakrivil na Dunaju pruski državni tajnik grof Posadowaky s svojimi poročevalci in posredovalci pri sklepanju trgovinska pogodbe med Av-stro-Ojjrsko in Nemčijo. Nemški grof baje zahaja s svojo družbo po končanem dnavnem poslu — premislite! — v gostilno, kier se toči najboljše plzensko pivo. A da je mera njegove hudobije polna, je treba vedet', da ima to odlikovano gostilno pristen (j