va® tevil« in ^ .a ju i1 )0 je p°: »1# e u,i se in# r. f' ia ^ ča** (aj v tai'elt a,v(i iik°v' W[i Še Naslov—Address Nova doba BI 17 Rt. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION t - - Leto 1935 je posvečeno napredku mladinskega oddelka J. 3. K. Jednote Svojo agil- nost bo pokazala naša mladina! . . - —- — —- as Sccond Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. ŠTEV. 31 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JULY 31ST — SREDA, 31. JULIJA, 1935 VOL. XI. — LETNIK XI. IZ AMERIKE IN inozemstva liamMMlV'° SLIKO kako so-ljudstvo o sedanji fosnn,) laciji ter o splošnem tavoi ais\em in političnem 'etWm so Pred dobrim lisi j,'1, Pr|°bČiIi številni časo-rtigvjj ac,aJ°č i v NEA sir d i kat. C? 8indikat je P°slal UDta r P^atelja Frazier '°jn cje!lcl daljše potovanje ši-krv-u6’ P°izve v različ-jjU(j! *n °d najrazličnej-Ul e n j * ^ako sodijo o gori liltlt j n e 11 Problemih. Mr. 8pr’a5 *JreP°t°val 33 držav in 1,1 tr^^ Za mnen-l'e farmer 11 Snažii>()VCe’ uradnike .—^ ^ iti r>-Ce ^ev^'ev> profesioni-^in ^te delavce, boga-Prišel^V'^0- Na Podlagi tega oy, c° zanimivih zaključno n 0°3eve]f ,Pnmer sklepa, da več tako močan, plitev ? Prdiki zadnjih ^°'Jil b°" ob priliki 4o v°litev večino v 36 v ‘*-al, Huey Long da W)i! 'ljih šestih mesecih iz- Vni°V'-° SV0:ie ’noči. Da /V ^uPnika Coughlina '<% tanjšal. Da močne ?• Qa 0r,f,nke v letu 1936 ne fcil) j.°čitev vrhovnega so-Hstavn 'le proglasilo NRA za Revolt' 116 *)0 škodovala ^tn j.j *' ^a je mržnja na-s° b °Ver',u še vedno živa. 8eveifga^ni °bračajo proti JfJtov n’ 'Cer Se bojijo višjih •lilo v a *e delavstvo razo-Tacjip trn’ kar je °d admi-•, (ja uPalo in kar je do-;Ha T>')a ne zvrača vse kriv-,°Sevelta. Da bodo fe-v6(j n državne vlade mo-1(iDicatj° lla en ali drug način kgr Pet do šest mili.i v °,iev vedno boljših ‘ Ijijfij1 1)0 nikdar mogoče "'•site ZaP°sliti. Da oke D°8eVe]^1aSe v predsedniku ? ne vidi'i° ve^ člove-*e VeHaraVn'm* močmi, pač r*ioža ?? gledajo nanj kot ' da S| ’ .1 lrtla dovol j koraj-Su Pomagati vsem. °r^ ^!;CE P° P°1 centa ;vW°glednem času dobi ki'n|eni'^ državah. Več c]av i1Qlfj° vpeljan pro-0lH°go^.c’ ^sli tak denar, da tega Natančno plačeva-'k j-je 1 avka. Zakladniški »•.»i kJ11,V ^-orgenthau pri-^ an je polcentnih nov-0l)i'i, , 0ngres priporočilo k. ’2(lan; ? v teku nekaj ted-],h bofir. ,a^i kovanci. Izde-%ja 12 zlitine brona in je nedavno !lii je^.a baron Artur Arz, e tf°'0gi-oiKeneralnega štaba Crt^t 7q6i armade. Dosegel ^ 1 t^ški i Po rodu je bil ^ I je i- Nemec, posvetil 1 ‘ lc‘rski karieri. Že lA I at*61’'1! inVn° Vo-lno je postal ,le najprej povelje-nfiki j 0lri «a ruski in ru-^ Leta 1917 je Po doj^fa Grala Conrad Hoet-pfa gene,°‘S!al šef' avstro-ogr-Je»Vo-alne*a štaba. Pro-Pa '!° armado na Piavo, J?**'* doživel razpad in za njo še habs-l'^Sarstva- Za njega °^8isi< 'I tudi uniče- »A jiiil0Vina ieCe'- Njegova ožja , it -i Do v,'- PriPadla Rumuni- > C°nih Pogodbah M r|fm zaprositi za po- t!f?a ni storil pa je (DaIje »a 2. strani) ih'" fdli ,oi* il0 KIP BOGINJE SVOBODE ih na 4 K**» 8. dV 3» ( 60 \A d«"' isrJ* * hHn ‘tis \}0"„ ioi 0* $ Kip svobode, boginje svobode ali Miss Liberty, kakor se različno nazivlja, stoji na malem Bedloe otoku v newyor-škem pristanišču. Mnogim izmed nas priseljencev je ostala boginja svobode v trajnem spominu, saj je njena baklja bilo prvo, kar smo zagledali na ameriških tleh po večdnevni pomorski vožnji. Z občudovanjem ogromnega kipa se je mešalo veselje, da je dolga morska vožnja za nami, in s skrbjo glede negotove bodočnosti v tuji deželi. Marsikateri ameriški Slovenec, ki se je bil podal na daljši ali krajši obisk v stari kraj, je pa pripovedoval, da so mu ob vrnitvi, ko je zagledal kip svobode, stopi!e solze v oči. Ameriška svoboda ni perfektna, vendar je neprimerno lepša in večja od starokrajske. Zanimivo je, da je Miss Liberty največja znana ženska na svetu. Visoka je od peta do vrha glave 111 čevljev, z iztegnjeno desnico pa še 10 čevljev več. Težka je 450,000 funtov ali 225 ton. Iztegnjena desna roka meri 42 čevljev, dlan 16 čevljev in kazalec sam 8 čevljev. V votli glavi boginje svobode lahko stoji 40 oseb, v bak-Iji pa 12. Od podstavka do glave kipa vodi 161 stopnic. Za luč v balclji skrbi 14 električnih žarnic po 1,000 “wattov.” za razsvetljavo ostalega kipa na-daljnih 96 sličnih zai'nic. Kip s podstavkom vred je visok 305 čevljev. Miss Liberty bo v oktobru 1936 stara 50 let, toda starost se ji še nič ne pozna, menda zato, ker nikoli ne pogreša svežega zraka. Kip je bil odkrit 28. avgusta 1886. Kip boginje svobode je, kakor znano, darilo Francije. Leta 1872 se je v Franciji osnoval poseben odbor, ki si je stavil nalogo, da podari Zedinjenim državam kip svobode in za istega zbere potrebna denarna sredstva potom prostovoljnih prispevkov. Delo, ki je trajalo 10 let, je vodil francoski kipar F. A. Bartholdi. Razna mesta v Franciji, različne organizacije in številni posamezniki so zbrali okrog $700,000 za izdelavo kipa. V Zedinjenih državah se je istotako potom prostovoljnih prispevkov nabralo okrog $300,000 za zgraditev podstavka za kip. Zvezni kongres pa je pooblastil predsednika Hayesa leta 1877, da je določil kos zemljišča na otoku Bedloe za prostor spomeniku prijateljstva med Francijo in Ameriko. Boginja svobode s svojim podstavkom vred je stala okroglih milijon dolarjev, torej' se lahko smatra za pravo milijondolarsko deklico. Malokateri spomenik v Zedinjenih državah je bil tolikokrat slikan in kopiran kakor kip svobode. Istotako je Miss Liberty dala inspiracije za ne-številne pesmi. Za proslavo 50-letnice, ki se bo oficijelno vršila 28. oktobra 1936, bo odbor za to proslavo skušal zbrati kar največ slik in kopij kipa svobode in kar največ pesmi, ki se nanašajo nanj. Slika kipa svobode je bila natisnjena na ameriških znamkah po 15 centov, ki so bile izdane leta 1922. Pri tem je zanimivo, da so celo štiri inozemske države vzele kip svobode v newyorski luki za sliko na svojih poštnih znamkah; te države so: Španija, Francija, Uruguay in Paraguay. ZBIRANJE DENARJA Med vsemi narodi dobimo ljudi dveh ekstremnosti: take, ki zbirajo in hranijo denar, in take, ki ga razsipajo, kakor pleve, če ga imajo. Vmes so tisti, ki niso niti preveč varčni niti preveč razsipni, katerim služi denar v svojem prvotnem namenu, namreč za izmenjavo. Denar predstavlja vrednost dela ali vrednost gotove količine gotovega blaga, in da ni treba blaga in dela izmenjavati za drugo blago ali drugo delo, se poslužujemo denarja kot merila in zastopnika vrednosti. Vsak sedanji narod na svetu ima kakšne vrste denar, istotako so imeli različnih vrst denar že mnogi davno izumrli narodi. Ako bi kdo mogel zbrati vse predmete, ki so ljudem tekom zadnjih par tisoč let služili za denar, bi napolnil z njim velik muzej, katerega bi bilo vrlo zanimivo in poučno ogledati. Največjo tako zbirko denarja ima menda Chase National banka v New Yorku. Ta zbirka vsebuje nad 40,000 komadov različnega denarja in je bila kupljena od F. Zerbeja, ki je zdaj kurator zbirke. Tam je menda najpopolnejša zbirka denarja, ki je bil kdaj izdan v Zedinjenih državah, od denarja, ki ga je določil prvi ali kontinentalni kongres, do zasilnega denarja ali “scripa,” ki je bil v nekaterih krajih izdan tekom bančne zaprtije pred par leti. Tam je najti tudi denar iz kolonijalnih č^sqv, kj so ga izdajale posamezne kolonije. Kovanci s sliko borovca, imenovani šilingi, so bili kovani 30 let, toda vsi nosijo letnico 1652. Pennsylvania je izdajala papirnati denar, na katerem je bilo besedilo v angleščini in nemščini; Louisiana pa je izdajala bankovce, na katerih je bilo besedilo v angleščini in francoščini. V zbirki je najti tudi bankovce, ki so se v tiskarni na kak način pokvarili, pa so vseeno prišli v promet; tako na primer bankovec, ki ima na eni strani označeno vrednost $2.00, na drugi strani pa $1.00. Tam je najti tudi ameriški srebrni dolar, kovan leta 1804. Ti kovanci so silno redki; baje jih je v raznih zbirkah samo 14. Vzrok temu je, ker je bila večina teh dolarjev poslana na Kitajsko za plačo ameriških mornarjev, pa se je v hudi nevihti ladja z denarjem vred potopila. Razume se, da je v tej zanimivi zbirki tudi mnogo inozemskega denarja, na primer, svetopisemski šekelji in leptoni, stari kitajski novci, v oblikah lopatic, zvoncev itd. Zanimiv je ruski davčni novec od brade. Ruski car Peter Veliki je bil namreč naložil poseben davek na polne brade in je dal kovati posebne novce za to. Na otoku Jap v Pacifiku je ali je bil v rabi kamenit “denar” v obliki nekakega brusa, 30 palcev v premeru in z luknjo na sredi, da se ga je lahko nosilo na kolu. Tak novec je tehtal nad 100 funtov ter je bil vreden toliko kot 10,000 kokosovih orehov, osemnajst čevljev dolg čoln ali ena žena. V severni Rusiji so včasi rabili mesto denarja kose kamene soli, ker je te komoditete primanjkovalo. Pri nekdanjih ameriških Indijancih je bilo mogoče kupiti marsikaj za skalp rdeče žolne, ker so verovali, da vsebuje posebne čarovne moči. Puščice Indijancev rdeče žolne (Dalje na 2. strani) POZDRAVLJENI! Iskren pozdrav vsem delegatom in delegatinjam naše prve mladinske konvencije, zbranim na Ely, Minnesota! Naj bi vas ta konvencija navdušila in povišala vaše zanimanje v delovanju za vašo in našo dično Jugoslovansko Katoliško Jednoto. A. J. Terbovec, urednik “Nove Dobe.” POČITNIŠKI NASVET ZA MLADINO Piše DR. JOHN L. RICE, zdravstveni komisar mesta New York Mladi ljudje napravljajo svoje načrte glede poletnih počitnic navadno le s stališča zabave. Ni pa nič težko in je mnogo modrejše, ako se stvar tako uredi, da počitnice na deželi postanejo istočasno prispevek k dobremu zdravju. Kot mi vsi, tako ste bržkone tudi vi živeli in delali z vso brzino od lanskih počitnic naprej, in ako ste ušli hujšim prehladom in drugim težavam, se bržkone čutite izborno. Ali veste ] a zares, da se dobro počutite? Predno pojdete kam drugam, zakaj bi ne šli k svojemu zdravniku, da vas podvrže na-:ančni preiskavi. Majhen strošek se zares izplača. Vedeli boste, kaj potrobuje vaše telo in loste imeli zd"av nasvet, kaj vam je stcrh;. Mesto da bi nameraval: vre-diti svoje počitnice kot vrsto zabav, zakaj naj ne bi rajše počitnice služile za počitek? (Dalje na 2. strani) DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI Prihodnja izdaja Nove I)obe bo izšla šele 14. avgusta. Številka, ki bi normalno izšla 7. avgusta, odpade, da si zamore urednik vzeti enotedenske počitnice, ki mu jih je dovolila 14. redna konvencija. , Dvajsetletnico ustanovitve bo v soboto 3. avgusta proslavilo žensko društvo št. 120 JSKJ v Elyju, Min., z večernim banketom v Memorial kafeteri-ji. Federacija JSKJ društev v Minnesoti bo zborovala v nedeljo 4. avgusta v Elyju. Zborovanje se bo vršilo v Community Center prostorih in se bo pričelo ob 9. uri dopoldne. Velik piknik JSKJ društev v Elyju, Minn., se bo vršil v nedeljo 4. avgusta popoldne na Sandy Pointu. •Vsa tri društva JSKJ v Rock Springsu, Wyo. namreč št. 18, 134 in 202, bodo v nedeljo 4. avgusta priredila skupen piknik ob reki Green River, okrog 18 milj od Rock Springsa. RAZNO PRAZNOVERJE V Exportu, Pa., se bo v soboto 10. avgusta vršil piknik društva št. 138 JSKJ. Prostor piknika: L. Zupančičeva farma. Med vsemi narodi sveta se najdejo najrazličnejše vraže, prazne vere ali superstitions, kakor se imenujejo v angleščini. čim bolj primitiven je narod, tem več vraž ima. Pa tudi med civiliziranimi narodi in med izobraženimi ljudmi se drže razne, bolj ali manj nesmiselne vraže. Posebno mnogo ljudi smatra številko 13 za nesrečno. V nebotičnikih New Yorka in drugih velikih mest ponekod ni najti 13. nadstropja. Tudi v hotelih je marsikje soba št. 13 izpuščena. Mnogi ljudje, ki so sicer pametni in razumni, ne bodo 13. dne v mesecu sklepali nikakih važnih pogodb. Pripoveduje se, da italijanski pesnik DAnnuncio vedno nosi zapestnico iz opičje dlake, češ, da mu to prinaša srečo. Sloveči poljski pianist Paderewski trdno veruje, da so gotovi dnevi v mesecu nesrečni. Charlie Chaplin za ves denar na svetu ne bi prodal obleke, v kateri je na odru dosegel prvi uspeh. Pevec Caruso ni nikdar šel na oder brez "srečnega novčiča” v žepu. Gledališki igralci si z največjo radodarnostjo medsebojno posojujejo razne praške in šminke, češ, da to prinaša srečo. Pavja peresa smatrajo igralci za napoved nesreče. Marsikdo, ki se ne straši iti preko ceste, pc kateri drvijo avtomobili v obeh smereh, ne bo šel pod lestvo, ki je prišlo* njena k steni. Marsikdo izmed nas se morda še iz svojih otroških let spominja, da so se kmetje na Slovenskem pri opravljanju raznih kmečkih del ravnali po luni; ni bilo vseeno, če se je gotovo delo opravljalo ob polni luni, ob mlaju, ob prvem ali zadnjem krajcu, če je bil človek tešč, ko je spomladi prvič slišal kukavico, je pomenilo, da bo vse leto lačen; če je imel takrat kak denar v žepu, je pomenilo, da ne bo vse leto brez denarja. Starejši ljudje so verjeli, da je bilo živini “narejeno,” da je zbolela, in verjeli so v zagovarjanje kačjih ugrizov, bolečin v križu in zvinjenja udov. Možakarski kmet, ki je bil namenjen na semenj ali po kakih drugih važnih opravkih, se je vrnil, če mu je pot pretekla črna mačka ali če je srečal staro beračico. Prvo dnevno srečanje tujega moškega je pomenilo dobro, srečanje ženske pa slabo srečo. Prve muhe, ki so jih pastirji na Urbanov dan ujeli, so sežgali, da potem ne bodo muhe nadlegovale živi ne. Vsak tujec, ki je prišel pogledat prešiče, je moral pljuniti med nje, da ne bodo “uročni.” Ako je otroka bolela glava, bil je seveda “uročen," in mati mu je dala piti mlačne vode, v kateri je prej ugasila tri žareče oglje. In koliko je ali koliko je bilo samo med našim narodom sličnih malih vraž! Seveda niso v tem oziru drugi narodi nič boljši, da ne izvzamemo niti Američanov. Menda sploh ni nobenega človeka, ki bi bil popolnoma brez vsake vraževernosti. Za večino teh vraž ne vemo, odkod prihajajo in kaj naj pomenijo, toda dejstvo je, da ostajajc med ljudstvom. Nekateri jih jemljejo resno, drugi bolj za šalo ali kot zanimiv običaj, po> dedovan po prednikih. Večiiu vraž je nedolžna in neškodlji (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Beda je izkopala že mnogo grobov. Mnogi ljudje bi še živeli med nami, če bi bili deležni vsaj najpotrebnejših sredstev za življenje. Nedavno so pokopali rudarjevo ženo Jožefo Drobnetovo iz Zagorja. Podlegla je jetiki, ki ima v rudarskih, od pomanjkanja skrajno izčrpanih družinah vedno več žrtev. Kruto socialno zlo te bolezni se najbolj udejstvuje v rudarskih revirjih. Pokojna Jožefa je zapustila možu 6 malih bolehnih otročičev. Istega dne so pokopali tudi upokojenega rudarja Ferdinanda Fliska, ki ga je tudi pomanjkanje spravilo v prezgodnji grob. Iz neznosne bede pa je zbežala v smrt Beti Zmrzlakova, žena brezposelnega rudarja, stanujoča v Škofji riži onkraj Save blizu Trbovelj. Nesrečnica je skočila v Savo. Družina sedmih oseb je bila navezana le na podporo občine in dobrih ljudi. Kakor je mož pripovedoval na občini v Zagorju, je nesrečna žena že večkrat pripovedovala, da si bo poiskala rešitev iz pomanjkanja in skrbi v valovih Save. Težko življenje, ki vlada v rudarskih revirjih, in mnogi prerani grobovi naj bi prepričali merodajne kroge, da je treba nujno nekaj ukreniti za zboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. VSAK PO SVOJE Dva, ki pravita, da imata pravico krasti. Pred dnevi so v Tavčarjevi ulici v Ljubljani aretirali 61-letnega brezposelnega delavca Janeza Gabrška, ki je od nekod pri Homcu doma, pa je bil že neštetokrat v kriminalu zaradi tatvin. Poseben specialist je Gabršek za mlekarske vozove, če le more, izmakne na tihem polno kanto z voza in izgine. Nekje ob Savi ima preprosto barako, v kateri si potem kuha tako naplenjene zajtrke in obede. Ko so ga zasačili v Tavčarjevi ulici, ko je pravkar hotel suniti posodo mleka, je na policiji dokazoval, da ima pravico krasti. V hranilnici ima namreč 10,000 dinarjev svojih prihrankov, pa naj si vso glavo razbije, jih ne dobi nazaj. Na policiji njegovega stališča niso mogli sprejeti in so ga izročili sodišču. — V podobnih razmerah je kradel tudi 17-lctni fant, ki je bil uslužben pri nekem gostilničarju v Ljubljani. Gospodar mu niti jesti ni dal kaj prida, denarja pa fant svoj živ dan ni dobil v roke. Tako se je na tihem odločil, da ukrade iz kleti tri manjše sode in tri litre vermuta. Vermut je s prijatelji popil, za sode pa je naročil nekemu šoferju, naj mu jih odpelje na štajersko domov. Preden pa je šofer tovor naložil na voz, je povprašal krčmarja in tako je tatvina prišla na dan. Zidani most. V visoki starosti 92 let je po dolgi bolezni umrl Felix Schintler. Pokojnega so pokopali ob številni udeležbi pogrebcev na radeškem pokopališču. Strašno praznoverje. V Bis-triku pri Banjaluki se je te dni .udejstvovalo praznoverje na način, ki celo prekaša primere srednjega veka. Prebivalstvo, ki je v velikih skrbeh zaradi suše, se je zateklo k vaškemu (Dalje na 2. strani) V Waukeganu, IH., se bo v nedeljo 11. avgusta vršil velik piknik društva št. 94 JSKJ. — Prostor piknika: Možinov park. Piknik v počast svojemu mladinskemu oddelku priredi društvo št. 40 JSKJ v Claridgeu, Pa., v nedeljo 11. avgusta. Prostor piknika: Lazarjeva farma. “Ne kliči vraga,” se imenuje neka šaloigra, katere morala je, da ni dobro klicati vraga, ker bi se znalo zgoditi, da res pride. Nekaj sličnega se je zgodilo sobratu Ernestu Palčiču v Gowandi, N. Y., ki je pozival Clevelandčane, da naj “kidnapajo” in pritirajo s seboj na piknik v Gowando urednika Nove Dobe. No, urednik pa je bil tako od muh, da je pred prospektivnimi kidnaparji zbezljal v Gowando na piknik in jih tam počakal. Sicer pa ni tako slabo hoditi ali se voziti preko državnih mej na piknike. Lani sem na nekem pikniku v Pennsyhaniji dobil v dar mlado kozico, predzadnjo nedeljo pa sem v Gowandi, New York, dobil l.iubko belo mačico. V pasjih dneh mucko dobiti ni kar tako. Obširnejše. poročati o izletu v državo New York bom skušal enkrat pozneje, ko nekolikr k sapi pridem. * V neki zdravniški reviji se čita, da se mora človek vpija-niti tudi z vodo in da je taka vodna pijanost nevarnejša kakor pijanost od munšajna. Saj ne rečem, včasi sem se že kake pijače malo preveč navlekel, toda vode še nikoli, in skoro bi se zarekel, da se je ne bom, razen čfe vanjo padem. ★ Kapitani naše industrije in trgovine, ki so še nedav no na vsa usta trdili, da povratek prosperitete zadržujejo NRA pravilniki in višnjevi orel, zdaj sumljivo molčijo. Pravilniki z višnjevim orlom vred so že par mesecev mrtvi, a prosperitete še od nikoder ni. * Narodni ekonomi pravijo, da pogozdovanje privablja dež. o je morda res, toda dež privabljajo tudi pikniki, suho seno na travniku, lepo oprano pe-ilo na vrvi, novi klobuki in či- t o umiti avtomobili. Po deželi paradirajo krdela politikov, ki kričijo, da morajo in hočejo očuvati ustavo Zedinjenih držav. To je približno ako, kakor če bi volkovi čuvali jagnjeta. * V zgodovini mesta Clevelanda je zabeleženo, da ko je bilo mesto še mlado, so meščanom delale velike preglavice svinje, ki so se klatile po ulicah. Zdaj nam svinje ne delajo škode po cestah in vrtovih, pač pa v raznih uradih. * Neki ruski znanstvenik trdi. da bo moderna znanost podaljšala povprečno življenje člove-ca do 150 let. To je hvalevredno in razveseljivo, toda večje važnosti bi bilo ustvariti tak družabni red, da bi bilo vredno živeti 150 let. * Turška vlada je odredila, da Turkinje ne smejo več zagrinjati obrazov. Nekaj žensk je proti temu odloku protestiralo, toda med njimi ni bilo nobone lepe. V malem mestu države Alabame so se nedavno pojavile osepnice. Neka bogata družina je takoj poklicala zdravnika, da cepi in imunizira družino in služinčad proti tej nevarni nalezljivi bolezni. Nazadnje je prišla na vrsto črna dekla Mag- (Dalje na 2. strani) ttJsfo'Va "Doba** k GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. rozou Člani in Članice DRUŠTVA SV. SRCA JEZUSA ŠT. 2 JSKJ Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Sumscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. you. xi. NO. 31 Važnost državljanstva Naša J. S. K. Jednota ima v pravilih točko, ki pravi, da je med drugimi zadačami tudi namen Jednote “praktično izobraževati svoje člane v duhu naprednih principov in gojiti med njimi ljubezen do slovenskega in slovanskih narodov ter do naše nove domovine — Amerike.” Z drugimi besedami rečeno, dolžnost naše Jednote je med drugim tudi navajati člane, da postanejo dobri ameriški državljani. To je logično, kajti naša organizacija je vzklila in se razvila na ameriških tleh, prikrojena je za ameriške razmere, za njo in njene člane veljajo postave te dežele in njeni člani so v veliki večini ameriški državljani, bodisi po naturalizaciji ali po rojstvu. Naša usoda je tesno zvezana z usodo Zedinjenih držav. Tu živimo mi in tu bodo živeli naši otroci, tu si služimo eksistenco, tu plačujemo davke, torej nam ne more biti vseeno, kako se dežela razvija in upravlja. Prosperiteta v deželi pomeni ugodnost tudi za nas, če pride depresija, nas istotako zadene in še med prvimi. V Zedinjenih državah vlada narod po svojih izvoljenih zastopnikih. Kakršne zastopnike si narod izvoli, tako vlado ima. V tej vladi naroda pa se moremo udejstvovati mi priseljenci le, če smo se potrudili za pridobitev ameriškega državljanstva. Kdor ni državljan, pa bi lahko bil, nima nikake pravice se pritoževati nad morebitno slabo vlado. Res je, da je nas naturaliziranih priseljencev premalo, da bi mogli določevati splošne smernice vlade, tu in tam pa le lahko nekoliko odločajo naši glasovi, kajti pri volitvah šteje vsak glas. Poleg tega je skrajno nenaravno in žalostno obenem, če so starši “podaniki” kake evropske dinastije, njihovi tu rojeni otroci pa so Američani. In končno smo kot državljani upoštevani, kot nedržavljani pa prezirani. Z zadovoljstvom lahko beležimo dejstvo, da si je velika večina slovenskih priseljencev že pridobila državljanske pravice v tej deželi, kakor hitro so bili dovolj dolgo tukaj. Na drugi strani pa obstoji žalosten fakt, da je še vedno med nami nekaj rojakov, ki niso državljani. V nekaterih slučajih so temu krive neugodne razmere, mnogokrat pa brezbrižnost in odlašanje. Nekateri se niso pobrigali niti toliko, da bi si vzeli “prvi papir,” ki je nekaka uradna izjava, da si oseba želi pridobiti državljanstvo. Drugi, ki so si vzeli prvi papir, so potem odlašali in odlašali z vložitvijo prošnje za drugi ali pravi državljanski papir. V časih prosperitete, ko je bilo dela in zaslužka povsod dovolj, se nihče ni dosti brigal, če so delavci državljani ali nedržavljani. Dandanes, v dobi velike brezposelnosti, pa se pojavlja mržnja proti nedržavljanom, češ, da odjedajo kruh državljanom. V zveznem kongresu se vsled tega že pojavljajo predlogi, da se nedržavljane enostavno deportira v njihove rojstne dežele. Res je, da nikak tak predlog še ni bil sprejet in, če se splošne gospodarske razmere v deželi kmalu obrnejo na bolje, najbrž nikoli ne bo sprejet, toda nevarnost je tu, posebno, če bosta depresija in brezposelnost še kaj dalje časa trajali. Pa četudi ne pride tako daleč, da bi namreč nedržavljane enostavno deportirali, je prav gotovo, da bo nedržavljanom vedno težje dobiti delo in zaslužek. Vsi vemo dalje, da je med nami večje število ostarelih ljudi, ki si za starost niso mogli ničesar .prihraniti ali pa so izgubili svoje prihranke v bančnih polomih. V državah, ki imajo vpeljane razne sisteme starostne pokojnine, bodo za te ljudi skrbele države, deloma z lastnimi fondi, deloma s prispevki federalne vlade. Toda v večini, če ne v vseh državah, ki so vpeljale starostno pokojnino, je ista obljubljena le državljanom. Državljanske pravice, državljanski papirji priseljencev niso bili še nikdar v zgodovini te dežele tako važni kakor so baš sedaj. Zato, tisti naši rojaki, ki so prišli v to deželo postavnim potom, pa še nimajo niti prvega papirja, naj si ga brez odlašanja preskrbijo. Tisti, ki imajo prvi papir že sedem let ali več, naj si vzamejo prvi papir na novo in čez dve leti naj vložijo prošnjo za državljanstvo. Prvi papir postane neveljaven po sedmih letih. Tisti, ki so v deželi že pet let ali več in ki imajo prvi papir vsaj dve leti in ne čez sedem let, naj brez odlašanja vložijo prošnjo za državljanstvo. Res je, da je za pridobitev ameriškega državljanstva treba vedeti nekaj o ameriškem sistemu vlade, toda vsak se more to naučiti, če se le malo potrudi. Saj so skoro v vsakem večjem kraju brezplačne šole za državljanstvo. Časi so resni in noben trud za pridobitev državljanstva ni prevelik. Med članstvom JSKJ je primeroma zelo malo nedržav-Ijanov, toda nekaj jih je gotovo. Vsi tisti naj brez odlašanja podvzamejo korake, ki vodijo k pridobitvi državljanstva. V Novi Dobi so bili tekom let že mnogokrat priobčeni slični pozivi in tisti, ki so jim sledili, se gotovo ne kesajo. Drugi, ki so odlašali do sedaj, naj upoštevajo neoporečno resnico, da važnost državljanstva ni bila v tej deželi še nikdar tolika kakor je v teh resnih časih. VSAK PO SVOJE Vsi člani in članice odraslega in mladinskega oddelka našega društva sv. Srca Jezusa, št. 2, so na tem mestu vljudno vabljeni, da se v nedeljo dne 4. avgusta, ob 12:30 popoldne za gotovo zberejo pri glavnem uradu JSKJ; tam nas bodo čakali zbrani naši mladi delegati in delegatinje prve mladinske konvencije JSKJ. Pri glavnem uradu naše Jednote se bodo zbrala tudi vsa o-stala elyška društva JSKJ, to je moška in ženska društva in sicer skupaj z odraslim in mladinskim oddelkom. Od tam bomo skupno odkorakali v paradi točno ob eni uri popoldne na Sandy Point, kjer se bo vršil piknik skupnih elyških društev JSKJ in prve mladinske konvencije JSKJ. Naše društvo in tako tudi druga društva so sklenila, da bomo dali vsakemu članu in članici mladinskega oddelka po 10 centov iz društvene blagajne v tiketih (10c tickets), da bo imel vsak član in članica mladinskega oddelka nekoliko veselja in zabave, oziroma spomina na prvi piknik mladinske konvencije JSKJ. Tikete bomo dajali na dan parade oziroma pred parado in sicer tam, kjer se bo zbirala parada, to je pred gl. uradom JSKJ, in to od 12. pa do 1. ure popoldne. Zato so starši prošeni, da pošljejo svoje otroke tja lakoj po 12. uri, ali pa naj sami pridejo ž njimi, da jim bomo lahko razdali tikete pred eno uro. Razume se, da nihče ne zahteva, da bi otroci korakali v paradi, če so še premladi, recimo pet let stari ali manj; oni, ki so pa stari okrog 6 let in do 18 let, taki, ki hodijo že v šolo, od takih se pa pričakuje, da se udeleže parade v svoji lastni skupini; Fantje in dekleta, ki bodo že v odraslem oddelku, pa bodo korakali skupaj s starejšimi člani in članicami. Omenim naj tudi to, da otroci, ki so v mladinskem oddelku in so še premladi za korakati v paradi ali so morebiti bolni, za take otroke oziroma člane mladinskgea oddelka bomo dali tikete pa njihovim staršem ali starejšim bratom ali sestram, in to pred gl. uradom TSK.J ali pa na pikniku na Sandy Pointu. Torej sobratje in sosestre, vsi ste prošeni, stari in mladi, da se udeležite parade in potem niknika na Sandy Pointu. Vabljeno je tudi vse ostalo elyško občinstvo kakor tudi iz sosedne naselbine, od blizu in daleč, da nas obilno obiščejo ob času NAŠE MLADINSKE KONVENCIJE JSKJ. Na svidenje dne 4. avgusta na pikniku na Sandy Pointu! Z bratskim pozdravom, — za društvo sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ: Joseph L. Champa, predsednik. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) ostal brez vseh sredstev ter padel v veliko bedo. Končno se je zavzel za njega njegov osebni prijatelj madžarski regent Horthy, ki mu je izposloval madžarsko generalsko penzijo. Zato je Arz tudi trajno živel na Madžarskem. ZBIRANJE DENARJA (Nadaljevanje s 1. strani) navadno niso dosegle, dosegel pa jo je svinec iz pušk belcev. V različnih krajih in različnih časih je bil v rabi “denar” iz lesa, porcelana, usnja, bisernice, svinca, gline, ovčjih kož, tkanin in celo iz trave. Vseh teh in še mnogih drugih vrst “denar” ima Chase National banka v svoji znameniti zbirki, katero si vsako leto ogleda nad 15,000 radovednežev. Posebna zanimivost zbirke je ček za en cent, ki ga je izdal avtomobilski magnat Henry Ford, potem drugi ček, ki ga je izdal isti Henry Ford za odkup neke avtomobilske družbe v znesku 146 milijonov dolarjev, in ček za $25,000, kateri je bil nakazan Lindberghu za njegov znameniti polet preko Atlantika. AVSTRIJSKA vlada je sklenila z zastopniki Habsburžanov pogodbo, po kateri bo avstrijska država plačevala Habsburžanom letno 1,200,000 šilingov kot apanažo, razen tega pa posebno odškodnino za posestva, ki jim jih ne bo vrnila in ki jih je uprava invalidnega fonda v zadnjih 17 letih prodala ali dala za daljšo dobo v zakup. Milijonska apanaža se bo razdeljevala na okrog 80 članov habsburške rodovine. Bivša cesarica Žita s svojimi otroki se namerava še letos naseliti v Avstriji nekje blizu Dunaja. Tako sedanja avstrijska vlada pripravlja pot za povratek Habsburžanov na avstrijski prestol. Mala ententa, v katero spadajo Jugoslavija, češkoslovaška in Rumunija, budno pazi na vse te pojave, in se je že po svojih zastopnikih izjavila, da bo takoj mobilizirala, če bi kak član habsburške rodovine skušal zasesti avstrijski urestol. VNETJE ZEMLJEVIDA ali mapitis” je bolezen, ki dandanes trpinči vse evropske države. Tako se je izrazil dr. Parker T. Moon, profesor mednarodnih odnošajev na Columbia univerzi. Skoro vsaka država škili preko meje in bi hotela odtrgati kos druge države ali se polastiti njenih kolonij. (Nadaljevanje s 1. strani) nolia. Ko jo je zdravnik hotel cepiti na roki, kakor druge, je gospodinja protestirala, da dekla potem ne bo mogla par dni delati, ker jo bo roka bolela. Zdravnik je menil, da bi se jo lahko cepilo tudi na nogi, pa tudi tisto gospodinji ni bilo prav, češ, da dekla potem ne bo mogla ribati podov in stopnic. Zdravnik je bil v zadregi in je končno vprašal služkinjo, kje bi ji bilo cepljenje najmanj napoti. “Well,” je dejala Magnolia, “za sedeti nimam dosti časa!” * Slovenski pesnik Oton Župančič je pred nekako dvemi leti z obžalovanjem zapisal, da je slovenski smeh v domovini umrl. Skoro nikakega pravega smeha in veselja ni več, samo javkanje in jadikovanje. V to slovensko revo in tugo pa je naenkrat zadonel slovenski smeh iz Amerike. Adamičev smeh. Pri tem je pesnik mislil na Adamičevo povest “Laughing in the Jungle,” v kateri avtor jemlje ameriško življenje v splošnem od smešne strani. Knjiga je bila od literarne kritike laskavo ocenjena in od či-tajoče publike z veseljem sprejeta. Smeh v Ameriki še ni umrl. Tudi med ameriškimi Slovenci smeh še ni umrl, kljub razmeram, ki nam dajejo mnogo povoda za pritožbe. Naše ljudstvo se zaveda, da je duševno razvedrilo tako potrebno, kakor so potrebni poper, sol in sladkor za jedila. O tem sem nedavno dobil veliko število pismenih zagotovil, ki predstavljajo mnenje velike večine našega članstva. To kaže, da je naš narod v Ameriki zdrav, poln življenja in duševno mlad. In, dokler smo zdravi in mladi, vsaj duševno, nam je zagotovljena bodočnost. Ne bomo se še skisali in ne bomo še odplavali po jesihu v pozabljenje! * Sredi julija je mrknila luna nekako za eno uro. Začetkom avgusta, ali da smo natančni, 7. avgusta bo pa mrknila Nova Doba za en teden. To se pravi, da je ne bo nič videti. Z Novo Dobo bo seveda mrknila tudi ta kolona za en teden. Vzrok: urednikove poči' rice in pasji dnevi. So long! A. J. T. -------o------- POČITNIŠKI NASVET ZA MLADINO v (Nadaljevanje s 1. strp.nl) Zdravnik vam pove, da to so edine letne počitnice,, ki so kaj vredne. Počitnice za “počitek” ne pomenja, da se morate kje dolgočasiti. Narobe, sprememba kraja in scenerije in zmerno, enostavno življenje preskrbi telo in um z onim počitkom, ki ga potrebujete. Poskrijte se kam, v kak miren kotiček, kjer boste dobivali mnogo zdrave, domače hrane, kjer narava vabi na prijetne izprehode, kjer se lahko kopate, ali kjer imate kako drugo zabavo pod milim nebom. Ako se vam ljubi plesati, pa plešite, ali ne pozabljajte, da telo potrebuje osem-* urno spanje. Tak program vam da iic le obilo zabave, ampak tudi pronajdete, da izvrši čudesa z varni. Po takih počitnicah boste odpočiti in telo bo sveže in um bister. Zato napravite načrt za take vrste počitek. To ni nič težkega. V glavnem ne pretirajte ničesar. Bodite zmeren v vsem. Jejte raznovrstne jedi, zlasti pa mnogo sadja in zelenjave, uživajte dosti svežega zraka, hodite peš vsak dan, kopajte se pogostoma in pred vsem spavajte svojih osem ur na dan. Nič ni potratnega v takem programu—toda pomenja dobro zdravje za vse, ki se po njem ravnajo. AMERIŠKO časopisje prinaša poročila iz Dunaja, glasom katerih dezertira iz Italije vedno več mladih fantov in mož, ki pričakujejo poziva v armado in nimajo volje prelivati krvi za Italijo na abesinskih bojiščih. Po večini so ti begunci Slovenci, ki so po svetovni vojni pripadli Italiji,, nekaj pa je tudi tirolskih Nemcev. Baje je pobegnilo preko meje v Jugoslavijo in deloma v Avstrijo že nad 900 mladih Slovencev. ------o------ RAZNO PRAZNOVERJE (Nadaljevanje Ir I. strani) va, vendar bedasta in nesmiselna. Vse pa kažejo, da se človeštvo še dolgo ne bo iznebilo ostankov raznih nesmisli svoje davne primitivnosti. o------------ ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) čarodeju Kosti Grumuliču, ki je po daljšem razmišljanju praznovernim ljudem razodel, da ni drugega sredstva za priklican je dežja, kakor je naslednji: Mrliču, ki še ni dolgo pokopan, je treba sleči obleko ter jo vreči v vaški potok. Nebo se bo potem pooblačilo in takoj dalo obilico težko pričakovanega dežja. Rečeno, storjeno. Praznoverni kmetje so odkopali truplo nedavno pokopanega kmeta Andriča in zvečer so se zbrali z njegovo obleko ob potoku, čarodej je obleko privezal na drog ter jo pomakal v potok, mrmrajoč pri tem neke molitve. Dežja seveda ni bilo, pač pa so prišli v vas orožniki, ki jih je pozvala An-dričeva žena, ker je našla grob svojega moža razkopan. Gra-nruliča so odpeljali v zapnr banja!uškega sodišča. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ELY. MINNESOTA GLAVNI ODBOR a) Izvršcvalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair Ave., ClcV6‘ land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, y Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair A'’1'1 Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, u 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P»- ., 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O- 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y' 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pec Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ________^ ZDRUŽEVALNI ODBOR Tajnik: JANKO N. ROGELJ, G401 Superior Ave., Cleveland, Ohio. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ,, Tl), Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago^ '■■■■" -. ■■■!— ■im ■ I I "***7 j {(tl Vse Jtvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega denarne pošil.iatvp pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, Pr,nC|» za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj ae pošiljajo na vrbov zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremenjb*. 0 slovo v naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Clevelona,^( Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska ^ ovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejšc podpore svojim * ttd°f Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in ^ hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali Pa pg, piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega pleiJft neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota 8* , jip' tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v mla skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000% NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA IS-« D1NSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA NAOP V GOTOVINI. Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddd ^ predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridoblj ene člane odraslega oddelka pa so Vr telji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 riaF_ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 P , za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 7,a člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnike, $3.50 % za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $h.00 i Th ines ion % ndi( for Pur | Th U, be eff« juv niijj ion bion opi En ee-d emb ‘Olf ?erie fes e be *Hir M; *th Med mnogimi težavami, ki tlačijo primorsko prebivalstvo, je tudi pogosto pomanjkanje pitne vode na otokih, če že ne vsako, je vsako drugo ali tretje leto po nekaj mesecev na otokih zaradi pomanjkanja dežja v največji nevarnosti vse, kar je prebivalstvo gmotne in fi- re$ Mil in p žično žrtvovalo za svoj pridelek. Pomanjkanje dežja je zlasti letos zelo nevarno. Narod je obupan. Silna vročina, • brez kapljice dežja že šest mesecev.! Nekatere vasi na otokih praškega sreza, kakor Brgul.ie, Rava, Birbin, Severluka, itd., ter vasi na Rabu in Pagu, kakor Lemj, Barbat, Kolan in druge, nimajo dovolj pitne vode zaradi pomanjkanja vodnjakov niti pozimi, kaj šele sedaj pri tej nenavadni suši. Samo z graditvijo novih cistern in razširitvijo dosedanjih bi se dalo pomagati, če prekopavajo stara naselja, vidijo, kako so stari Rimljani posvečali največjo pozornost oskrbi naselj s pitno vodo. Če ne bi v zadnjih mesecih vojna mornarica, parniki trgovske mornarice, zlasti pa parniki Jadranske plovidbe dovažali pitne vode, bi bila katastrofa neizbežna. ■n»f ki so med drugim obravi' Ksavera Meška, B. Nuši^ Mažuraniča, Iva Vojnovi Vraza, K r a 1 j a Aleks3 Karagjorgjo, Kumanovo> kanski sporazum i. dr. * škove “polure” so posl®^ venskemu pisatelju brzojavko in čestitke za ®e setletnico. Znano je, da Je natelj dr. V. Merka P°s'.| p-častilec Meška. Za nje£°'r. ^ 1 bilej je izdal brošuro o že prej je prevel v češki $ vaški jezik več Meškov^ sov. Pisatelj Meško se J transkim dijakom topl° 2 lil za njih pozornost. Pred sto leti, 6. julij3 je med kopanjem v Savi Pr mfičevem blizu Ljubija1’® g 'r nil eden najpomembneje P' vencev tedanje dobe, i^° v literarni kritik Mati ja čoP\ Vil*! gova smrt je posebno zadela njegovega naj0 -prijatelja, pesnika dr. Fi'il1 b Prešerna, ki je odkrito V\ val, da mu je bil ta uče11' najboljši mentor. Brez , • vega vodstva bi Prešern0'^ 11 nij v takratnih tesnih ra*5111 le težko dosegel višin®’ vtisnila nesmrtno obiležJe go vi poeziji. Matija čop je bil izi-^ obrazen mož, ki je P°z|!. u ji) (’o i« % 4n( iA' t* t ENGLISH SECTION OPIS Official Organ V o/ the Sotilfi Slavonic Catholic Union. AMPUmNG THE VO ICE" OF THE ENGLISH SPEAKING MEMRFBS jleve- h, AVC'i id, 0 ?a. 5t. Ill cURRENT thought Juvenile Convention , -------------------------- (nesof Wee*< f*le juveni*e delegates assemble at Ely, ti'on 3 t() attend the first national SSCU juvenile con- When th 'djCat Ve gavel falls on Thursday morning, August 1st, f0r -e ™e opening session, history will be in the rnak- iUr UnIVei^^e rnem^ers have met for the first time !ThevIOn S anna's as delegates to their own convention, y. ! (jnj c°nduct their business after the pattern of ^ee|nS re8u^ar quadrennial conventions. Officers ^ ^hi| ^ as we^ as committees.' ;effec.e j e decisions of the miniature convention shall ^ r juve .I e juvenile by-laws now in effect, suggestions of ^ must k ^.e*e^ates maY ^lave far reaching effects. For o. [ton in mind that these delegates represent a cross-111 ii0ns 0Ur Union’s juvenile department, and their ■—■" °pini3S Presei_ited on the convention floor may reflect io,111 Ente°ns °f some 7,500 juveniles. ^ ee-cjavrla'nnien^ following each session will feature the p8ro$; ernblig ^ t*le delegates at Ely. However, the daily "*** imp s,be they ever so short, are bound to make a last-D‘o 'eriencSS'0n 0n ^e )un>°r members, who shall relate their >■ es es„fs *° others when they return home. The dele-r‘al,kdoj be CoentiallV shall be good wil ambassadors and they QUroUntec^ uPon to disseminate the attractive features to t ieir neighbors. °Ur iUn'or delegates enjov the best time of their in‘s Week. ^ “Bj * * * This 0a.* small acorns grow.” - !'■ to iaxiom was taught in grammar school and probably iir°d$ aa^' ^e’ ^e adult members, can re-enact our study fOroJ aPPly “Big/oaks from small acorns grow” to IThe niZation- a| ju we are planting today, in the form of a na-hwVenile convention, are small acorns today, but big 0? rr°w. ,r^ therJ^n‘or conclave is not only of three-day duration, Wth owning of a national movement to stimulate the iaHri h ri(j° °Ur juvenile department. Associated with the ,ta(/ in whe’.1PiCnics> 0utings, visits> is t,ie fraternal principle MS1* He 10 °Ur Union rests, and the manner in which it iaUfC Its; '•?1Pressed on the young minds is bound to produce no91* ’Weel!’0 ^ese junior delegates our SSCU is analogous brs S Vacation enjoyed by but a comparatively few m The , * =:: * vied lot f0 ‘‘Snty big oaks would soon become extinct were ks^ And SrnaH scorns to replenish the stock. vo, 1 ^iiate So it: is wit)l our SSCU. Our junior .members 2! )b 'nto the adult department, and should a sudden lali'r*.it wlaje °f the influx of juveniles into the adult divi gdri1’11 Would* on>y a matter of years before our Organiza- L gest The f ^ut a mem°ry-i jef .Seed „raternal principle must be planted alongside of poS(l "isepg , 5*Ur junior members, and together the two grow 3g0v Prate e as ^e grass and the trees. njeP! abi|jt lr,alism does not mean death, sick, accident and i jir tj, | nefits. These attractive features are but the vih: need p P out the brother-and-sister-members in time ' ic DrrUn0 raternalism is brotherly love, and is a result of . i$ i,HeriCp endeavor pursued by men and women. ’ li?-ati0ne’to feel fhe warmth and congeniality of our Or-[lon. 5 ls by far more important than just insurance pro-j* resu i ni a k i n g our youngsters conscious of this feeling iil nif\v!.in better and stronger members in the future, i Pr'( I 0Ur ? JUst attempt to outline the monetary returns. ifle c *r, we ^n>or convention will accomplish this effect. How-\0\ ^iTie Ust extend our influence to all juvenile members jolyit. 3il<-! make them conscious of the SSCU fraternal op-;. W ^ * # * ]<$ '^ea to follow the juvenile convention is to have 'r/ ^hlvT5 hoost juvenile meetings, which could beheld pri*! 'Id fQ|, r once every three months. The junior assemblies eiii" \ the sen'°r’s, or could be held on Saturday after- Sue.n the children are not occupied with school ’Il0^ShCh an arrangement would also eliminate the late lf| ) ** snh Past we have overlooked the juvenile activities žjef ? to evere of Lodge endeavors. Here is a fertile field ltivatery branch who wil1 take time and a little effort e ^e young minds. Visitors Ce ° N°va Doba A were Misses Coi0 i n Pritekel, of Pue-a ,°^ °f whom are AV° Weeks’ vacation is a nurse be-°sPitai e Pueblo Geneve J as supervisor. The M,a^ng as guests of S‘ Pritekel of Shaw-arc vi«itins ». Th6 l’(!latives in Cleve-. *-he i exPect to return *tte* Part of this (Jowanda Trip Successful |' 'k d’rb 'i' rV 'V^41 rb 4’ 'J1 ^rb ^ ^ ^ rJ, rj, ,j. ijs» ■fit* ■J ,ef oil vst'1 2d f/ 4 ic'l G. W.’s Win First Ball Game Cleveland, 0.—George Washington Lodge No. 180, SSCU baseball team, won its first-game of the season when they played against the 60th Sports. The score was 7—5. The winning pitch e_r was “Pugs” Opalek for the G. W.’s. •‘Pinky” Novak a n d “Babe” Glavan pitched for the 60th Sports. Lorain, 0.—Gowanda bound —42 of us on the train which started from Cleveland July 20. Oh yes, we had a special car. We danced in the aisle and sang and talked so that we could hardly hear each other. Remember how we looked for a lost train ticket high and low and it 'i *r was finally found in the hat I* band? Telegrams were received and written to all, such as “Ex- ^ pecting you soon,” “Come back sober,” “Leaping Lena, waiting to escort you to the city.” “Daddy” Lunka received a telegram from Gowanda saying that his wife was waiting for him and his 41 children. Excited, we finally arrived in Silver Creek where fifteen cars awaited to take us to our destination, Gowanda. When we arrived, “Leaping Lena” was waiting for us. You read about it last week, it is a model T Ford which drags its end and jumps up and down. At the picnic grounds we enjoyed dancing and merrymaking until the wee hours of the morning, when Ernie Palcic carefully selected us a place to bunk. As good little children we got up early Sunday morning and then visited the City. We saw a prosperous town, a beautiful town with such interests as the Largest Gule Factory in America (we smelled it), a Tannery for Brown Shoes, Sand Quarry, Insane Asylum which houses 2,-000 people and about 2,000 more are expected from Buffalo for which fourteen beautiful buildings have been built, (some of the boys made reservations) and a large Indian Settlement. They dress as we do, and live in regular homes too. The cherries aren’t sour in Gowanda, so for an appetizer we all filled up on the tree given by Bobbie Palcic to Louis Kolar. No, we didn’t cary it away except for a few branches. Then to a very nice dinner served at the Slovene'National Home. We sat around as one big family, chattering quickly about the desire to remain in Gowanda. Then to the picnic where we got our thrill in “Leaping Lena.” We held our side while laughing and our jaws ached. Sorry we couldn’t bring it back with us and give you a similar thrill. The Cleveland boys then defeated Gowanda in a softball game, even though Samson carried a horseshoe in his pocket and played for Gowanda. Besides dancing, talking and pitching horeshoes, Vida received a souvenir winning a beautiful flapper doll which was immediately named Miss Gowanda. Our Cleveland friends also were lucky winners and we all left Gowanda happy and satisfied. . To shorten the wait for our train in Silver Creek we all danced in the cinders and finally sang and slept our way home to Cleveland and Lorain, never to forget our good time in Gowanda. Thanks particularly to the Palcic family.' Vida A. Kumse, Martha Kumse, No. 6, SSCU. — o------------ Cellophane Cellophane is made from spruce wood through the use ot the same special process as used in making artificial silk. These two products are the same until they reach their final form when the cellophane is cast in a sheet and the arti-ficial silk is reduced to threads. GREETINGS Greetings to our delegation assembled at the first Juvenile convention in Ely, Minnesota. May this convention bo an added incentive to heighten your inlerest in the work of our and your S. S. C. u. Louis M. Kolar, English Editor. Booster’s Bits of Memories The much-heralded first convention of SSCU juvenile delegates takes place this week at Ely, Minn., starting Thursday, Aug. 1, and continuing through Aug. 3. Sessions will be held daily at the spacious Washington School Auditorium. Juvenile and adult members of our Union, both residents of Ely and visitors, are cordially invited to attend the convention, as there is sufficient room to accommodate several hundred spectators. Supreme President Paul Bartel will officially open the junior convention. A diversified and attractive program of entertainment has been prepared by the Central Committee of Ely SSCU Lodges for the ijuvenile (jelegates following each session. On Sunday, Aug. j 4, the convention program will wind up with a mammoth pic-|iiic at Sandy Point. Sunday morning the Minnesota Fed-; oration of SSCU Lodges will hold a meeting at Ely, and shortly after noon all SSCU members in Ely will assemble !;n front of our Union’s home I office in preparation for the : parade to Sandy Point. All ! participants in the parade are urgently requested to assemble i as near after noon as possible in order to get the parade I started at 1 :.°>0 p. m. ! ____ | Ledge No. 1.20, SSCU, of I Ely, Minn., will commemorate its 20th anniversary with a banquet Saturday evening, | Aug. .3, at the Washington School cafeteria. Juvenile de-jlegates and the Supreme Board (will be guests of honor. Su-j preme Secretary Anton Zbaš-nik will be the principal speaker of the evening. The regular Aug. 7 issue of Nova Doba will be suspended in order to give the editors a I one week’s vacation. This is in compliance with the resolution adopted at the 14th regular quadrennial convention held in 1932 at Indianapolis, Ind. The next issue of Nova Doha will appear on Aug. 14. Semi-annual meeting of our Supreme Board held at the home office, Ely, Minn., will come to a close the latter part, ot this i week. The Supreme Board will attend the meetings of the juvenile convention. Results of the American-Slo-vene Golf Club tournament at Cleveland, O., show Tony Žagar with a scoi’e of 78, Harry Gornik 85 and Herman Stupica 88. -------o ----- Every member pet a nev' member. \ Cleveland, 0.—Our trip to Gowanda, N. Y., where we all had the greatest time of our lives, will never be forgotten. First of all I would like to thank, in behalf of theCollinwod Boosters, No. 188 SSCU, the Palcic family for their hospitality and the good time hown us. We do not forget the Samon’s and the Zakayitis’ and also the many others that we wish to thank. We all had a wonderful time at the Field Day Picnic. The Leaping Lena could certainly beat the cow over the moon if the fellow wouldn’t sit in the saddle to hold it down. The baseball game was also exciting while it lasted but the boys got tired too soon. The Clevelanders may of had more sleep than Gownadites so they won, more luck next time. Our trip back to Cleveland seemed too short and we got home all too soon. Maybe because we had Joe Kovitch and his accordian. To end things up we had our last dances at the Silver Creek depot. Thanks again and we hope to see you all soon. Tony (Ham) Laurich, No. 188, SSCU. -------o-------- Cardinals’ Highlights Outing Struthers, 0.—Cardinals have changed the date of their picnic from August 11 to August 18, on Grimm’s farm, off Center St. Games and contests will be held during the afternoon; dancing in the afternoon and continuing throughout the evening. Vacationing Stef fie Polance of the Buffalo Big Four is visiting my home. Cardinals visiting Cleveland Sunday were: Mr. and Mrs. Slabe, Albert and Mollie Slabe, Steffie Plance and the writer. Mary and Joe Zlogar visited Sharon, Pa. Musical Musings Frank Glavic: I’m just an ordinary human. Mooney- Bero: Ave Maria. Mary Slabe: So lovely and so sweet. Wiliam Pogačnik: Whistling in the dark. The writer: I’ve got rythym. M eetings Let’s see how many will be present at the next meeting. How about you, \^iliam P? See if you can make it on August 2d. Meanwhile, how about the neighboring SSCU Lodges, are you coming to our first picnic? Reserve August 18 for the Cardinals picnic. Jennie Glavic, No. 229, SSCU. o------------- And Not Hungry Timothy Hay: Yes, I’ve seen a few bad crop years in my time, too. One year our string beans were so poor that the crop didn’t even pay for the string. A1 Falfa: That’s nothing,. Tim. In ’94 our corn crop was so bad that my old dad, who had a very poor appetite, ate up fourteen acres of corn at a single meal. -------o------- PORCUPINES When the porcupine becomes excited or is attacked the quills or spines become erect. Of course, if another ■V animal comes in direct contact, with the spines some of them are apt to become imbedded in its flesh. From the Office of Supreme Judiciary Committee, SSCU 170-35 Appeal of Agnes Patrick, a member of Lodge Western Sisters, No. 190, in Butte, Montana. The appelant says that she is entitled to a sick benefit, from Feb. 9, 1935, to March 20, 1935; and that the disallowance of same by the executive, committee of our Union was unjust. The executive committee reports that her claim was disallowed because of her doctor’s report wherein it is stated that she was last examined by him on Feb. 9, 1935, and discharged Feb. 10, 1935. Upon investigating this case and receiving additional and more complete reports, pertaining to sickness of the above named member, for the aforesaid period, this judiciary committee decided that she is entitled to a sick benefit, from Feb. 9, 1935, to March 20, 1935. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve-tich, John Zigman, judiciaries of SSCU. -------o------- Impressive Sights in fiowanda The large signs advertising SSCU Field Day picnic suspended across the bridge on Main St., the heart of the town. Empire State Band rendering melodious music in its Saturday evening concert on the square. Phillip Palcic played. Ernest and Louis Palcic are ai->, so members of the band, but because of out-of-town visitors did not play on this occasion. Pool table in the Slovene Home on Palmer St., which the Clevelanders made good use of. Louis Andolsek, generalissimo at the picnic grounds, and his remarkable memory when making introductions. Ernest Palcic Jr., picnic chairman, and his winning smile, especially with the fair sex. Edith Palcic and Frank “Sam-son” Drobnič writing postal cards Sunday morning at the Palcic residence. Bingo a n d the attractive prizes such as the parlor cat (stuffed of course) the latest in ash trays, handbags, etc. Mr. and Mrs. Ernest Palcic, Sr., the perfect hosts, who will always be remembered by the visitors. “Leaping Lena” the car of cars. Bobby Palcic and his dona-t ion of cherry trees to take home. Delicious dinner for forty-five at the Slovene Home Sunday morning, July 21st. (Pity the girls who did the work of preparing and serving). Jimmy Klancer at the Bingo ' stand shouting “who else wants to join.” --------o------- Modern i Teacher: What were the ; different ages in history? i Willie: The stone age, bronze age, iron age. Teacher: What age are we living in now? Willie: The hard-boiled age. --------o-------- Defined Teacher: Who can give the best meaning of “appetite”? .... Johnnie: When you’re eating you’re ’appy, an’ when you’re finished, you’re tight. Gowanda Trip Still Fresh in Cleveland Cleveland, 0. — The Cleveland SSCU members and friends who made the trip to Gowanda, N. Y., are still talking about the grand time they had at the SSCU Field Day picnic on July 20 in 21. “It was entirely too short” is the visitors consensus of opinion. And “be sure to say thanks to the Gowandites for the good time, sleeping accomodations, breakfasts and dinners in the columns of Nova Doba,” the many visitors have been reminding the editor. The individuad requests for articles of thanks would require a special edition of our official organ because every one of the 45 visitors wished to express his or her appreciation. Hence, this article will serve as that representing all the members and friends making the trip. Should the Pathfinders extend another invitation "to the Clevelanders in 1936 when they will hold the fourth annual SSCU Field Day picnic, so many will wish to avail themselves of the privilege that a special SSCU train from Cleveland to Gowanda will have to be chartered. What impressed the visitors in particular was the “royal treatment accorded us.” It seemed that nothing was too good for the guests who literally were given the key of the city. The writer, however, feels that a good many Pathfinders and St. Joseph’s slept on the front porch Saturday evening, July 20th for how else could they offer such “make yourself at home” sleeping accomodations. In 1936, should the same arrangement be carried through, the boys and girls may bring along their tents, or just ordinary blankets and pass the night at Chmiel’s Grove, sleeping in the wide open spaces. The strong feeling of friendship already existing between Cleveland and Gowanda h a s been heightened considerably since July 20 and 21, and the only wish of the Clevelanders is for an opportunny to see their Gowanda friends come to Cleveland and give them a chance to reciprocate. St. Michaels to Hold Picnic Claridge, Pa.—More about our picnic for those that missed reading about it in the last issue of the Nova Doba. The St. Michael lodge, No. 40, SSCU, has made plans to stage the biggest picnic of its career on Sunday, Aug. 11 at Bro. Lazar’s farm in honor of the juvenile members of this lodge. Things will keep moving as long asj you can move. There will be no parking admission fees to the picnic grounds. The Hot Shots will furnish the music for the dancing. For a small sum of 25 cents you can dance to their playing which is worth more than the fee asked. Don’t miss hearing these boys. Refreshments of all kinds and sandwiches will be served throughout the day. We ask nearby lodges to keep Aug. 11 open and help make this picnic a great success. Everyone is welcome, members as well as friends. Don’t forget that all roads lead to Lazar’s farm, Sunday August 11. John Regina, No. 40, SSCU. JUVENILE CONVENTION IN ELY, MINNESOT Junior Representatives From Pennsylvania, New York, Ohio, Illinois, Indiana, Wisconsin, Minnesota, Colorado, Montana and Wyoming Meet on August 1,2 and 3. SUPREME PRESIDENT BARTEL TO OPEN PROCEEDINGS Picnic at Sandy Point Sunday, Aug. 4, to Climax Entertainment for Juvenile Delegates Juvenile Convention Begins by Little Stan At last the time has arrived for the juvenile delegates who looked forward to attending the first SSCU national juvenile convention, for this week, at Ely, Minnesota, the junior representatives gather at the Washington School Audito-rium, starting Thursday, Aug. 1, and continuing through Saturday, Aug. 3. Since the inception of the juvenile convention campaign the active juveniles had their eyes set on Ely, Minnesota, as their goal, not to mention the train ride and the many sights to be seen en route. As the Nova Doba goes to press delegates from all over the country will be arriving at Ely, in order to be on hand when the first session is called to order Thursday morning, Aug. 1, by our supreme president, Paul Bartel. And what a happy crowd of delegates will assemble every morning starting Thursday and completing with Saturday. If only television was already perfected to the point where all our members could tune in to watch the proceedings, instead of only Ely residents and visiting members in attendance as spectators. Our Supreme Board and Supreme Judiciary Committee will also be in attendance to witness the sessions and to offer advice when the need arises. Truly, this week is a banner one for our Union, as never before in the SSCU’s history have the juvenile delegates met to attend their own convention. Sessions will be confined to mornings only, according to advance information received from the home office. The afternoons shall be devoted to entertainment for the honored guests, who are wards of the Supreme Board during their stay in Ely. Sightseeing will constitute one of the principal sources of entertainment, for in Minnesota and its ten thousand lakes delegates will be shown scenes that will long'live in memory. As to the good times that unquestionably will be enjoyed by all juvenile delegates, we will let those in attendance relate them in subsequent issues of Nova Doba. On Sunday, Aug. 4, Ely will witness one of the biggest parades when all SSCU members in the city will assemble in front of the home office, the starting point of the parade to Sandy Point picnic grounds. During their stay in Ely the juvenile headquarters will be in Forest Hotel, where they wil! spend the nights in slumber. But you can depend on the delegates to get only as much sleep as is absolutely necessary, and each morning will find them active and raring to go. All letters and telegrams intended for the juvenile convention should be addressed as follows: “First National Juvenile Convention, SSCU, Ely, Minn. A Panama Hat Listen a minute—I’ve something to tell you, A sad little story, at that. A tale that is really quite tragic, About a poor Panama Hat! Now Panama hats are exquisite, They always look nice and neat; 01' course, they’re supposed to be worn on one’s head, And NEVER beneath the feet! But a certain young fellow from Cleveland, Came out to Gowanda, one day, A dignified chap, who was wearing A Panama hat, by the way! He looked pretty grand, And dressed in fine style, The ladies all “went for” llis nice, pleasant smile. / His name—it was John, I won’t say anymore, Except for the Panama hat, Which he wore. Now we had a picnic, And I’m telling you That ill-fated Panama hat Was there, too. Its master, Sir John, Thought a dance he would try, So he smiled at a lady, And she winked her eye. They went to the platform. And swayed, to and fro, To the tune of a “Polka,” Around they did go! The Panama hat he was Holding quite tight, But it slipped from his hand, On the floor it did light! The rest of my tale You may easily guess, The Panama hat Was a horrible “mess”! It ripped, and it smashed, It got dirty, and tore! Poor Panama hat— Could be worn, nevermore! The lady, felt sad, And she wanted to weep, Now that Panama hat— Haunts her still—in her sleep! Helene Strauss, No. 222, SSCU. Reunion of Jugoslavs in the Copper Country Calumet, Mich. — The third annual reunion of Jugoslavs in the copper country will be held on Sunday, Aug. 4th at Electric park, which is located about four miles south of Calumet. According to present indications this years reunion promises to surpass the previous reunions sponsored by the American Jugoslav Educational League. Therefore it is anticipated that every Jugoslav in the copper country will attend this event. Jugoslavs who resides out of the copper country, and who are planning to visit here this summer, are requested to make arrangements to be in Calumet on Aug. 4th, the greatest day for the Jugoslavs in this district. All of you are asked to attend this celebration, and if any information is desired, you are asked to correspond with Mr. N. Badovinac, at Calumet, Mich. The program for the day includes talks by various speakers. The tamburica orchestra under the direction of Mr. V. Floriani will render musical and vocal selections, and a popular orchestra will furnish music for dancing in the evening. In audition to the above, an interesting program of sports has been arranged for the children, by the chairman of the sports committee, J. Muvrin, Jr. Casii prizes will be awarded to the winners in various events, such as racing etc. Transportation to the park and back will be provided free of charge to all picnickers in the Calumet end of the copper country. Refreshments of all kinds will be served at the park, so lets all be present and make it a real day for the Jugoslavs. Some lucky person attending will recieve a radio which is being donated by the League. With such an arrangement of activities planned for the day, by the chairman Mr. Frank Simonich, who could stay away and not attend this gala occasion. So let’s go, you Jugoslavs, particularly you American bom Young American Boosters Walsenburg, Colo.—Y oung American Boosters speak to you again. Why don’t we hear anything from Salida or Denver? Come on, Shadow, forget your fishing for a while and let’s hear from Colorado Lodges oftener. We welcome into our unit two new members, Rudy and Matt Krist. May we see you both at our meetings often. Incidentally, at our next gathering we would like to ♦‘have a 100 per cent turnout. Members, surely we can devote one Sunday morning in the month to our meetings. We will hold a big dance on Sunday evening, September 1st, as decided at our last meeting. The dance committee is making bigger and better plans to make this dance the biggest success ever. Dance will be held at the newly decorated Walsenburg PaVilion, and will commence at S p. m. Tony Just and his orchestra have been engaged to furnish music for this gala affair. It is with great pleasure that we extend a cordial invita-• tion to all SSCU members and friends of Walsenburg and neighboring Lodges from far and near, to enjoy the evening with us, and to stay in Walsenburg on Labor Day, Sept. 2 to see the biggest and best celebration ever held in this vicinity. Absentee members at our last meeting are hereby notified that any member who cannot pay dues by the 24th of the month, please come to the meeting and state your reason, and the assessments may be paid for you. Unless this is done members will be suspended immediately. Please keep this in mind, members. Mary R. Dolenc, Sec’y. No. 216 SSCU. No Sale Customer: Two ham sandwiches without mustard, please. Waiter: Very sorry ,sir, we are right out of mustard. Jugoslavs, let’s carry on for the sake of the principles of the American Jugoslav Educational League. Publicity committee: Frank P. Shaltz. Ely, Minn.—Probably when most of you read this you will be at Ely and guests at the First National Juvenile Convention which begins within a few days. It is with great happiness that Little Stan notes from information given by our supreme officers that seven more juveniles will make the trip because of their closeness in the delegate race. Now there will be thirty seven youngsters who are probably all excited and taking in everything they can see. One can just imagine how one would feel after working so diligently for this wonderful vacation trip. Little Stan extends congratulations to all, winners and losers both. After all, the runners up are to receive a beautiful Parker pen and pencil set. A nice souvenier and it shows a marked spirit when everyone feels happier because they did not go unrewarded. Well, that in how Little Stan feels about the whole thing, and I am sure that everyone else will understand. So much for that, and now we begin our weekly fun fest . . . Here that hum? It’s the Magic Carpet all tuned up and set to fly over the wide open spaces. Juveniles have arrived at the depot all waiting anxiously to see the magic carpet. But alas, no magic carpet at the depot. Instead there we have the sight that cures all sore ayes. Heh Heh . . . It’s Little Stan and His Big Car! Yowsah . . . the baby Austin! A young juvenile curiously opens the door, and springs back in alarm as he sees the long figure almost tied up in a knot! But with a ringing Heh Heh, the fellow unties the knots in his feet and clambors out of the huge car. The fellow is very small only six feet three, while the Austin towers at least three feet above him . . . what a picture! Little Stan promised to take some of the supreme officers for a ride in the vehicle, and boy they will get the ride of their lives. A host of events are scheduled for the entire four days, and juveniles as they get of the coaches are eagerly anticipating the coming days. First off they are whisked away in a parade headed by the big Austin after which they arrive at the Supreme office and are officially welcomed by the Supreme officers. The Magic Carpet then is situated at the Home Office, and the supreme officers and committee men take over the controls and will whisk the Juveniles from one spot of beauty to hilarious entertainment. And after all is said and done, you will probably wake up at home a week later and ask your self, Was It a Dream ? ? ? Little Stan will say yes . • • and no! A letter from a Juvenile Dear Little Stan, I am a young girl of seventeen, and am a delegate to the convention. I am anxiously awaiting the moment when I can see you, and I think I’m going to LIKE you! A Young Lady. Dear Young Lady . . . Little Stan is actually blushing . . . but as he is a bashful fellow . . . All he can say is Ung-AA Ung-AA! And until next week . . . when Little Stan will give you the big report I’ll say So Long! Stanley Pechaver, No. 2, S. S. C. U. Poisonous Plants By DR. F. J. ARCH, Supreme Medical Examiner Camping and picnicking bring persons into contact with the poisonous plants of the woods, and in some instances fear of poisoning discourages outdoor excursions. There need be no real danger from these plants, including poison ivy, if the out door person learns to recognize them on sight. It is the sap of the poison ivy plant that injures the skin when a person comes in contact with it. Glandular cells, pouring a secretion of resinous sap into the large canals and into the tiny veins of the leaves, are really responsible for the poisoning. Poison ivy is easily distinguished by its compound leaves of three leaflets. Its flowers, which appear late in the spring, are clusters of inconspicuous greenish-white blooms, followed by waxy white berries. The poison ivy has two principal habits of growth, being either shrub-like or climbing. The ieight is usually from one to hree feet, though in rich moist places it may reach four or five feet. The poison penetrates the kin by means of the sweat glands, the oil glands, the hair follicles or even the surface of the skin itself. In from twelve hours to a week after contact with the plant, a reddening and itching are noticed. In severe cases blistering may result. In about another week, this condition disappears and the injured skin starts peeling. While cases of ivy poisoning can usually be traced to direct contact with the plant itself, it is possible to be affected indirectly, for the sap can be carried on the furs of animals, on farm implements, golf clubs or balls, on clothing and shoes. If you come in contact with poison ivy and recognize the fact before the eruption breaks out, wash the body thoroughly ‘.vith soap and water. A good ather of soap is necessary since the poisonous sap is not soluble in water and cannot be removed by water alone. When the first symptoms of redness and itching of the skin appear, one to several days after exposure, a physician should be consulted. He will treat the condition with a neutralizing agent to dissolve the ivy poison. My Trip to Gowanda Cleveland, O.—Little did I realize that when I boarded the 6:23 train Saturday evening, July 20, which was headed for Gowanda, N. Y., that it was going to be one of the most enjoyable week-ends I had ever spent and that not for any money would I miss such an affair. There were 42 of us and no doubt we all felt the same. We were very glad to have a private car at our disposal so that we could act and do as we pleased without disgracing ourselves before outsiders. The aisle of the car was filled with dancing couples struggling to keep in rhythm with the music of the accordion. In every corner were quartets trying their hardest to sing in harmony. Before long the train conductor was announcing our destination, which was Silver Creek, N. Y. I must say that many of the male members in this party were feeling exceptionally happy, including myself. When the train stopped, the entire group was singing to the accompaniment of our accordionist, and were met by the Gowandites who taxied us to Gowanda. We were taken directly to the picnic grounds where wi Ely, Minn.—All .fees, i lodge No. 1, Sv. Cirila i» da, are requested to parade to the picnic gr0ljj Sandy Point, Sunday* . ing ^ 14. We will start from^ Office at 1. p. m. and a branches of our SSCU do likewise. Let us ain ^ in the parade which | ndj,^ headed by our local dru ^ ^ bugle corps. We want ^ i6y ^ it a large affair to s'10 i a|- , delegates to the j uveniš c tion that we are well i‘eP ayb€ ed in this town. (I We r All juvenile members0 jp ^ lodges should attend the r |e also, for each and every ^ does will receive 10 cell^L ^ m picnic from their up lodge secretary. ^nclj If members cooperate of ^ make this the larged ^ er ever held in this city. ^ Is, all be there young and ^^ show to those who are ® erv enrolled as members ( te| p Union that,we are all the interest of our SS it ^ only by paying our dues are ready to join in any • the 1 stration to add to the P°P icily of our organization. e tj0] Our Supreme Secret^ L ^ already promised to rts^ also the other members y0l) Supreme Board. All 'v (| i ]0( possibly attend the P j pre should do so and make i| j s ^ success. I know you W'1 pj hiotjj joy a nice hike to the grounds Sunday, August ^ Frank Tomsich, , N0.1-V -------O ' ,j b&H ; Gain 25th Consec^ y Mushball Victory ™ - ( i.j Claridge, Pa.—St. softball team annexed ^ consecutive victory 1 Jj and has yet to suffer 3 ^ Who will be the first j register a higher score t j boys in a scheduled c0llkJ '(lit. We certainly have a ^ combination, as is evidel j • i th® the manner in which 1 mows down its opp°ne .jlfrco low is a list of our gating averages: dj A0 I' M. Bratkovich .... ^4 ^ F. Bratkovich .... 1<>5 H. Yerina ............. ^4' J. Stipnick ....... ^ 4 L. Beltz............ 51 Cavanaugh ............... 4 Novak ............... 59 V Regina ................... w, - Yakovich ............. ^ a‘X . Barbish ................. ^ Supancic ............... <0 J. Beltz ........ 45 A Shula .............. 66 1 Vozel ............. 41-J Team average ........^ Oponents ...................* Here is a team that11 A bt f bers of our lodge can v ^ of; especially since th^vl' members of our greats \i organization that th® ^ takes great pride in be v°- , tnjl What team will be , to set us down in defea M John Pp?i-' Athl. Supvr., No. 4°' -----------------0 " jj A Maybe your best friel1^ tell you, but your mii'1^ ttieli ing. Everyone was se ( quite subdued. Altho^ (|1i W face showed signs oI jfjo there was also a l00^' tentment and satisfy % ent. Mathe* if No. I* I it is u feme this U t!y ti p, the a, k)] 6 W| cet °y< at he in. 't i r jers 0 ^ SSCU Field Day Never to Be Forgotten 14 len# la i» atte» gl'OU" y, i the j ;U'! us h tfl dru^ it to sh»( ilec«* repi" •s of he $ voH( nts»! indi(i 3'on!'?’ N' Y—Now that livf aS g0ne back to reg-ne> we can think back laments over the m- Fiel C°nnection with the pat. D^y sponsored by ^ders and St. Joseph With ef,Were neatly hon-pv. ", he Presence of 45 'elan i U°ky People from Amnd Lorain’ 0hio’in' :s u 011 J- Terbovec and fetupp lar of the SSCU this ,°ard' ^e were sorry ain t tl0uP was not able to the large crowd ling , Picnic on Sunday ley * a,nc* there was more h at en in at that time ^PtJY previous field day V the two lodges. j, n6 didn’t succeed, Up t0 a ^ VVanted our Ohio wit^°y themselves Us. We always felt wheVeland and 0hio ^ and . #!rs were a grand tandit ' the rest of our of (f,e e,s Inet them, we are t er m ^pini0n that we have 11 better bunch of tty ^erstand that they had tel pi^-'^hle trip on the tlythe 0 ^adr°ad, and evi-It. j ,fe 'Vas not a dull mo- 2 k ,ing is a c°pyof a the tr."- they received % fain aild ^ was sup-,rdoJ°m me> but I must !i )'C V”my a,c">- ^Gnl. ri'y St°P F0U1' J'Ou gt Wedding await- ■i loni.!.J,) ^ast but not least iw'ng Allows for girls Stop5!. t°r all youse pf^ther t , the , elegram received a, , Maestro, John P. that his wife 0 and the forty kids |e4h'11 a' a^most K*?1 Plate Railroad 1 i, ,aiG still picking up Kt' Seats’ bottles lide °ther things along w *0rn' Cleveland, but ^ Certa' °tS ^am left. eyp„ *.ldy Was a sight for Jf *5 s« the w a,-e 1 Ver Creek, from n> £S to°k them to Go-t»f of w>Veryone had his ver-t1 * '*ke Leapin’ Lena * reai;, Ut 1 don’t believe e\l "to : >'ko a (,ag. Sfatul»tions go to Were( ^ai*tin Klopcic, Gently married WoJ1- Sor,,1<)ng the Cleveland J * V this y that wc did not Uritil iast week’s te »st! So d o' 4 Of act'1' S $ pop* ,arc rs°' # pa1 it a ill hei ■t 1* 5 j Se«; 1 m its] reef J te< itits aybe We the U -XT-- fts. »it, Fa, 'V P & r it *• ,el°' id. D id' Nova Doba. Rain shortened our program of races, but every person had a chance to show his or her prowess. Jeanne Klopcic already showed her experience in kitchen work by winning the 50-yard egg carrying race. Frank Palcic crossed the line first in a 50-yard dash for men. Inasmuch as Mike Krall is supposed to have been a national champion runner, we were going to put him five yards behind the other runners. However, he convinced us that he had not been practicing since he won the Olympics in 1898. Violet Widgay, who is a regular juvenile writer, easily won the small girls’ racing contest, while Philip Sever did likewise in the boys’ event. Mr. Terbovec sanctioned the transfer of Frank “Samson” Drobnič* to the Pathfinders and he played shortstop for us against Cleveland in a softball game. Cleveland won an easy victory, but we claim our loss was due to the inability of Shortstop Samson to back up our outfielders. Mattie Molk delighted in batting the ball through his legs. Vida Kumse of Lorain was umpire. The only trouble with her was that she let all the good-looking guys walk to first base. That’s how Louis Kolar happened to get to first base so often. Our team must have been a homely bunch for Vida, but Louis An-dolsek cheated once in a while to get a Pathfinder on base. If we ever get a game with Cleveland again, we should have some glue for our players. The Triumvirate should claim the SSCU softball championship for 1935. In a previouss writeup I mentioned that we would have members on the lookout for Frank Sodnikar of the Enakopravnost if he attempted to .climb over our barbed wire fence. Evidently- this changed his mind as he went to Wisconsin instead. A card from him states that he had plenty of fences to cross with a bull after him. Perhaps he may give us a pleasure of a visit in the near future. As some of our members keep scrap books of the Pathfinders’ doings, we want to list the names of our guests during our two-day picnic: Anton J. Terbovec, Louis M. Kolar, John P. Lunka, Frank Jaklich, Charles Kikel, Frances I Kikel, Anne Klopcic, Martin Klopcic, Jeanne Klopcic, Mary Bajt, Theresa Bajt, Anna Stanonik, Jack Zortz, Joe Krall, Mary Bobnar, Anna Yurkovich, Betty Stucin, Frank Drobnič, Joe Kogoy, Jean Petkovšek, Julia Bouha, Frank Opalek, Andrew Shaga, Martha Kumse, Vida Kumse, Ham Laurich, Alice Laurich, Frances Srakar, Eddy Marolt, Anton Marolt, Louis Pirc, Eddy Rupert, Pauline Sternisha, Frank Unetich, Rudy Jelercic, Angeline Gruden, Frank Bohinc, Mika Krall, Catherine Krall, Julia Belen-ske, Sarah Susnick, Anna Sus-nick, Joseph Kovitch, Frank Sluga, Mattie Molk. Wre ended up with Mattie because he was the last one to get up on Sunday morning. Vida Kumse was the winner of a beautiful doll and we hope this will help to occupy Vida’s mind until she returns to teach ing in the fall. I saw Mike Krall scanning the horizon for some of our Indians while he was riding the hills on a pony. One of his first dreams when he was so high was to ride £. pony, and so he did on this trip to Gowanda. I only wish the time had n6t gone so fast as I had very little time to get acquainted with our visitors. Now and then we were able to spend a few minutes with them, but not long enough for such a swell crowd. We also had an enjoyable time dancing on the cinders at the Silver Creek station just before they returned home. Joe Kovitch kept the crowd in high spirits with his peppy accordion. We always had a good opinion of Ham Laurich, but no one expected him to come around at the Silver Creek station begging for a nickel for a cup of coffee. A whole Nova Doba could be used in telling of the things of interest concerning the swellest group we ever met. We wish also to thank all the members of the Pathfinders and St. Joseph’s members who worked, donated or offered accommodations in connection with this affair. All the various chairmen worked very hard. However, the most thanks should go to Louis Andolsek and Martin Matekovich as these two did the major portion of the work. Christine Korosek, sister of Anna Strout, and SSCU member from West Virginia, is spending her vacation in Gowanda and we have initiated her into some of the Pathfinders’ work. She will probably be remembered as a very interesting writer, writing frequently for the Nova Doba. We hope that she enjoys her stay-in Gowanda. Ernest Palcic Jr., No. 222, SSCU. -------o-------- Davis, W. Va., Lodge Reports Baseball Games Davis, W. Va.—Reports of our baseball team have not been made to the English section of Nova Doba. However, we hope to make up for lost time by reporting that our team won 6 games and lost 2 to their opponents thus far. In order to get a better idea of our team, we have submitted the following averages for publication: F. Sluger ................... 475 B. Kosanic .................. 438 S. Ujcic .................... 416 T. Sluger ................... 363 I. Kerzic ................... 317 V. Ujcic .................. 300 L. Henigman ...........-..... 258 J. Sluger ................... 215 J. Kosanic .................. 214 F. Kosanic .................. 173 B. Burger :................— 150 For the future we expect to report on our games played. Frank Kosanic, Sec’y. No. 106, SSCU. -------o-------- Guess Again A smart youth was visiting another city for the first time. He stopped a pedestrian to learn the way to his destination. ‘Say, Pat, can you tell me the way to Center Street?” “An’ how did yez know me name wor Pat?'” “I guessed.” “Ye’re good at guessin’, sor?” “Fine.” “Thin guess where Center Strate is.” CTTTTTITTTTTTTTXIXXXirXirr ATTENTION! SLOVENE MUSICIANS I can furnish you orchestral arrangements of Slovene popular music for the following instruments: Piano, violin, alto saxaphone, B cornet, B clarinet and piano accordion. I have the following selections in stock : V Poročni valček (Wedding: Waltz) ............... Ana polka (Ann’s Polka)... 1-00 Vesela dcklica (Happy Girl, Waltz) .............Sl-U'J Nc zabim te nikdar (I Shall Never Forget You, Polka) $1.00 Wien bleibt Wien (Vienna Stays Vienna, March) $1.00 Holtzhackcr (March) ..$1.C1> The entire six selections scil for $5.00. All orders must be accompanied with money orders. No charge for postage as I absorb this expense myself. Write to: JOHN POTOKAR 455 First St. Concmaugh, Pa. DOPISI Rock Springs, Wyo. j V s a t r i tukajšnja društva -ISKJ, namreč št. 18, št. 134 in št. 202, so se domislila in dogovorila, da prirede velik skupen piknik prvo nedeljo v avgustu, to je 4. avgusta. Piknik se bo vršil ob reki Green River. Iz Rock Springsa do mesta Green River je okrog 15 milj daljave in je vseskozi tlakovana cesta. Od mesta Green River-ja do prostora, kjer se bo vršil piknik, je tri milje daleč, in sicer proti vzhodu. Na prostor piknika se lahko pride z vsako-v r s t n i m i transportacijskimi sredstvi (samo peš ne bi bilo mogoče priti tja istega dne). Našim rojakom je prostor večinoma znan. Vsekakor naj o-menim, da ko se pride na postajo Green River, se ne sme voziti čez reko v “park,” ampak treba je voziti čez vse železniške tire, držati se je najboljše levične poti skozi “Stockyard,” čez most posušenega Rock Springs “veletoka” in preko malih apnenčastih oziroma skalovitih prekucij. Po tej poti se bo prišlo prav tam, kjer bodo ta dan na razpolago razne mokrote, ne samo Green River, pač pa tudi Mississippi, St. Louis, Budweiser itd. Za otroke bo preskrbljeno z mehkimi in sladkimi pijačami. Za samoku-he bo pripravljena prekajena svinjska noga (šunka), da jim ne bo preveč dolgčas pri pijači, družine pa bodo prinesle s seboj takih okrepčil, kakršna jim bodo najbolj ugajala. Na zeleni trati in pod košatim drevjem bo dovolj prilike za odpočitek in zabavo, kdor se bo pa hotel zavrteti, mu bo k temu pomagal Jakopov meh. Vsi rojaki in rojakinje iz Rock Springsa in iz okoliških naselbin so prijazno vabljeni, da se nam pridružijo na tem pikniku in se zabavajo z nami v prosti naravi. Vsi bodo dobrodošli in po najboljši možnosti postreženi. Treba je izrabiti še teh par nedelj za izlete v prosto naravo, kajti kisla jesen in zima se bosta vse prehitro približali. Pozdrav in na svidenje na pikni ku v nedeljo 4. avgusta! — Zi društvo št. 18 KSKJ: Louis Taucher, tajnik. Finleyville, Ps Zopet je čas, da se oglasim Novi Dobi. Novega ravno nimam kaj poročati, kajti “New Deal” je šel rakom žvižgat, c starem pa ni, da bi človek govo ril. Tako je prišlo, da je na najboljšem koncu zanič. Zalo pa tudi na društvenem polju ni nikakega napredka. Na zadnji seji društva sv Frančiška, št. 148 JSKJ, ki sc I je vršila 14. julija, smo prona-šli, da se je naše društvene blagajne lotila huda sušica. Radi bi bili aranžirali kaj glede doktorja, toda na seji nas je bilo samo šest članov, pa tega nismo mogli niti upali storiti. Poživljam torej člane našega društva, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 11. avgusta. Na omenjeni seji moramo ukreniti kar je nujno potrebno, da nam blagajne i ne pobere sušica. Izvoliti bo treba tudi društvenega zapisnikarja, ker nikakor ni prav, da bi en član opravljal kar dva društvena urada. Zato vsi na sejo v nedeljo 11. avgusta! — Za ! društvo št. 148 JSKJ: ! Frank Pernishek, ! predsednik in zapisnikar. 4 _____ Cie Elum, Wash. « Društvo “Sloga ljubezni,” št. i 167 JSKJ v Cie Elum, Wash., k ,ie na svoji seji dne 2. julija h razmotrivalo radi kolone “Vsak h po svoje” in je soglasno zaklju-n čilo, da naj ta kolona še osta-m ne, kakršna je, ker večini na-x šega članstva ugaja. m Nadalje prosim ter opozar-m jam vse naše člane, da se bolj 8 pogosto udeležujejo društvenih sej, posebno pa seje, ki se bc n vršila 17. avgusta, ker bo na tej seji nekaj zelo važnih točk za rešiti. Kdor se ne bo udeleževal sej, bo društvo z vsakim I takim postopalo po pravilih. — Torej na svidenje na prihodnji seji! Z bratskim pozdravom, Leo Lemshek, tajnik. JUGOSLOVANSKI DAN NA CALUMETU Jugoslovanski dan v bakrenem okrožju se bo tudi letos vršil s piknikom v Electric parku in sicer dne 4. avgusta. Od 1. 1933 se je vršil sličen piknik vsako leto z velikim uspehom, torej je pričakovati, da bo tudi I letošnja prireditev enaka in še bolj uspešna kot minuli pikniki. Vsled tega so prav vljudno vabljeni vsi Jugoslovani bakrenega okrožja, da se udeležijo in pokažejo, da so v resnici vneti za jugoslovansko misel; treba se nam je združiti kot Jugoslovani, da bomo bolj močni in da dosežemo v javnosti več ugleda. Kdor misli ob tem času priti na obisk semkaj v Calumet, bo imel lepo priliko udeležiti se našega piknika; že danes jih vljudno vabimo. Na programu bosta dva govornika: generalni jugoslovanski konzul dr. Vukmirovič iz Chicaga in kongresnik Hon. F. E. Hook. Sviral bo na tem pikniku tam-buraški zbor, in na programu bo tudi lepo petje. Voznina iz Calumeta do Electric parka in nazaj je prosta; program se r/ačne že ob 1. uri. Za mladino (otroke) je tudi določen program (športne igre, tekme itd.) Določene so tudi lepe nagrade med tekmovalci. Zvečer bo ples in odbor je preskrbel vse, da bo dovolj jedače in pijače; torej ako bo vreme Ugodno, je pričakovati velike udeležbe. — Vstopnina v park je- samo 10c, in kdor bo srečen, bo dobil lep radio aparat kot dar. Torej na veselo svidenje na našem Jugoslovanskem dnevu v Calume-tu dne 4. avgusta! Z-i publicijski odbor: Frank P. Shaltz. PRESAJENE GLAVE Pred nekoliko leti so v nekem dunajskem biološkem raziskovalnem zavodu izvršili prve senzacionalne poskuse z zamenjavo živalskih glav. Že takrat je uspelo raznim vrstam žu-■ želk, kakor vodnim hroščem, I mokarjem, metuljem in kobilicam zamenjati glave in jih ■ ohraniti žive. Sedaj so te po- 1 skuse izvršili pred vsem z na- < menom, da doženejo, v koliko je odrezana in presajena glava • sposobna izvrševati svoje funk- ' cije. Kot kriterij za uspeh operacije je veljala sposobnost, da se 1 žival po operaciji iz mladostne oblike razvija v dozorele sta- ! dije. V resnici je uspelo tudi pri vseh poskusnih živalih do- ’ seči razvite oblike, žuželke s ' presajeno glavo so preoblikovanja prebile brez posebnih težav. Vsak pozna črve mokarje kot priljubljeno hrano za terarijske živali in ptice. Manj bo znano, da ti črvi sploh niso črvi, temveč mladostna oblika ličinke nekega hrošča. Ko se črvi mokarji nažrejo do debelosti, | se zabubijo in kmalu se pojavijo znova kot popolnoma razviti hrošči. Eksperimentatorje skrbno pazil na dan, ko se je takšen črv zabubil. Nato mu je odrezal glavo in mu jo znova pritaknil k telesu. Živalica pa se je vseeno razvila v hrošča, ki je bil videti sicer malo zaostal, krila in pokrovca nad krili sta mu bila malo okrnjena, a živela je vendar in kar je glavno; imela je glavo. Čeljustne organe in tipalke je gibal kakor normalen hrošč, tekel je malo nerodneje nego normalne živali, a vendarle je tekel in se je celo lahko obračal. S splošnem ni delal vtisa živali, ki bi bila kdaj “izgubila glavo.” Na isti način so operirali bu-j be dveh metuljev raznih vrst. Tu so pa jima glavi v resnici zamenjali. Zamenjavo je bilo opaziti na prvi pogled, ker sta aili presajeni glavi drugačne aarve nego telo. Navzlic temu pa sta se bubi razvili v polnovredna metulja. Kot posebno primerna za te vrste poskusov se je izkazala neka kobilica, čudna žuželka, ki sliči tenki, suhi veji in prebije dnevni čas v hipnotični otrplosti. Ta kobilica je tudi svoje spolno vprašanje rešila na enostaven način: ljubezni za razmnožitev sploh ne potrebuje in leže jajca brez sodelovanja samca in oploditve. Tej živali prav nič ne de, če ji od-sečeš glavo in ji jo spet pritakneš. Čez dva dni žre kakor prej in živi kakor prej. Kobilice a tako pritaknjeno glavo so se tudi povsem normalno levile in legle jajca, iz katerih so se izvalili normalni mladiči. Takšne senzacionalne operacije uspevajo seveda le v kraljestvu nižjih živali, med žuželkami, pri katerih se prerezani živci očitno spet spojijo z enostavno zlepitvijo. Pri ljudeh bi zaman poskušali kaj takega in bi bilo tudi odveč—saj smatra vsakdo svojo glavo za najboljšo . . . o-------------------- Kako se narodi spoštujejo teli navesti z obeh strani vse ■'Franzmanne,” “boche,” “Hune” itd. itd., bi lahko napisali obsežen slovar samih takšnih. Izraz “poljsko gospodarstvo” za slabo gospodarstvo dovolj jasno kaže, kako sodi Nemec že od starih časov o svojem sosedu in današnjem zavezniku, “Sau-preusse” (svinjski Prus) nam odkrija vse spoštovanje, ki ga ima južni Nemec za severnega Nemca, “saoul comme un Polo-nais” (pijan kakor Poljak) je vsakdanji francoski izraz, a če bi hoteli začeti z našimi “polen-tarji” in njihovimi “ščavi,” bi danes prav gotovo ne prišli do konca. Zato: pika! o---------- SVOJEVRSTNI LOVCI Skoro vsak narod ima o kakem drugem narodu različne zbadljivke ali mu pripisuje razne slabe lastnosti. Mi Slovenci navadno ne rečemo zlepa kaj hujšega, ko da kdo kolne kakor Madžar ali da se je po francosko poslovil, če ni česa plačal. Angleži govore prezirljivo o “dutchu,” Holandcu, kar izvira gotovo iz časov angleško-ho-landskega tekmovanja na morju. Po vsem svetu rabijo francoski izraz “chinoiserie” (“ki-tajstvo”) za označbo kakšne budalosti, s čimer delajo Kitajcem gotovo krivico. Na Švedskem pravijo o pretiranem lju-bosumnežu, da je “ljubosumen kakor Turek,” čeprav bi si človek mislil, da je Turek v poedi-r.em primeru že zavoljo svojega mnogoženstva manj ljubosumen nego kakšen enoženec. “Stari Šved” pomeni v nemščini nekaj ljubeznivega, “delati se Šveda,” pa pomeni na Španskem spet delati se ne-umnejšega, nego si v resnici. “Holandec naj bom, če lažem!” se priduša Anglež; o človeku, ki se hoče korajže napiti, pravi, da ima “holandsko korajžo,” “govoriti dvakrat holandsko,” je istoznačnica za “govoriti nesmisel,” “holandska vdova,” je na Angleškem dekle, ki baš ni vdova, temveč ima opravka z uniogimi moškimi — nu, in če uporabljajo Holandci po tolikšnem preziranju z one strani za Angleža označbo “moff,” kar je še hujše nego angleški “dutch” za Holandce, bi jim dal človek skoraj prav. Angleži pa prezirajo tudi iju di iz svoje lastne hiše. “Irish” pravijo nesposobnemu človeku, “irish arm” (irske roke) se posmehujejo kratkim in debelim dekliškim nogam, “an Irish man’s hurricane” (Irčev vihar) je označba za lahen vetrček, češ: že takšnemu vetrčku pravi irski mornar vihar. “Scotch greyi” pravi Anglež bolham, toda ti “sivi Škoti” so bili nekoč znamenit škotski polk . . “Grk” pomeni v angleščini francoščini in italijanščini sleparja, “po špansko iti” (to walk Spanish) pravijo Angleži kadar “gre” nekdo tako, da so ga zgrabili za ovratnik in ga vrgli na prosto. Posebno prijazni so si seve da Francozi in Nemci med seboj. “Querreles d’Allemands' (nemške pritožbe) imenuje Francoz pritožbe, ki so bile storjene v slabi veri, Nemci imenujejo Francoze “žabojede (Italijane pa “mačkojede”) “kolne kakor Francoz” (pri nas “kclne kakor Turek”) pravijo o človeku, ki greši mnogo proti prvi božji zapovedi, a če bi ho- Med lovce prav posebne vrste spada nedvomno AmeričaniJar-num Brown, ki z aeroplanom zasleduje dinosavre. To se sliši seveda nekoliko fantastično, kajti dinosavri so izumrli že pred kakimi 135,000,000 leti. Vsekakor je na gotov način resnično. Mr. Brown, v službi A-meriškega muzeja naravne zgodovine v New Yorku, je lani prekrožil kakšnih 20,000 milj nad državami Montana, Wyoming, South Dakota, Utah, Colorado, Arizona in New Mexico. Oborožen je bil z zračno fotografsko kamero in razvite filme so mu pokazale mnogo novih krajev, kjer upa najti okostja davno izumrlih živali. Na nekem ranchu blizu Grey-bulla v državi Wyoming je Brown nedavno našel pravo zakladnico dinosavrovih okostij. Delavci so izkopali okostja od približno 20 dinosavrov, ki so tam poginili pred približno 135 milijoni let. V blatu, ki je v milijonih let okamenelo, so našli raziskovalci poleg kosti celo dobro ohranjene koščeke di-nosavrove kože in oglajene želodčne kamne, ki so jih davni dinosavri požirali za boljšo prebavo, kakor na primer kokoši zobljejo pesek. Dinosavri so bili ogromni rep-tili, ki so se hranili z rastlinstvom. Znanstveniki sodijo, da je bila v tistih časih Severna Amerika ločena v dva kontinenta z morskim rokavom, ki se je aztegal od Severnega morja do Mehiškega zaliva. Podnebje je bilo poltropsko vse gori do anadske province Alberte. V takozvani mesozoični dobi so se iz planjav začele dvigati seda-ije Rocky Mounitains, morski okav se je pretrgal in na njegovem mestu so nastala močvirja, kjer je rastlinstvo zelo >ujno rastlo. To je bila sijajna paša za dinosavre in druge rastlinojede reptile. Gorovje se je vedno dvigalo in počasi so so močvirja osušila, rastlinstvo je usahnilo, paše za ogromne reptile je začelo zmanjkovati in temu je sledil njihov konec. Veliki kupi dinosavrovih okostij na gotovih krajih, predstavljajo, po mnenju znanstvenikov, zadnje močvirne dele dežele, kjer so velilanski reptili še dobili nekaj paše. Ko ja bilo tudi tam rastlinstvo uničeno, so davni velikani žalostno poginili. Tako naravno zgodo-ino čitajo znanstveniki v zelnikih formacijah in okamenelih okostjih davnih prebivalcev naših krajev. -------o------- SAJENJE DREVES Ameriški poljedelski department priporoča farmerjem, da po golih, nerodovitnih strminah, kjer voda zemljo odnaša, posadijo akacije (locust). To drevje raste tudi na najslabšem svetu in daje izredno trd les, ki je dober za kurjavo. Nasad akacij da že v 12 do 15 letih dobre kole za ograje, ki so izredno trpežni. Priporoča se tudi sajenje raznih vrst orehov, ki v nekaj letih že rodijo in dajejo tudi dober les, kadar dorastejo. Obe vrsti dreves dobro uspevata skoro na vsaki zemlji. U Knut Ilamsnn: ° BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresal) Blaž Jurko: Moje dogodivščine Inger je dejala, če se le boš nekega dne do smrti pretrgal. Ho-ho, do .‘•mrti! Izak je bil tako neskončno daleč od tega, da bi se pretrgal do emrti, da je iz žepa potegnil majhno steklenico z zdravilom in jo dal Ingri s pripombo, naj le pridno pije, da spet ozdravi. Zdaj so bila torej okna tukaj in poslikana vrata, s katerimi se je lahko postavil in se jih je tudi takoj lotil natikati. Ah, ta majhna vrata, in rabljena so tudi že bila, toda lepo poslikana z belo in rdečo barvo, ki krasi izbe kakor podobice po stenah. Preselila sta se zdaj v novo hišo in živina je bila porazdeljena po vsej koči. II kravi sta dela eno ovco z njenimi jagnjeti, da bi ne bila tako hudo sama. Ljudje v puščobi so se torej daleč pretili, čudovito daleč. 3 Tako dolgo, dokler so bila tla še mehka, je Izak izrival kamenje in korenine iz zemlje in pripravljal svet za prihodnje leto. In ko so potem zamrznila tla, je šel v gozd in sekal velike množine klaf-Irskih drv. Kaj boš z vsem tem lesom? je včasih vprašala Inger. — Tega ne vem tako natanko, je odgovoril Izak. Stari mračni pragozd je bil še preblizu hiše in je bilo razširjenje travniškega sveta nemogoče. Poleg tega je pa hotel pozimi drva kakorkoli spraviti v vas in jih prodati ljudem, ki nimajo lesa za kurjavo. Izak je bil prepričan, da je to zelo dobra, misel, zato je pridno podiral drevesa in jih potem sekal v drva. Večkrat je prišla Inger in gledala. Sicer se je kazal, ko da mu je to malo mar in kakor da ji ni prav nič treba hoditi, ona je pa le čutila, da mu to dobro dene. Tako-le so zrasle med njima čudovite besede. Ali nimaš nikakega drugega opravila, ko sem prihajati in zmrzovati do kosti? je dejal Izak. — Mene nič ne zebe, .je odgovorila Inger, ampak ti boš še zbolel. — Precej obleci mej jopič, ki leži tam-le. — Prav tega mi jfe treba, saj vendar ne morem ostati, če Zlato-rožka pravkar teli. — A tako, Zlatorožka teli? — Kaj nisi tega vedel? Tn kaj misliš, ali bomo teleta redili? — — To je tvoja stvar, stori kar hočeš, jaz ne vem. — Toda kolikor jaz vem, teleta ne moreva pojesti, kajti potem bi imeli vedno eno samo kravo. — — In jaz sem tudi trdno u ver jen, da ti sploh nočeš, da bi tele pojedla, je dejal Izak. Ta dva samotarska človeka, tako grčasta, kakor sta bila, in preveč predana svojim nagonom, sta bila vendarle pqlna dobrote drug do drugega, proti živini in proti zemlji. Potem je Zlatorožka vrgla tele. To je bil pomemben dan v puščobi. Skozi in skozi veliko veselje in velika sreča. Zlatorožka je dobila dobre obloje in Izak je dejal: Ne skopari z otrobi ! čeprav jih je prinesel na svojih plečih. V hlevu je bila zdaj brhka telička, prava krasotica, rožnata je bila tudi in čudno zmedena po čudežu, ki ga je pravkar1 prestala. V nekaj letih bo sama mati. — Ta telica postane krasna krava, je dejala Inger, in jaz! kar ne vem, kakšno ime bi ji naj dala, je dejala Inger. Inger je bila malo otročja in v takih stvareh nič kaj iznajdljiva. — Ime? je dejal Izak. Boljšega ji ne moreš dobiti, kakor Srebrnorožka. Padel je prvi sneg, in brž ko je bil sneg trden, se je odpravil Izak doli v vas. Delal je skrivnostno, kakor vedno, in ni hotel povedati Ingri, kaj je imel y mislih. A vrnil se je v največje presenečenje — s konjem in s sanmi. Mislim, da se šališ, je dejala Inger, pa menda konja vendar nisi vzel? — Jaz, konja vzel? — Našel, sem hotela reči. Ah, če bi Izak zdaj mogel reči: moj konj, naš konj! Toda dobil ga jc-1 la za nekaj časa na posodo, v vas je hotel zvoziti svoja klafterska drva. Izak je v vas vozil drva in je za to prinašal nazaj raznovrstnega živeža, moko in slanike. Nekoč pa je prišel z mladim bikom na saneh, dobil ga je neverjetno poceni, ker je v vasi ža vladalo nedostajanje krme. Mršav in kuštrav je bil in kar ni mogel prav rjoveti, toda nakaza ni bil. v dobri reji se bo že kmalu izlizal. Imel je pičli dve leti. Inger je dejala: česa vsega ti ne prineseš. Da, Izak je prinesel vsega. Prinesel je podnice in deske, ki jih jo zamenjal za drva. prinesel je brus in železen izrivač,' rokodelsko orodje, vse za drva. Ingri so se bogatstva kar prsi širile in vsekdar je dejala: Ali boš še veliko prinesel? Zdaj imamo bika in vse, česar si le misliti moremo! — In nekega dne je odgovoril Izak: Ne, zdaj pa ne prinesem ničesar več. Zdaj sta imela za dolgo časa dovolj in sta bila blagorodna človeka, kaj neki bo torej začel Izak na pomlad? Stokrat je premišljeval o tem, kadar je korakal za svojim vozom drv: reber je hotel krčiti, zemljo napraviti rodovitno, sekati drva, jih poleti posušiti in prihodnjo zimo še enkrat toliko zvozit. Račun se je ujemal, nobene napake ni bilo v njem. In stokrat je mislil Izak še na nekaj drugega, namreč na kravo Zlatorožko. Odkod je? čigava je? Take Ženske kakor Inger ni bilo več, o, bila je vražje dekle in je hotela vse, kar je hotel od nje, in je bila s tem zadovoljna. Ali lepega dne bi lahko kdo prišel in zahteval Zlatorožko nazaj ter jo .odgnal na vrvi. In še kaj hujšega bi se izcimilo. Ti vendar nisi konja vzel ali našel ? je dejala. To je bila njena prva rnise. Kar tako ji res ni bilo mogoče verjeti; kaj naj stori? Na to je mislil. Ali ni tudi bika kupil za Zlatorožko? Mogoče za ukradeno kravo? In zdaj je moral vrniti konja. Škoda, kajti konj je postal zelo domač, že res, toda ž njim si opravil že več ko dovolj velikih stvari, je tolažila Inger. Ali spomladi bi konja prav moral imeti, tedaj ga bom tako zelo potreboval ! je odgovoril Izak. Ob zori se je s svojim zadnjim peljajem drv počasi odpeljal z doma. Dva polna dneva je bil odsoten. Ko se je zopet peš' vračal domov, je zaslišal pred hišo nenavaden glas. Kaj bi to moglo biti? Obstal je in prisluhnil. Otroško vpitje — ah da, ni bilo drugače, ampak bilo je strašno in čudno in Inger ni bila nič povedala. Vstopil je ir. najprej ugledal zaboj, zaboj, o katerem je bilo toliko besed in ki ga je bil prinesel na svojih prsih!' Zdaj je na dveh vrveh visel od slemena in je bil zibelka in ujčkavnica za otroka. Inger je napol oblečena hodila okrog, da, še celo kravo in tudi koze je bila pomolzla. (Nadaljevanje) TEŽAVE MLADEGA UČITELJA V oktobru 1879 sem nastopil svojo prvo službo in sicer na Razboru, prav tam, kjer sem jpo 4G letih doslužil. Takrat sem j bil še mlad, golobrad učitelj, j brez ugleda še, a poln idealov. * Dolgo črno suknjico sem nosil, J grdo nisem gledal, raje sem pel, razdiral šale in se smejal. Pa so nekateri ljudje iz moje okolice pač menili, da še sam nisem dovolj vzgojen. Sami so se izražali, da sem še navoda potreben. S šalami in poukom sem se kmalu prikupil šolski mladini, ki je bila izprva malo dostopna. Saj sem bil prvi učitelj v tem kraju, pred mano je župnik dvakrat v tednu poučeval v krščanskem nauku in čitanju katekizma. Pivi mesec smo v šoli šteli, peli, se igrali in prebavljali Ezopove basni. Telesno in duševno sem hotel razgibati deco, jo vso pridobiti zase, preden bi se lotil resnejših stvari, ki bi jih potem tem lažje dosegel. Teh metod in namenov pa seveda nekateri razborski dedci niso razumeli. Neko nedeljo v novembru so se po opravilu zbrali v šolski sobici člani krajnega šolskega sveta, da bi sestavili šolski proračun za novo leto. Bilo je šest kmetov, župnik in jaz. Baš smo pričeli razpravljati. Tedaj pa se široko odpro vrata in vstopi sam Liški Jože, zelo upliven kmet. Osmerico kmetov je bil privedel s seboj in je zdaj pokazal nanje, ki so se s temnimi pogledi rinili v sobo : “Tile možje vam bodo nekaj povedali!” Spogledali smo se. Nič dobrega! In dostavil je prav hinavski : “Ne smete se ježiti zaradi tega!” Možje pa zaropočejo kakor iz enega grla: “Ne bomo otrok pošiljali v šolo, dokler ne bo drugačen nauk! Ni treba našim otrokom pripovedovati praznih čenč o mačkah, lisicah, kokoših in oslih! živali že sami poznajo. Rajši naj ‘toflblat’ (berilo) prebirajo tu' v šoli, pa ‘ajmol-ajns’ naj pridno gonijo. Taka šola je kaj vredna in tisti učitelj, ki se na svojo reč razume!” Odborniki so osupli zrli vame, nihče se ni postavil zame, kmetom pa je zmagoslavje gorelo iz oči. Prešine me svete jeze val: “Tako mislite, dobri ljudje, da bomo že prvi teden o zvezdah učili? Vendar je treba, da najprej spoznam vaše otroke in ti mene. Ne morem pričenjati narobe, kakor je to delal Kurent, sicer mi v prihodnjem letu zaostanejo v učenju. Ob koncu leta bo javna preizkušnja. Tedaj lopnite po meni, če to zaslužim! A ne že v začetku! Pustite me v miru pri delu, ne motite me, ne jemljite mi veselja, ki mi ga dajejo vaši brihtni in čedni otročki. Nikar ne mislite, da poučujem kar tjavendan, kakor mi kdaj kaj na misel pride. Moje delo je vse po načrtu, kakor je to vsem šolam ukazano. Lahko mirno greste vsakdo na svoj dom. Zapomnite si, da jaz, ki sem učitelj, in čeprav sem mlad, ne bom k vam hodil v šolo!” Kakor so jim preje bila ušesa neznansko zrasla, tako so se jim zdaj nanagloma spet skrajšala. Molče so odšli. A že po nekaterih tednih so se spet prikazali v šoli, a tokrat s težkimi cekarji, v njih so bile cerealije in zelenke. In usta so jim bila polne hvale. Le eden med kmeti je ostal trd, neomajen. Bil je to Dobovšek, imovit posestnik. Pri ženiji j je služil in rad se je bahal. Otroke je premalo v šolo pošiljal in tako se je zgodilo, da je bil obsojen na dva forinta globe. To ga je pa hudo razjezilo, seveda. Nekega jutra, komaj sem se bil oblekel, potrka Dobovšek prav močno na moja vrata. In že tudi vstopi ropotaje z ogromnimi čevlji: “Čujte vi, kako je to, da mi kazen pišete? Kaj mislite, da denar kradem? Veliko zemlje imam, mnogo sveta sem videl, ne bo si vsak pritepenec čevljev brusil ob meni! Bil sem na Dunaju in v Budimpešti, tudi na Reki, pri ženiji sem služil, nikogar na svetu se še nisem bal. Vse postave so mi znane, zato se ne dam kaznovati!” In je z vso močjo udaril ob mizo in mi v slovo s povzdignjeno pestjo zabrusil: “Zapomnite si, take mlade tiče bom jaz že naučil!” Kri mi je šinila prav v konec ušes. 'V skoku sem planil na dedca, ga zgrabil čez pas in potegnil nase tako močno, da je telebnil na tla, kakor , j e bil dolg in širok. Kakor nebogljeno dete je ležal tam. Zbral sem se, če bi se mu bilo kaj zlega pripetilo, zato sem ga dvignil s tal. Stoje pa mi ves skrušen de: “Gospod, tukaj sta dva forinta, saj rad plačam kazen, ker je zaslužena. Brez zamere!” Odštel mi je denar in je prejel pobotnico. Tako se je spokoril zadnji upornik in sva si bila odslej dobra prijatelja. O praznikih in na furovže sem se rad oglašal pri njem in kratkočasil vso družino. Lepo je bilo tam,! Na mizi Štefan vina, kokoš, svinjska glava, šarkelj in krajec pogače —znaki mojega prava! Navsezadnje je postal celo šolski načelnik, občinski svetovalec in cerkyeni ključar. Tako ga je izučjla in vzgojila moja šola. Ne pa narobe—zaradi globe! PRIJATELJSKI OBISK Na šoli v Globokem sta tedaj službovala moja dobra prijatelja Gustav in Tone. Prvi se je že pripravljal k selitvi na drugo mesto, torej bi tu bilo prostora zame. Zato sem krenil na pot, da si ogledam kraj in okraj. Kakor nalašč sta bila tu binkoštna praznika. Odločil sem se, pograbil potni les, nekaj drobiža in revolver. Izstopil sem iz vlaka v Brežicah, dobil voznika, ki pelje čez dobro uro v Globoko, čas večerje je bil, pa sem se tačas pomudil v gostilni, dobro sem jedel, dolenjca pil in še zaplesal celo. Na vozu sem prav kmalu zadremal, čudovito opojna je bila noč v maju. V Globokem me je voznik zbudil in mi je še povedal, da je pred nekaj dnevi mlad fantalin v bližnji krčmi prav ob tej uri ustrelil deklo—brez besede, brez vzroka. Da je še zdaj vsa vas razburjena. Krenem k šoli, nikjer ni videti luči, manem si oči. Sicer je že pozno, deset bo skoro, a ni mogoče verjeti, da bi vse spalo. Stopim do velikih šolskih vrat, s palico trkam nanj a. Končno čujem stopicanje po stopnicah, nato glas: “Kdo zdaj kaj hoče?” Bil je glas prijatelja Gustava, čeprav malo splašen. Jaz pa se mu nalašč ne oglasim, molče trkam še močneje. Pohiti navzgor, tam se posvetuje, nato se vrne in me vprašuje za ime. Jaz pa izpremenim glas in zahtevam, da me spozna po glasu. Tu ga jeza prime in zarenči : . “Le počakaj, predrzni postopač!” . Vrne se v prvo nadstropje, odpre v temi okno in ustreli preko mene. Lep prijatelj! Toda jaz, ne bodi len, potegnem tudi revolver in pokam v ^zrak: petkrat! “Roparski napad!” čujem kričanje v šoli. “Kaj se tako tovariš sprejema?” odgovarjam jezno, užaljeno. “Kateri tovariš?” čujem iz poslopja. “Blaž z Razbora!” Spet se okno zapre. Gustav se spet posvetuje z ženo in Tonetom. Prešmentana zadeva! Tako so sklenili: Tone se postavi za vrata z dvignjeno sekiro, da udari ž njo, če bi se namesto mene ugotovilo roparsko bitje. Gustav pa naj stoji z lučjo na stopnicah, z revolverjem v desnici. Močna in pogumna dekla Jerica je odklepala vrata. Z veselim pozdravom vstopim. V občem veselju in začudenju je vsem odleglo. Jaz pa pograbim in objamem ljubega Gustava in ga dvignem v zrak. Pri tem se mu neljubo pretrgajo hlače, dolgo režo pokažejo. V kuhinjo me vedejo, tam se njegova draga gospa smeje do solz. On se preobleče in se nam ob prigrizku spet pridruži. Prijetno nam je tekel razgovor. Nato smo sladko spali, čeprav kratko. Zakaj že ob petih smo se z vozom odpeljali v Pišece, tam smo pri mesarju izdatno zajtrkovali in smo ta dan prav neno-zabno veselo in srečno tudi dokončali. * MOJE SLOVENSKO SRCE Cesar Franc Jožef je 2. decembra 1888 slavil štiridesetletnico svojega neslavnega vladanja. Ker njegovih prednikov že dolgo nobeden ni takega jubileja doživel, je bilo tokrat treba napeti vse sile, da bi bilo ob tem dogodku čim več hrupa in bleska. Ta dan se je zbralo v Laškem pri Horjaku učiteljstvo vsega okraja, mnogo velikih borcev in neustrašenih govornikov je bilo tu. Po uvodni slavnostni besedi so razpravljali tudi o vsakdanjih šolskih rečeh. Kot gosti pa so prisostvovali tudi nekateri laški tržani, seveda najimenitnejši, ki so bili pa z malo izjemo kljub svojim slovenskim imenom hudo vneti za sveto nemško stvar. Heil! Zborovanju je sledil najlejši del dneva, ko se je miza šibila pod poplavo vina, piva, kave, jedi in tobaka. Besede so se dvigale mogočnikom v čast; njim v slast se je zažigalo duh-teče kadilo, kakor je to pač v navadi. Že po polnoči je bilo, ko se je junaško dvignil trgovec Mek in kar vrela mu je iz ust nemška'beseda : “Tu v naši sredini bije nemško srce velikega in pogumnega viteza, ki ga vsi občudujemo, ker je polno plemenitih idejnih in fizičnih sil. Naš mogočni nemški narod si hoče zavojevati svet in pri tem naporu mu bo dobrodošel vsakdo, ki bo hotel razumeti klic časa. Ne upirajmo se usodi in veliki nemški stvari! Na zdravje našega bodočega sobojevnika Blaža! Eks! Naj večno krepko bije njegovo nemško srce!” Še so vrčki ropotali po mizi, ko sem se dvignil, da se zahvalim : “Hvala gospodom za ovacije, manifestacije in kreacije sploh! Toda dovolite mi popravek! Poštenjak sem, zato moram povdariti, da je moje srce do zadnje svoje kapljice slovensko. O tem naj nihče ne dvomi, ne bi mu tega priporočal.! Toda če bi se še kdaj iz-nova rodil in bi mi bilo dano, da si narod volim sam, tedaj ne bi dolgo premišljal. Jud bi hotel biti, srečen in spreten Jud, ki bi—kakor moj predgovornik —dvakrat naredil krido, se poravnal z 10 odstotki in vendar ostal časten človek z mogočno besedo.” Strahovit ropot je nastal v dvorani. Nemci so besneli: “Ven z nesramnežem, ven s faiotom!” Politila se me je jeza. Skočil sem na mizo, na krožnike in čaše, urno se slačil in tulil: “Sabljo mi dajte, sabljo, da branim svojo čast, ker bi sicer moral govoriti s pestjo! Sabljo!” Ta moj nastop je zaprl sapo nasprotnikom in jim strahu vlil v srca. Tisti, ki so imeli slabo vest, so pobegnili iz dvorane, ostali pa so se mi z laskavimi besedami in opravičili približevali. Mirili so moj urnebesni gnev, oblekli so me lepo in me hvalili, da sem junaško in častno ravnal, da mi gre vse spoštovanje. škatlo trabuk so mi poklonili, s šampanjcem smo navsezadnje trkali. Za prihodnji dan so me povabili na lov na Govčke stene. Tam sem ustrelil lisjaka in še šesteraka. Tako sem jim postal lovski brat. Nikoli pa nihče ni več žalil mojega slovenskega srca. Kljub tej proslavi pa je Franc Jožef vladal še dalje, še dolgih osemindvajset let. DRAGA DIVJA®'4 ODMEV DAVNINE V srednjeameriški republiki Honduras je nedavno potres odkril ostanke stare civilizacije. Potres je bil tako močan, da so po nekaterih krajih nastale velike razpoke v zemlji. Ena teh razpok je odkrila velike ka-menite stopnice, ki so vodile v globino. Raziskovalci so našli pod džunglo ostanke okoli 2,-000 let starega mesta, ki je imelo velika zidana poslopja in dobro urejeno kanalizacijo. Našli so kipe in krasne izdelke iz zlata, razno orodje itd. Znaki kažejo, da staro mesto izhaja v/, prvega cesarstva Maja-Indi-jancev. Raziskovalci sodijo iz raznih znamenj, da je bilo staro mesto precej naglo.opuščeno. Sodi se, da je prebivalce pregnala malarija, ki so jo razširjali komarji. Civilizacija Majev se je pozneje razvila višje proti severu, pa ni nikoli dosegla prvotne veličine. Zadnje ostanke civilizacije, ki so ušli epidemijam in državljanskim vojnam, so pometli Španci, ki so osvojili deželo. Sedanji Maja-Indijanci, kolikor jih je še, nimajo pojma o civilizaciji svojih prednikov, niti niso bili deležni evropske kulture, zato so večinoma popolnoma neuki. -------o------- VEDNO VEČ DAVKOV V Zedinjenih državah se plača letno okrog $9,500,000,000 v raznih davkih; to predstavlja približno eno petino vseh narodnih dohodkov. Obtoženec: Verujte, da kesam se do nebes, bil sem zaljubljen do ušes! Sodnik: Z ozirom na vaše dosedanje spodobno življenje vas obsojam na tri mesece. Obtoženec: Najlepša hvala! O, srce, zdaj vem, do kam ljubezen gre. V Zedinjenih državah kom lovske sezone vsa^° ustreljenih okrog ^00® kov. Lovce stane P0’' vsak ustreljeni srnjak $20, kar pomeni, da je šport precej drag. o ^ RAST PREBIVALST* Prebivalstvo ZedinjpI1!| žav se bo v bodoče počasi množilo, kakor v ^ k 1 i h desetletjih. V ^ [j^,, je prišlo 24.2 porodov 1,1 prebivalcev, leta 1933 Pa‘ število padlo na 17. •f 11 sa i | Pozor slovens* g | muzikanti! jy Pri meni je dobiti P** ^ •5« rokrajske plesne komadi ^ J sem uglasbil za slecle^e,tAi * men to: Piano, Violin, A , j., •j* cphone, B Cornet, B - 11 * in Piano - harmonika- j -H imam v zalogi sledeče » Ji Poročni valček ........ ® ^ I Ana polka ................... ^ Vesela dcklica, valček Ne zabim te nikdar. pc!k:i .............. Wien bleibt Wien. f]°C - . ... fr« koracmca ......... j SL - asej Hcltzhacker marš .... ., vo i 'uKa Šest komadov skupaj L ' . za $5.09. Naročilu je trpo=(i ' ^1 ležiti money order. r Dlie^ plačam sam. — Naslon . JOHN POTOKA* tlt|a % 455 First St, Conen>»?L T. od najmj^ do največ' DRUŠTV; in posamWj „ izdeluje lično modern2*; venska unijska tiskaj c Ameriška Domo 61 1 7 ST. CLAIR CLEVELAND,O*1 ^ Za stari ,oc "*lfl I i^v, ■ »f bo Ako ste namenjeni to pol?tje, p ., na obisk uli zn stalno, je skrsJ1" ^ piSete po vozni red parnikov 1,1 snila za potovanje. h, of^ i CENE ZA POŠILJANJE v^ Za $ 2.75 100 Din Za $ w Za 5.15 200 Din Za 'oO , Uh Za 9.75 400 Din Za , frl. Za 11.85 50o Din Za l«o0 Za 23.50 1,000 Din Za J? o® K Za 47.00 2.000 DinjZa ker se cene često menjaJ°’j j|i’ ''hr. cene podvržene spremembi X Pošiljamo tudi v dolarjih. NOTARSKI POSL' ^ Ako rabite pooblastilo, kako drugo notarsko listino n nadaljna pojasnila. LEO ZAKRAJ/i GENERAL TRAVEL ± 303 East 72nd St.. Ne* ' rG,is Sle ^ih VSEH VRST TISKOVINE za društva in posameznike izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 §t. Clair Ave., Cleveland, Ohio ui" /J VAŽNO ZA VSAK0GA KADAIt pošiljate denar v Btari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga iz starega kraja; KADAR rabite kaijto pooblastilo ali kako i*• javo za stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, v JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.75 100 Din Za $ 9.35 100 Lir Za 5,25 200 Din Za 18.25 200 Lir Zu 7.30 300 Din Za 44.40 500 Lir Za 11.75 500 Din Za 88.20 1,000 Lir Za. 23.50 1,000 Din Za 176.00 2,000 Lir Za 47.00 2,000 Din Za 263.00 3,000 Lir Navedene cene so podvržene premeinhi, kakoi je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pižite nam, predno se drugje poslutite, za cen« in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau; 216 West 18 St. New York, N. X. GLAS NA# NA.TSTAREJSI SLOVENSKI _ V AMERIH* Je najbolj razširjen , list v Ameriki; dona nje svetovne novosti, * l() ’ • izvirna poročila iz sta ^ vine; mnogo šale romanov najboljših P Pošljite $1-5 in pričeli ga bomo P Vsa pisma naslovih . GLAS NAR0; 21G W. 18th St., New V°f J. ^ ^