p#Stnlna pličina v gotovini fihnja TMk pete! ob 17. Stane tneseCno po pošti 5 Din, v Celju po raznaSakih dostavljena 5'5O Din, za Inozemstvo 1 ODI n Račun pri poštnem Čekovnem zavodu 10.666. Stcv. 25. Jlova&otu Celje, petek 19. junija 1936. Otna l.W Din Refekclja in aprara: Celje, Strossmaverjevt ulica St. 1 prltllfje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračaj«. Oglasi po tari'a. Leto XVM Sokolsko slavje v Celja V nedeljo 11. t. ni. zjutraj -o sko-raj na vseh celjskih |)osloj)jili znpla polalo državne ztistavo v počast i tov udeležoucev NVII. zleta celjske sokolska župe. Zc v suboto jo prispelo v Celje mnogo sokolskih priftntliiikov iz celjske ŽLifvi1. 01) Ifj. so se pričele na. f iluziji župne tekme, zvečer pa |c lula v mali dvomui Narodnoga doma seja zbora sodnikov in v sokolski /jHiitA'alnici v mostni telovadnici se-ja /bora sodnie. V netioljo oh pol (i. zjulriij so se župne tek me nadaljova-le. <>>! 1). do 11. so bile na (Iluziji -kušnje, ob 11. pa se je zbrala veliku sokolska arinadn k sprovodu. Sckolskt sprevod Tnčno uh pol \2. je ki'onil dolg -prevod, v katereni je l)ilo 1800 sokolskih pi'ipjulnikov iz celjske župe, i (ilazije po Krokovi cesti, Dečko-\fiii trgu, l'rošernovi ulici, Glavnom trgu, Kralja Petra in Cauknrjcvi ro->ti, Trjiii kralja Aleksandra, Žerja-vovi in Prešernovi ulici pred niestuo pojilavarslvo, kjer je hil s!;k. Povsod, kode*1 je kornkal sprovod, so sestav-Ijiilc goste, množice špalir in živahno pozdravljalo sokolsku nriuudo. Na (V/u sprovoda je bila sokolska ko-itjfiiicu iz Trbovelj iit Oija. Za sokolsko potiho iz Trbovolj je stopala župna uprava z župnim praporom. Medili so člani strelskih družin 7 novim praporoni celjskoga strelske-ua okrožja, člani v krojili s šestimi Mrapori, inoška deca s tremi prapo-i i, štcvilno lepe narodne nose, članice štirimi prapori, ženska deca z 1 potporom, moški iiuraščaj s petiini Vi a pori, ženski naraščaj s štirimi prapori, sokolska godba iz Šmarja I* i .lolšali, ženska dwa. z oiiiin pni-i i'miii ju člani v teloviiduili ohlekah ,: liveinu praporomn. 7. balkona niostnofia poglavarstva, k,< r so se zlirali predstavi liki vojnš- Lli in civilnih olilaslov in urndov, ; < in MHcionnlnili društev in sokol- ■\ lunkeionarji i župno zastavo, < > j'uovoril zbra no sokolske množi- • ijski podžupan g. Sterniecki in v imenu niestiie ol><"iiio iskreno 1 ■ iavil. Na to se je župni starošhia '■■ ■imrtnik v iineiiu Sokolstva. za-\\-\\'\ podžupanu in inestu Olju zn lii'iHri'ii sprojpiu. Ouionil je, da i(1 (1Hj4ji sokolska župa p roj era na ^idiijein /.letu v Olju pred tremi leti •"Vo.j [irapor od blagopokojnoga vitoš-k''?iii kralja Aleksandra I. Zedini-•''Ija. ki !.>a ilnnos ni ■veo, i'it>iir veliki l|!i!| pa, biva med umni. I/, množie-c *n /iidoneli vzkliki: »Slava!«. Ko je '"■• kupili slarešina pozval Sokolstvo, (ll>j - loj i /vesto ob prostnlu sokolske-«« Miin-šiiic \j. Yv\. kralju IVIni II., "!l l'i'tresli ozi'afije trikratni navdu-sfn klici »Zdravo!«. Nato je br. žui»- ni starešina pozdravil \>e zbi-ano Sokolstvo in strelce ter po/.val Sokolstvo, naj me ne straši sovražnikov in naj stoji poimsno v Hužbt velike, plemenite, čiste sokolske Mleje, ki spaja vse .lugosloveiu« in ves slovau-ski svet. Po vihfirneni vzklikaiiju }ix f>odha za igrala di'žavno himno, po-tem pa. je množicsi zapela himno ■-Hej, Nlovani!« Nato je krenil spre-vod do (ilazije, kjer je hi! mzid. Javna telovadba ()]> Ili, se je pi-ičel na Cllaziji velik telovadui nastop. ki mu je prisustvovalo nad 4000 gledalcev, med njiiui tuđi zastopniki vojaških in civilnih ublustev in uradov. Pri javnom na-stopu j^' sodelovalo ltiOO sokolskih pripadnikov. Z naeelniške tribune, na kalei'i je hil nnitieščen župni prapor, An vodila mistop župni nateluik hr. Poljšak iz Laškoga in župna načelnica s. (irudnova iz Celja. Povelja sta dajala po mikrofonu tvi'dke llremec v Celju v zvoruik. Na tribuni je hil tuđi župni starešina hr. Smertnik. Pri nastopu sta sodclovali marljivi sokolski godbi iz Trhovelj i u smarja pri Jelšah. Najprej so ]>rikorakali ua tolovadišče vsi oddelki. ki so pozdravili državno zastavo, potopljeno na tlrofj, s trikratuim viliarniin Zdravo!«, uakar je godha zaigrala državno himno. S prostinh vajami je iifistojiib* (110 moške iu ženske deee, nato ^40 naraščajnikov in zatem 192 naraščajnic. lzvajanje teli ti-eb prostih vnj je bilo skladno in točno. Učinkovito prosto vajo dr. Murnika »Napivj« jo izvajalo t>4 članov zelo eksaktno. Dobro so bile tuđi proste vajo 101 članie. Pri splošni orodid tc-lovadbi, ki je bila postra iu tehinčiio na lepi slopnji, je sodelovalo ION pripadnikov. Sledil je nastop župne v/.orne vrste na hradlji in drogu. N'a-slopilo je 7 članov, med njimi tuđi tekinoviilee za berlinsko olimpijado hi'. (Irilee. Vzoi'na vrsta je pokazala izrod no eksaktnost in dovršeno tehniko ter je bila deležna burnih aphtv-zov. 'l'ežko vajo s kiji so izvodio čhi ■ niče efektno in v splošnein skladno. Ob zaključku je 21)4 članov skladno in precizno izvajalo lepe prost*1 vaje. Nato je članstvo š<> enkiat pozdravilo di'žavno zastavo, ki so ju spustili z droga, godba pa je spet zjiigrnln državno himno. Občinstvo je spieje-lo vse točko sporedu z viharnim odobravanjem. Župni zlet je hil revija sinotrenega, jiožrtvovalnega in nattvse uspošuoga d'ola celjske sokolske župe, ki po vscj pravici slovi kot ona izmod uajholj-ših, najmočnejšili in najagilnejših sokolskih žup v naši državi. Nacionalni sokolski prazjuiJi v Celju je ;'iu)va putrdil ta sioves. le banovine pa odpada skupno le šc 15%. Zii[)oslitev žensk je največja v mladih Idili, žal tuđi maloletnih iiv matijki! v jinnadi onih, ki si s trdim dolom in največkrat ob si-amolno nizkih napitninab, ki nosijo |io krivici hine jilnč in mezd, služijo svoj borni kitili, i'ovprečuo niezde zaposlenih žcii so padle v teli let ili va\ \i%, od 20 im 17 ilinarjev na dan, kar vpli-\a v ziiiiini mori tuđi na padec mpzd pri nio>kih iu na naraščajočo hrez-pos'Plmi'f ntoških, kor stopa na njih mostu ž'Mia. z manjšimi zahtevki. Statici i ka da je tuđi žalostilo sliko zdravstvenoga stanja zaposlenih do-lavk, šii vilo obolelib raste nesomz-inerno Kni pos'ediea nezadostnp prehrane in nezdravih stanovunj. Tuber- kuloza, oholenja jk> ponidih in razne di'iige holezui so vidni znaki teli raz-nier. Le v pojačeni socialni zaščiti hi se moglo zinaiijšiiti kvarno posledico za ženo, potomstvo in ves narod, kor žena ni več žena in inati ali delavka, inarvoč ker je po sili raznier žena, mati iu delavka. Na.šoinu delavskeinu znkonodnv-stvu ne moreino od roka ti dobrih sniornic in znščitnili določil in pred-|»isovr. Kako pa so vrši v tem pogledu nadzorna služba, je poglavje druga vrste, ki ni nič inaiij važno in odlo-fujočo, nego je zakonodajn sama. ki ne srne ostati mrtva čika v rokah ljudi brez srcn in brez vesti za ženo, ki •/. dolom doma. in v službi prispe-va za eksistento družine. Strašno neurje 3 toco in nalivi I.oče pri Konjieab, 18. junija. Preteklo soboto so je zgrniln. na«I naseljeni Suhi dol v ohčini Lofe velika el'Mi lentama, nosroča. Suhi dol je vinogradni pas meti Špitaliči'in in Ločami v sinori od Sv. Uršule \ Dramljah proti vzhodu. Tam je nok;i| inorda. nnjholj gospodarsko naprednih kmetov v konjiškein sre- ! zu. Ha/ u lega imajo tatu svoje vi- : uogradc knietje iz konjiške okolice i in Žič. i Vse gospodarske kulture (sadje, vinogradi, njive) so kljub dezevnemu lotu ka/alo na dobro letino. V soboto med l«i. i u 17. pa je prihruiuola od Pohoi'ja silna novihta s točo, kakis-ne žo ni hilo pettleset. let, v teh kra-. .1 ili. Gosta toča je padala pol uit bi-o/, 'irmstauka in pokrila vse naselje m prst na debelo z ledenim gru«č kritike proti zaposlitvi žen-(^'li mofi v jHvnili in zasebnih slr.ž-nal' t(1i' industrijskih oiiratili. Pri f'll! s«' i'ado pušča z viilika, tla jo p-o-^in!o vprašanj'P ženske zaposlitve živ-[IGl>Jski problem borbe za obstanek /"1'1, negl^dp ua načelno teoretsko M'i'n.šmje ženske ravnopravnosti. No-'••''P'^lonost moSkih sili inijno žene ^ s'iniostojnt) zaposli tcv ob uižjih lll(7|lah in plaćah, iipjjo so potrebne ai iiajskroiniipjbo znposlitov inoža-s«'liiica, kaj š'ele moža-očctti in družin-^(fia gospodarja! Znniniivo sliko toga pojava, ki jo splošen v svetu, nam za naše prilike v Jugoslaviji nudijo Jotu i stutističui izkazi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. V letu 19^11. je zna-salo štovilo zavarovanih ženskih čla-nic 1:>S.()(K) . To štovilo je v začetku leta 10;},"). naraslo žo na l.jJi.OtM)1. kaf jHMiieni v dobi šestih let, v dobi na-raščajočo in tlanes še trajnjoče krize porast ženska zaj)oslitve za telili !'!•',. istočasno \vd jo število zaposlenih in zavarovaiiih nioških članov padlo od 4M1.00«) na ;i;^.0()0. Najvišji odstotek dosega (a savska banovina z \Yl% ce-lokupne ženske zaposlitve in dravsku •/. 22%, dočim zna.sa ženska zaposli-tev na področju Beograda, le 12%, v dunavski banovini 18%, na vse osta- Politični pregled P Nemirna Frandja. Francoska posl«uska zbornica je skoiaj soglas-no vprejela od vhule pi'edlagane so-i-ialne zakone, med njimi zakon o uveiibi 40-urnt'ga ilela na teilen. Zaradi toga veliko stavkovno gibanje v I'iTiiifiji popušča, coprav sicer sku-šajo komunisti uprizoriti še nove stavko. Ker gro očitno zn koinunistić1-nr> rovarjenjo, je ntinistrski predsed-11ik lllinu zagrozil, da ho /. vsenii Mcd.tvi nasto|)il proti takenui po-ci'tju, ker liočejo koniuni.-ti na. ta način ovirati vhulo ])ri njenom delu za i/boljšanje soci^dnih raznier v državi. P Nova belgijska vlada. Po tlolgo-tiajni vladni krizi je v Belgiji sesta-v i I novt) vlado Van Zeoland, ki je voditelj katoličko stranke. V vladi je ,yesl socialistov, pet kntolicanov, tri-je liheralci in on general. Devet mi-nistrov jo bilo žo v projšnji vladi. p Za ukinitev sankcij. Angloška vlada, se je po večini izjavila za ukinitev sankcij proti Italiji. Stališčo Fi-tincije v toj važni zatlevi šc ni znano. p Nova ruska ustava. Po zaledi!ih iz Moskve, ki jih je treba sprejeti t rezervo, ponieni nacrt, nove ruske ustave, ki je hil te dni objavljen, haje pivobrat iz diktature proletarijata, k socinlistični demokraciji. Po tom nacrtu bo vrhovni organ državne oblasti in zakonodaje vrhovni sv-ot, ki ho imel dve zbornici. V prvo zbomie.o bodo vol ili j)oslance vsi državljani Husije (Tnijc soeialistič-tiili sovjetskih repuhlik ■— USSB), ki dosežejo v lotu volitev 18. leto. En poslanoc priđe na oOO.OOO prehivnl-cev. \Tsakn izmeti 11 republik dobi šo svoj vrhovni svet, ki bo iniel samo eno zbornico. V drugo gori omeuje- no zbornico posije vsnka izmed ome-njenih republik po 10 zastopnikov. Mada svet ljudskih komisarjev, ki jih voli vrhovni svet, je odgovorna za svoje delo vrhovnomu svotu. Po novi ustavi jo zakonito pripušče-Mo zasebno malo gospodarstvo kmetov in olntnikov. Hazgtašeno je načelo: Ktlor no dola, naj tuđi ne j«. Pravice državljanov botio po novi ustavi prečej razširjeno. Uveden ho 7-uriii dolavnik. Domaće vesti ti Reiimo nali gospodarstvo! Pod tem in sličniini naslovi čitamo po-prosto v časopisih, ki so vladajoči stranki najhližji, rosne opomine in pozive, naj bi se vendar žf nekaj sto-rila, da bi naši denarni zavodi zače-li zopet životi in redno poslovati. Pa ćakaino in čakanio, čitamo inogoćno obljube iu veliko napovedi g. ministra dv. Kreka, ki jih oznanja na svojih zborovanjih po Sloveniji. Ker JNS, ki je po besedah tvb gospotlov vsega kriva, kar je na svetu slaboga, že |)oldrug\) leto livaUihogu nima no-bene moči več, bt) memla žo skoro napočila nova sročim iloba, ki jo vsi brez, razlike težko čakanio. d Z zvlšanjem delavskih mezd in uradniSkih prejemkov se bo doseglo oživljen je iu ojačenje gosjiodarsk« delnvnosti, ki bo sama po sebi povećalu dohodke poedinceni in državi. Proračunsko breme za državo se bo izenačilo z znižatijem podpor ueza-poslenini iu povečaujem tlavčnih do-hoilkov, kar bo naravna posledicu novih soi'ialuili zakonov. Tako misli in dola, vlada na Francuskom. ti GO-letni jubilej jo »iavil znani slovenski politik, niinister v pokoju g. dr. Vekoslav lutkovec v Mariboru. Gosp. jubilantu, čigar delo in zasluge na iiacionaliio-političiiem pod- Stran 2 »Nova Doba« 19. VI. 1936. Štev. 25. ročju so znane iz časov, ko je še biva] med nami v Celju, tuđi mi iskreno čestitamo! d Maksim Gorkij umri. V Moskvi je umri v četrtek opol dne v starosti 68 let veliki ruski pisatelj Maksim Gorkij, čigar pravo ime je bilo A. M. Peškov. d Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Boris Krištof iz Ljubljane je imenovan za sekundarnega zdravnika v bolnici za duševne bolezni v Nove ni Celju. d Udeležencem vidovdanske proslave in razvitja prapora vojnih do-brovoljcev v Ljubljani. Prometni mi-nister je odobril vsem udeležencem proslave 20-letnice borb dobrovoljske divizije v Dobrudži in razvitja prapora slovenskih vojnih dobrovoljcev na vseh progah državnih železnic: 1. popust 75% vsem članom Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije in vsem drugim udeležencem te proslave. Vsi udeleženci morajo kupiti na odhodni postaji železniške legitimacije obrazec K 14 in karte za polovično odnosno ćelo ceno, ki so veljavne tuđi za povratek, ako so kupljene železniške legitimacije po-trjene od prireditvenega odbora sres-ke organizacije Saveza ratnih dobrovoljaca v Ljubljani, da so se prire-ditve udeležili. Popust velja od 25. t. m. do 1. julija za vse razrede ražen IV. in ekspresne vlake. Prireditveni odsek sreske organizacije Saveza ratnih dobrovoljaca v Ljubljani, telefon 33-03. d Društvo za zaščito interesov vla-gateljev bivše dunajske poštne hra-nilnice v Ljubljani je imelo 29. maja svoj redni letni občni zbor v restav-racijskem prostoru »Novi svet« v Ljubljani. Bivši predsednik Ivan Li-poglavšek in društveni pravni za-stopnik dr. Korun ste poročala, v kakšnem stediju je društvo in kakšne težkoče ovirajo deio glede izplačila teh denarnih vlog. Sledile so volitve novega upravnega odbora. Za predsednika je bil izvoljeli Gan-tar Josip, za podpredsednika Grego-rič Viljem, za tajnika Uršič Ignacij, za blagajnika Kreč Miha, za namest-nika Benulič Josip in Lavrenčič Anton. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Jerman Ivan, predsednik; Pire Kari in Šuštar Ivan kot člana. Ker so bile do sedaj vse intervencije društva glede izplačila imenovanih vlog brez-uspešne, bo novi upravni odbor v najkrajšem času nastopil tožbeno pot proti beograjski poštni hranilnici. Zato se nujno opozarjajo vsi tišti vlagatelji, ki še nišo prijavili svojih terjatev društvu, naj to čimprej sto-re, ker bodo v tožbi zastopani le čla-ni društva in oni, ki so v letih 1927., 1928. in do 1929 svoje terjetve prijavili pri poštnih uradih. V prijavi je treba navesti ime in priimek vlaga-telja, bivališče, štev. tek. računa ali vlož. hran. knjižice, vlogo .v bivših avstrijskih kronah in da bo dotični plačal po prejemu denarne vloge 8% društvu za pravdne stroške. O priliki prijave je pa treba takoj poslati društvu od vsakih 100 bivših avstrijskih kron 1 Din za začetno pravdo, ker društvo nima gotovine na razpolago. Za eventualne informacije pri društvu naj se priloži v pismu znamka za 2 Din. d Đunajska vremenska napoved za soboto 20. t. m.: Toplo in jasno vreme bo trajalo še dalje. Celje in okolica c Službeni obisk bana v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razgla-ša: V torek 23. t. m. bo posetil Oelje g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Sprejem bo ob 9. dopoldne pred mestnim poglavarstvom. Občin-stvo se vabi, da se v čim večjem šte-vilu udeleži sprejema in ta dan okra-si svoje hiše z državnimi zastavami. c Dve visoki odlikovanji v priznanje zaslug za Rdeči križ. V torek zve-čer je bila v klubsko sobi v Celjskem domu seja sreskega odbora Rdečega križa v Celju. Predsednik g. dr. Juro Hrašovec je prisrčno pozdravil delegata banovinskega odbora iz Ljubljane g. inspektorja Josipa VVestra, ki se mudi kot ministrski odposlanec pri višjem tečajnem izpitu na celjski gimnaziji. Nato je povzel besedo g. inspektor VVester, ki je sporočil, da je letošnja glavna skupščina RK v Beogradu osvojila predlog banovinskoga odbora v Ljubljani, da se odlikuje dolgoletni zaslužni predsednik sreskega odbora RK v Celju in ugledni nacionalni delavec gosp. dr. Juro Hrašovec z redom Rdečega križa, dolgoletna izredno agilna tajnica sreskega odbora, šolska upraviteljica gdč. Ivanka Zupančičeva pa z zlato kolajno Rdečega križa. Ob tej priliki je g. inspektor omenil vzvišene humanitarne in patriotske naloge društva Rdečega križa ter njegovo nadvse važno delo in je podčrtal, da je celjski sreski odbor eden najbolj aktivnih in najbolj vzorno urejenih organizacij RK. Čestital je odlikovan cema k visokemu priznanju v imenu predsednika banovinskega odbora g. dr. Krejčija in vsega banovinskega odbora ter v svojem imenu. Po izro-čitvi odlikovanj in diplom sta se g. dr. Juro Hrašovec in gdč. Zupančičeva v lepih besedah zahvalila za odlikovanji in izjavila, da bosta z odborom vred vestno nadaljevala svoje delo v korist države in naroda, ki so jima v prvi vrsti posvečene vzvišene naloge RK. Navzoči so nato iskreno čestitali zaslužnima odlikovancema. Čestitkam se pridružujemo tuđi mi. c Neumestna omejitev v poštni do-stavni službL Celjska pošta je baje vsled pomanjkanja osobja in vsled bolezni skrčila dostavno službo, tako da se v okolici dostavlja pošta vsak drugi dan, namesto dnevno. Uprava pošte bo morala ukreniti vse potrebno, da dobi celjska pošta nadomest-ne moči, saj je brezposelnih dovolj. V okolici pač moramo nujno zahte-vati dnevno dostavno službo, ki je bila uvedena že več kot 25 let. Saj je vendar nevzdržno, da bi se v tem ob-močju, ki je v teku let zelo napredovalo po številu prebivalstva in ki tvori sedaj sestavni del mestne obči-ne, dostavljala pošta samo trikrat na teden. Poštni promet se ne srne niti za trohico poslabšati, marveč se mora čimbolj izboljšati. To je v interesu vsega prebivalstva, ki zahteva, da se takoj upostavijo normalne dostavne razmere. Kupujemo stalno s bezgovo cvetje, lapuh, preslico, janež, kumno in druga zdravilna zelišča. Obrnite se po cenik in navodilo na Drogerijo Sanitas, Celje 77 c Naši telefonski mizeriji v Celju se vredno pridružuje sedaj še name-ravana redukcija poštne dostave v območju velike mestne občine. Celjska telefonska naprava je tako za-starela in nedostatna, da že dolgo ne odgovarja potrebam rastočega tele-fonskega prometa. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je ministrstvo pošte in telegrafa opozoril na te ne-vzdržne nedostatke in dobil zagoto-vilo, da se bodo razmere prav kmalu temeljito izboljšale. c Za električno razsvetljenje postaje Št Jurij pri Celju je intervenira! pri Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu g. poslanec Ivan Prekoršek. Generalna direkcija ,ie za-htevi načelno ugodila z ozirom na velik potniški promet na omenjeni postaji in pooblastila ljubljansko že-ležniško direkcijo, da napravo v last-neni delokrogu izvede. c Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju je nabavil za porod-niško-ginekološki oddelek javne bolnice v Celju 1 laboratorijski mikroskop z mikroskopsko sveti iko. Za znanstveno strokovno bibliotoko te bolnice pa je kuratorij nabavil že prej dragocena književna dela. Za vse te nabave se je potrošilo 25.500 Din. c Sprejemni izpiti na gimnaziji. Na drž. realni gimnaziji v Celju bodo sprejemni izpiti za I. razred v petek 26. t. m. ob 8. zjutraaj. Najdalje do torka 23. t. m. je treba predložiti ravnateljstvu pismene prošnje, kol-kovane s 5 Din, rojstni in krstni list ter zadnji šolski izkaz. c Nižji in višji tečajni izpit. Nižji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju se je vršil od 12. do 18. t. m. K izpitu se je prijavilo 86 učencev in 49 učenk, skupaj 135 učencev in učenk. Nižjega tečajnega izpita je bilo na podlagi prav dobrih in odličnih redov v letnem izpričevalu oproš-čenih 33 učencev in učenk. Nižji tečajni izpit je uspešno dovršilo 92 učencev in učenk, 9 jih ima popravni izpit po počitnicah, 1 pa je padel za 1 leto. K višjemu tečajnemu izpitu se je prijavilo 32 kandidatov in kan-didatinj. Pismeni izpit se je vršil od 15. do 17. t. ni. Ustmeni izpiti bodo trajali od 20. do 25. t. m. c Završni izpit na meščanski soli. Na drž. deški meščanski soli v Celju se je prijavilo k završnemu izpitu 34 učencev. Izpit je napravilo 29 učencev in sicer 4 z odličnim, 17 s prav dobrim in 8 z dobrim uspehom, 5 učencev pa je bilo odklonjenih na 2 meseca. Na drž. dekliški meščati-ski soli se je prijavilo 33 učenk. Izpit je napravilo 28 učenk in sicer 4 z odličnim, 17 s prav dobrim in 7 z dobrim uspehom, 3 učenke so bile od-klonjene na 2 meseca, 2 sta pa od-padli. c Vpisovanje in zdravniški pregled novincev bo za okoliško deško na-i"odno solo v Celju v ponedeljok 22 in torek 23. t. m. od 8. do 11. na oko-liški deški soli. Starši in odgovorni varuhi se prosijo, da bi privedli točno ob navedenem času otroke k vpi-sovanju. c Za novega predsednika upravnega sodišča v Celju je imenovan gosp. dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju. c Iz banovinske službe. Gosp. Srećko Remic, administrativni uradnik v splošni bolnici v Mariboru, je pre-meščen v banovinsko bolnico v Celju. SllknO nad 800 vzorcev na zalogi! Odeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Napredovanje v poštni službL Poštni služitelj g. Blaž Čepuš v Celju je z odlokom poštnega ministra postavljen za poštnega Z'vaničnika. I Za poštna služitelja sta imenovana l dosedanja služiteljaKlnevničarja g. Janez Knez v Celju in g. Bogomir Špindler pri pošti v Vojniku. c Vročina zadnjih dni je končno vendarle , poživila kopalno sezono v Savinji, v kateri sedaj vsak dan kar mrgoli kopalcev obojega spola. c Počitniške kolonije v Bakarou. Pod tem naslovom je bila v št. 17 »Nove Dobe« objavljena notica za Celjski dom v Bakarcu. Objavljena je bila deloma tuđi kot protest na | VII. okrožnico podmladka Jadranske straže v Ljubljani, kjer se podmlad kom JS v dravski banovini javlja, da bo letos mladina letovala v domu JS v Bakarcu in v domu Kola jugo-slov. sester v Kraljevici. Celjski dom, ki je prvovrstno urejen, pa so pre-zrli. Niti najmanj pa ni celjsko Kolo mislilo na krajevni odbor Jadranske straže v Celju, s katerim je bilo ved-no v najboljših odnošajih in želi tuđi ostati. — Medtem je tuđi oblastni odbor JS v Ljubljani pojasnil, da se je Celjski dom v okrožnici prezrl samo pomotoma. c Ciril-Metodov kres na Starem gradu v Celju. Na predvečer dneva slovanskih blagovestnikov bratov sv. Cirila in Metoda bo po starem običaju gorel kres na Starem gradu. Celjski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, ki priredita kresovanje, bosta v ta namen in v nainene naše šolskoobrambne družbe zbirali pro-stovoljne prispevke. Ne odklanjajte nabiralk in nabiralcev, žrtvujte po svojih močeh! Mal položi dar, domu j na oltar! c Za člane SPD velja na avtobusni progi Celje—Logarska dolina 30%-ni popust, ako kupijo povratni vozni listek, ki je vso sezono veljaven za povratek. Vozovnico treba pred na- j stopom potovanja nabaviti v pisarni Avtobusa mesta Celja. c Izletnike in planince opozarjamo, da so sedaj oskrbovane vse planinske postojanke. Logarska dolina J je odeta v sveže zelenje. Tja imamo j letos, ko je uveden izletniški vlak na j progi Celje—Dravograd, ob nedeljah i in praznikih prav ugodno zvezo. Od-J hod iz Celja ob 4.28, v Šmartnem ob ! Paki pa prestopimo na poštni avto-! bus, ki nas pripelje ob 7.25 že v Lo-j garsko dolino do Aleksandrovega do-I ma. Vračamo se iz Logarske doline t ob 8.30 in dospemo v Celje ob 21.45. I Ako si nedelja in praznik sledita, se lahko vračamo drugi dan, na razpolago imamo dva izletna dneva. Iz Logarske doline se nudi množica izle-tov, n. pr. na Okrešelj, kamor je baš dahnila najnežnejša ponilad, na Mrzlo goro, na Skuto, Rinko, na Olševo in nešteto drugih. V dveh dneh pa imamo dovolj časa za obisk Korošice, Planjave, Ojstrice, kamor je najlepši dostop skozi čarobni Robanov kot. Vračamo pa se po drugi poti, bođisi čez Škarje v Logarsko dolino ali čez Kamniško sedlo in Okrešelj. Nedelj-ski izletniški vlak nam daje tuđi krasno priliko za pohod na Golte (Mbzirska koča1), Smrekovec, Pleši-vec, eco, na Pohorje in še marsi-kam. c Ogenj vsled strele. Dne 13. t. m. okrog 16. je med nevihto treščilo v Samčevo stiskalnico za sadje v Košnici. Stiskalnica je pogorela do tal. Domači in sosedje so že pred prihodom gabrskih gasilcev. ki so takoj odhiteli na kraj požara, preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedna po-slopja. c Sladkor se je poceniL S 16. t. m. se je sladkor v kockali in prahu v Celju pocenil za 0.50 Din pri kg. Sladkor v kockah stane sedaj 15.50 Din, sladkor v prahu 16 Din, kristalni sladkor pa kakor doslej 14 Din kg. c SK Atletik bo priredil ob 30-letni-ci svojega obstoja v soboto 4. juiija zvečer v gostilni »Pri zelenem trav-niku« veliko sportno veselico s pe-strim in bogatim sporedom. c žetev smrtL V celjski bolnici so umrli: 11. t. m. 25-letni delavec Josip Dobovišek iz Podvrha v šentjur-ski okolici in 25-letna služkinja Marija Falantova iz Levca, 12. t. m. 66-letna prevžitkarica Amalija Gračner-jeva od Sv. Lovi'enca pod Prožinom, 13. t. m. 28-letni mlinarski pomoćnik Jože Mihajtov z Rečice ob Savinji, 14. t. m. pa 31-letna služkinja Marija Judeževa iz Celja. N. p. v m.! c Mojstrski izpit so napravili v zadnjem času pred izpitno komisijo pri Okrožnem odboru obrtniških zdru-ženj v Celju: čevljarja Franjo Haupt-man z Ostrožnega in Alojz Jelen iz Griz, mizar Franjo Sorčan z Gomilske-ga, pek Ivan Kroflič z Dobrne in mesar Alojz Frandolič iz Celja. Čestitamo! — Danes so bili mojstrski izpiti za šivilje, v ponedeljek bodo za krojače, v torek pa za mizarje. c Kronika nesreč. Ko se je vračala 59-letna delavčeva žena Eliza Podles-nikova iz Celja domov, je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Na Ljubnem se je 33-letni dninar Martin Juvan pri brušenju kose moč-no vrezal v desno roko. V Lokrovcu je sin dninarice Franc Hriberšek pri košnji zadel po nesreči svojega 10-letnega brata s koso in ga močno po-škodoval po desni nogi. Na Polzeli je padel 11-letni Janko Goričar, sin to-varniške pletilke s Polzele, s češnje in si nalomil desno roko v zapestju. V Žahenbercu pri Rogatcu se je 22-letni dninar Alojz Gajšek spotaknil pri košnji. padel na koso in si raz-rezal desno roko. Vse nesreče so se dogodile v četrtek. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Filatelistično društvo »Celeja« v Celju ima redne društvene in uie-njalne večere vsak petek od 19.30 do 22. v društvenem lokalu na Dečko-vem trgu štev. 5, đvorišče, levo. Čla-ni in prijatelji filatelije vabljeni! c Mesto konceptnega uradnika-pri-pravnika za predstojništvo mestne policije v Celju razpisuje mestna ob-čina celjska. Opozarjamo na razpis, ki je nabit na občinski uradili deski. c Ofertna licitacija za kantino v vojašnici kralja Aleksandra v Celju bo v petek 3. julija ob 10. K tej licitaciji imajo pristop le z invalidskim zakonom zaščitene osebe. Vsi invalidi in vojne vdove, ki se zanimajo zja to kantino. naj se zglasijo ob uradnih dneh v pisarni krajevnega Štev. 25. »Nova Doba« 19. VI. 1936. Stran 3. odbora Udruženja vojnih invalidov v Celju, Zdravstveni dom. c Zaradi snaženja uiadnih prosto-rov me&tnega poglavarstva bo mest-ni urad v sredo "24. t. m. popoldne in v fretrtek 25. t. m. ves dan zaprt. Stranke, ki so povablje'ne za 24. t. m. popoldne in za 25. t. m. k mestnemu poglavarstvu, naj se zglasijo v pe-tek 26. t. m. ob navadnih uradmh urah. c Zahvala. Gospe Angela Jagrova in Pavla Naprudnikova sta darovali mestni dekliški narodni soli v Cei ju 100 Din od izkupička prodanega piva ob priliki sokolskega župnega zle-ta dne 14. t. m. v Celju. Uprava sole se obema dobrotnicama najprisrč-nejše zahvaljuje. c Dijaški kuhinji v Celju sta darovali ge. Angela Jagrova in Pavla Naprudnikova od izkupička prodaje piva ob priliki sokolskega župnega zle-ta v Celju 14. t. m. 100 Din. Iskrena hvala! c Noćno lekarniško službo ima od 20. do '26. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 21. do 27. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo preds. g. Dobovičnik. c Za počitnice si nabavite pisem-ski papir, praktične žepne albume za fotografije, nalivna peresa in razno čtivo najugodneje ob največji izbiri pri K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7, knjigama in veletrgovina s papirjem. vina s papirjem in knijgarna. c Mlade mamice, ali se zavedate, kako korišten je za vaše malčke svezi zrak in solnce? Ako še nimate v to svrho prometnega sredstva, obr-nite se na tvrdko Kramar & Mislej v Celju, ki ima veliko izbiro otrcš-kih vozičkov. c Kino Union. Petek 19., sobota 20. t. m.: »Veselo srce«. Filmska komedija, posneta na Jadranu. V glavnih vlogah Jennv Jugo, Pavel Horbiger in Katne Haack. Predigra: zvočni tednik. — Neđelja 21., ponedeljek 22.. torek 23. t. m.: »Pat in Patachon kot razbojnika.« Prvi nemški zvočni film slovitih komikov Pata in Patachona. j Izvrstna veseloigra. Predigra: z.voč- ni tednik. — Sreda 2-a jetrtek 25. t. ni.: »Folies Bergere de Pariš«. Velik revijski film. Divna glasba, lepe žene in pesmi. V glavni vlogi slavni Maurice Chevalier. Predigra: zvočni tednik. Grize pri Žalcu. Kulturno-prosvet-ni odsek prostovoljne gasilske čete Grize bo priredil v nedeljo 28. t. m. ob 16.30 na letnem gledališču v Lim-bergu blizu župne cerkve šaloigro »Pri belem konjičku«. Po igri bo prosta zabava. Ugodne zveze z vlaki! — Samo v primeru stalno slabega vremena bo prireditev preložena na praznik naslednjega dne. Vljudno vabljeni! Sv. Jurij ob juž. žeL V Gradcu je umrla 11. t. m. po kratki bolezni ga. Frida \Villmannova, roj. Scherscher-kova, iz ugledne rodbine Schescher-kove. Pogreb je bil 15. t. m. v Gradcu. Zaradi svojega blagega značaja in znane gostoljubnosti je bila po-vsod zelo priljubljena. Žalujočin naše iskreno sožalje! Opernih gostovanj v Celju letos ne bo Cenj. gledališko publiko, predvsem operne abonente obveščamo, da na-meravana in za letošnjo sezono raz-pisana gostovanja ljubljanske opere žal odpadejo. Ljubljana je kljub našim neprestanim prošnjam od meseca februarja dalje iz vseh mogočih vzrokov stalno odlagala in zavlačevala operna gostovanja v Celju. Tako je določila prvo gostovanje sele na 30. maj, t. j. ravno na binkoštno soboto, kar smo morali predvsem iz obzirov do cenj. abo-nentov, da jim ne pokvarimo vseh praznikov in ne prekrižamo njihovih izletnih načrtov, kakor tuđi zaradi prevelikega finačnega rizika odklo- ! niti. Sedaj nam je predlagala gostovanje za nedeljo 21. t. m. in sicer s po-poldansko in vefrerno predstavo in še to deloma z drugim repertoarjem kakor je bilo dogovorjeno. Ker sta dve predstavi na en dan za isto publiko v poletni vročini ne-dvomno preutrudljivi in torej neiz-vedljivi, smo bili v izogib gotovi izgubi žal primorani odkloniti tuđi to ponudbo, in tako gostovanja letos odpadejo. V zavarovanje pred event. očitki poudarjamo, da smo podvzeli mi vse-stranske in najintenzivnejše korake, da se gostovanja izvedejo v smislu zadevnega dogovora, t. j. vsaka predstava posebej in samo med tednom. Ce nismo uspeli, nismo krivi mi. Z ozirom na to vabimo vljudno vse abonente, da se v svrho povratila uji hovih vplačil na račun abomnana zglase v trafiki g. Frajleta na Dečko-vera trgu. Uprava Mestnega gledališča v Celju. K mladinski predstavi „Pikica in Tončeku v Celja Na Telovo 11. junija je Mestno gle-dališče v Celju na stežaj in z vso lju-beznijo odprlo svoja vrata celjski mladini, da ji pokaže zgode in nezgode dveh mladih prijateljev — bogate Pikice in revnega Tončka. Žal je bil prav ta dan eden izmed prvih vedrih in solnčnih in tako je šla večina mladine mimo lepote, ki je čakala nanjo v kraljestvu odra. Vobče pa je tako, da večkrat ateki in mamice nimajo dovolj vpogleda in zanimanja za to, za kar se za njihovo deco mesece in mesece z veliko mero volje in požrt-vovalnosti pripravlja v hramu gleda-liške umetnosti. Potem pa še to božje solnce — in delo kakih tridesetih ljudi ostane brez onega uspeha, kakor mu ga mora poštenjak želeti. »Pikica in Tonček« je dramatiziran roman Ericha Kostnerja, a poslovenil nam je to delo prof. Alojzij Bolhar. S filmsko brzino in pestrostjo zaživi na odru košček resničnega življenja, čisto brez mistike, a polno zdravega, sodobnega duševnega bogastva. Neumorna in vešča režiserka ga. Angela Sadarjeva je zbrata okrog sebe lepo družinico talentiranih mladih igralcev in z njimi zmagala. Posebno srečo je imela s »Pikico«. L. Go-lobičeva je še mala deklica, a če bo držalo, kar sedanjost obeta, priđe ne-koč čas, ko jo borno pozdravili kot zrelo umetnico. »Tonček« Brede Raj-hove je častno podal njenega part-nerja. Tončkovo mater je igrala ga. Sadarjeva sama z vso preprosto materinsko nežnostjo. Ostali igralci Jelen, Drolc, Ni ves Golobičeva, Periće-va, Gruden, Jernejšek, Repič, Ver-derber itd. so sami mladi idealni ljudje, ki so vsak s svojo vlogo do-prinesli k lepemu uspehu. Mnogo zdravega smeha je vzbudila med mlado publiko junaška Ninka Debelin-ka (ga. Rajhova), ki ukroti vlomilca z debelim valjarjem. Tuđi v odrsko-tehničnem pogledu je resila režija svojo težavno nalogo nad vse spretno. Skoraj brez pavze je potekala slika za sliko (vseh je bilo okrog 20), slednja blizu otroški do-vzetnostj. Ob dejstvu, da sta »Pikica in Tonček« napolnila zagrebško gledališče okrog 40-krat, izrazimo lahko skromno željo, naj celjska Talija v jeseni vsaj še enkrat odpre mladini svoja vrata in prikliče k tej ljubki igri čim večje število naše dece in tuđi odraslih, ki bodo prišli prav tako na svoj račun, kakor vedno, kadar gre za pristno lepoto. PETRA. „Sestrična iz Varšave" Ob zaključku dramske sezone celj-skega gledališča je uprizorila ljubljanska drama v četrtek 18. t. m. zve-čer Verneuilovo veseloigro »Sestrična iz Varšave« v režiji g. Golie. Igra ob-ravnava staro temo »zakonskega tri-kota« in je pisana brez umetnostnih ambicij, pa tuđi porcija duhovitosti je dokaj skromna. Delo očituje za-padnoromansko »hiperkulturo«, ki nam je hvalabogu precej tuja. Zato igra ni dosegla pravega učinka in tuđi ni bila srečno izbrana za zaklju-ček sezone. :■ Kor veselo je parilo i Toref vendar že milo, ki ^ odpravi nesnago zares prizanesljivo in temeljito iz tkanine. Potem je lahko tako le-pobelo! ^^^"^f?v pere perilo bleščeče l belo A ... in za namakanje Ženska hvala ' Rafinirano, lahkomiselno, bogato sestrično iz Varšave Šonjo in pretka-no, nezvesto mlado ženo Lucijo sta igrali ge. Nablocka in Mira Danilo-va naturno in s prijetnim šarmom. Lucijin naivni, omejeni in nekoliko degenerirani soprog Burel je našel v g. Levarju dobrega interpreta. Tuđi kreacija g. Jana (slikar Hubert) je I ugajala, — rp — 600 Din za zakonsko srečo Pri nas je še vedno mnogo lahko-vernih ljudi, ki radi nasedajo »ča-rovnijam« sleparskih cigank.To dokazuje tuđi sledeča zabavna in poučna zgodba, ki se je dogodila te dni v Celju: V ponedeljek 15. t. m. okrog 15. sta prišli v neko stanovanje blizu cin-karne v Gaberju dve ciganki. Ena je imela okrog 50. druga kakih 25 let. Na glavi sta imeli križasto ruto, oble-čeni sta bili v crno krilo, na nogah pa sta imeli opanke. V omenjenem stanovanju sta našli kuharico Marijo K: in jo poprosili za kozarec vode. Kuharica jima je postregla, sta-rejša Ciganka pa je pokrila kozarec z belo ruto, nakar je začela voda v kozarcu šumeti. Ciganka je dejala, da ni pri kuharici vse v redu, in ji naročila, naj prinese ves svoj denar, da ga bo ciganka blagoslovila in po-vedala, katere stranke v hiši so kuharici nenaklonjene. Kuharica je iz-ročila ciganki edinih 10 Din, ki jih je imela. Ciganka ji je dala nekaj po-duhati. Kuharica je takoj začutila, da se ji je pričelo v glavi mešati. Začela je klicati na pomoč, nakar sta ciganki hitro popihali in vzeli s se-boj 10 Din. Okrog 18. sta se zglasili ciganki v stanovanju ge. Marije H. v Gaberju in se ji ponudili, da ji bosta vedeže-vali Gospa je privolila. Ciganki sta ji položili na dlan Kristusovo podo-bo ter začeli moliti, potem pa sta rekli, da ima gospa v okolici mnogo so-vražnikov, ki kalijo njeno zakonsko srečo. Svetovali sta ji, naj jima iz-roči 1000 Din, ki jih bosta zašili v cunjo in jih položili pod njeno zglay-je. Gospa mora imeti zašiti denar vso noč pod zglavjem. Če bo to storila, se bodo 17. junija javile pri njej vse one osebe, ki kalijo njeno zakonsko srečo, in jo bodo prosile odpuščanja. Gospa je izročila cigankaina 600 Din v bankovcih po 100 Din. Ciganki sta zašili denar v cunjo, nato pa vse to še v blazino ter naročili gospe, da mora vso noč spati oziroma ležati na blazini, ne srne se pa dotakniti denar ja, ker se bosta ciganki drugo jutro med 8. in 9. vrnili, vzeli denar iz blazine in ga vrnili gospe. Ciganki sta po teh besedah odšli. Gospa je prebila vso noč na »začarani« blazini, ki naj bi ji prinesla srečo . . . Drugo jutro je zaman čakala ciganki. Ob 15. pa se je le opogumila in vzela zašito cunjo iz blazine. Sele ta-krat je spoznala, da je postala žrtev dveh slepark, kajti v cunji je bil samo navaden papir, denar pa sta bili ciganki odnesli. Gospa in prej omenjena kuharica sta prijavili zadevo policiji, ki je za čela takoj zasledovati ciganki, sle-parki pa sta izginili. Upamo, da ju bodo kmalu izsledili in jima onemo-gočili nadaljnje oškodovanje lahko-vernih ljudi. Sport t Olimpijski dan v Celju. V soboto 20. t. m. cb 20. bo štafetni tek po me-stu s startom in ciljem pred kolodvorom. Tekmovalci bodo imeli garderobo na kegljišču v Celjskem domu. Sodniki in tekmovalci naj se zberejo ob 19.45 pred kolodvorom. V nedeljo 21. t. m. ob pol 10. dopoldne se bodo začele lahkoatletske tekme na Gla-ziji. Garderoba za tekmovalce bo v garderobi SK Celja. Sodniški ?bor ob 9. na Glaziji. Oci 15. do 13. bodo kolesa?-ske dirke in table teniski turnir. Ob 16. se bo pričel na Glaziji nogomotni brzoturnir po siede-čem vrslnem redu: prvi par Jugoslavija : Olimp, drugi par Celje : Atle-tik, tretji par premaganca, četrti par zmagovalca. V glavnem odmoru bo rokoborba in boks. Ob 20. se bo pričelo v Celjskem domu nagradno stre-ljanje v prid olimpijskega fonda. Vsako društvo naj določi po tri redi-telje za nedeljsko dopoldansko in po-poldansko službo, ki se morajo javiti pol ure pred pričetkom vodji tek-movanja. t Službeno iz Okrožnega odbora LNP v Celju. V nedeljo 21. t. m. ob 16. se bo pričel na igrišču SK Celja brzoturnir za olimpijski fond. Prvi par Jugoslavija : Olimp, drugi par Celje : Atletik, tretji par premaganca, četrti par zmagovalca. Vsak klub mora določiti štiri starejše reditelje, ki se morajo javiti pol ure pred pričetkom brzoturnirja službujočemu odborniku g. Jegrišniku. Stran 4. »Nova Doba« 19. VI. 1936. Štev. 25. t Pokalni nogometni turnir ob 30-letnici celjskih Atletikov. SK Atletik slavi letos 30-letnico svojega obstoja in bo priredil ob tej priliki 28. in 29. t. m. popoldne na svojem igrišču pri »Skalni kleti« pokalni nogometni turnir, pri katerem bodo sodelovali SK Železničar in SK Rapid iz Maribora ter SK Celje in SK Atletik. Dne 28. t. m. bosta izžrebana para, ki bo-sta igrala prvi dan, drugi dan pa bosta igrala premaganca in zatem zma-govalca. t Teniska sekcija SK Celja vabi te- j niske igralce, da se prijavijo v po- j družnici »Jutra« za igranje na klubo-vih teniščih v mestnem parku. Ker je i že potekla tretjina sezone, je sedaj določena zelo nizka pristojbina, dija-ki pa plačajo samo polovico. P. ST.: Medveđovo selo (Dalje) Mimo zadnjega — Fr. Korbarja — je najdalje učiteljeval v Št Petru na Medvedovem selu Strmšek Alojz, ki je imel na enorazrednici do 230 učen-cev. Dosegel je prezidavo šolskega poslopja in otvpritev trirazrednice. Sestavil je tuđi šolsko kroniko od začetka do svojih zadnjih dni v slo-venskem jeziku. Kmetsko življenje je dodobra spoznal, ko si je kupil na Polenci 1. 1898. lično posestvo, ki ga je z vso ljubeznijo preuredil. — Bi* pa je tuđi v učiteljskih organizacijah izredno delaven in mu je vzidalo učiteljsko društvo za šmarsko-rogaški okraj na pročelju sole spominsko ploščo z bes-edilom: Nadučitelj Veko-slav Strmšek. roj. 1864, umri 1907. Služboval je tukaj dvajset let kot vzoren učitelj mladine in doraslih. Bil je plemenit in jeklen značaj ter neumorno delaven za napredek naroda in svojega stanu. Vzglednemu rodoljubu, svojemu voditelju slovensko učiteljstvo. (Životopis zlasti v Ilustrovanem narodnem koledarju za leto 1908.) Na tem mestu pa naj omenimo še tri domačine posestnike, ki so si stekli za domačo solo posebnih zaslug in že počivajo ob strani svojega prijatelja šol. upravitelja na domačem pokopališču: Kregar Jožef roj. 5. X. 1857, umri 18. 4. 1916), Verk Franc p. d. Klančki (25. I. 1853—4. II. 1908) in Strašek Matevž p. d. Močilovski (6. IX. 1845—12. XII. 1933). Najdalje na tem službenem mestu pa je dosedanji šolski upravitelj Fr. Korbar. V njegovem času in z njegovo pomočjo so začeli domači štu-dentje širiti prosveto in so ustanovili Ljudsko knjižnico. XIII. Iz teh, svetu nekoliko odmaknje-nih krajev, je odšlo v sole nerazmer-no veliko število otrok. Od onih, ki so rojeni v fari ali so obiskovali solo v Št. Petru na Medvedovem selu so dokončali sole in postali: a) Duhovniki: 1. Fišer Andrej, župnik v Ribnici na Pohorju, roj. 26. nov. 1855, umri 15. jun. 1932. 2. Fišer Marko, gvardijan oo. ka-piicinov v Mariboru, roj. 28. apr. 1873. 3. Inkret Anton, župnik na Zgor. Kungoti, roj. 31. maja 1846, umri 18. febr. 1920. 4. Kamentnik Gašpar, pel novo maso 21. avg. 1853. 5. Kleine Florijan, veroučitelj na gimnaziji v Sibinju, roj. 12. apr. 1819, umri? 6. Krumpak Janez, župnik v Galiciji pri Celju, roj. 18. jun. 1804, umri 29. dec. 1862. O priliki njegove nove maše v Št. Petru mu je pridigal poznejši knezoškof A. M. Slomšek. 7. Miklavž Franc, pel novo maso avgusta 1842, 8. Smole Jakob, župnik pri Sv. Mi-klavžu nad Laškim, roj. 22. jul. 1845, umri 27. jul. 1902. 9. Strašek Jakob, kaplan v Pišecah in Vojniku, roj. 24. jul. 1796, umri 22. jun. 1830. Temu svojemu prijatelju v razveseljenje in tolažbo je poslal Slomšek 1. 1829. svojo . pesem »Huđo vreme« in priobčil v Drobtinicah 1. 1846. lep životopis. Tam, kjer je Strašek, sin mlinarja s Polence, 1. 1824. zunaj cerkve pel novo maso. je tuđi pokopan. L. 1922. so mu na istem mestu vzidali v cerkveni zid Orli spominsko ploščo. 10. Šket Jožef, duhovnik krške ško-fije, v pok. na Dunaju, roj. 9. maja 1830, zlatomaševal 15. avg. 1906, umri? 11. Škorc Henrik. kaplan na Vidmu ob Savi, roj. 1. jul. 1884, umri 26. okt. 1923. 12. Stiplovšek Valentin, župnik v Ločah. roj. 6. febr. 1838, umri 15. jun. 1894. 13. Verk Henrik. dekan na Vidmu. roj. 2. jul. 1846, umri 6. apr. 1919. (Dalje) ZVEZNA TISK'flRNA V CELJU-Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje testrokev Celju priporočaobčinam, uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in gAiirinn vezavo knjig po zmernih cenah.__________________ Ali ste že poravnali f naročnino * Zdcavnik vsega zdravilstva dr. Zoran Jošt vljudno naznania, da se je preseli! iz Žalca v Celje, kjcr ordinira v Razlagovi ulici št. 3. Vajenec se išče za modno in manufakturno trgovino l v Celju. Ponudbe na upravo lista pod »Marljiv 15«. Vinofoe | Marija Hočsor i Caljje, Razfagova ulica 8a i se nadalje priporoča j Moderna bela emajlirana ■ hladilna oxhapa | za gospodinjstvo in j večja hladilna omapa j na prodaj in ogled v trgovini Jos. Kirbiš, ' Celje. ' Ppazna soba lepa, čista, strogo separirana se odda 1 ali 2 osebama. Vprašati Celje, Cankarjeva c. 4. Oddam 2 prazni sobi s kopalnico v vili (5 minut od sredine mesta). Zajtrk, postrežba, perilo in elektrika, vse za 500 Din. Poizvedbe v Kocenovi ul. 2-1. levo" Molitvenik i za birmo v raznih vezeh in velikostih kakor tuđi rožni venci se dobijo v knjigarni in veletrgovini s papirjem 'Franc LesRovseH Celje, Glavni trg 16 StanovanJ e 2 sobi, kuhinja, tuđi na periferiji mesta. išče uradnik z 1 otrokom. Mirna stranka. Naslove na: Breznik, Celje, Frankopanova ul. 1. Zdrava, snažna ženska se sprejme k boljši družini za čez dan. Naslov v upravi lista. Pisalrai stroj Adler A. se proda. Naslov v upravi lista. , Knjigama in papirtilca „Domovina" Cel?e I Vam preskrbi knjige v vseh jezikih, vseh strok, znanstvene in poljudne, strokovne revije, 1 časopise, muzikalije in sole za vse instrumetne. Najnovejši modni žurnali v veliki izbiri ; vedno v zalogi. Ako želite katerokoii knjigo, obrnite se na naslov Rnflgarna „Domovina", Celje Franjo Oolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije____________________________________ StrSi'OVOdne naprSl/e Pre«ema wa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna In jelidne VSEM. CENJ. DOPISNIKOM t sporočamo, da ne moremo objavljati ' daljših prispevkov, če jih prejmemo ■ sele v petek dopoldne. Notice spre-jemamo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. Prosimo vse cenj. do- : pisnike, da bi to brez izjeme upo-števali. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRUHSiHSCI ĐRifSKE BUHOVSHE prej Južnoštajersks hrenilnica £ DOMAĆE 1 ^.BLAGO# Sprejema hranilne vlo-ga na knjižice in tekoči račun»l2vršuje vse v de-narno stroko spadajo-če posle najkuSantneje In vioge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Celjska poscsjilitica d. d. w Celju V LASTNI m& NARODNI DOM Glavnica in rezerve ne■' Din 16,5oo ooo'— Kupuješ Inpro-valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vioge na knjižice io tekoči račun ter nftdi za nje popolno var« nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanf Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskerno Milan Cetina. — Oba v Celju.