Leto VIII.
Y Cel jo, dne 28. decembra 1913.
Št. 52.
Iihaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vb« pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List*' * Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
„Narodni List" stane ta celo leto 4 K. za pol leta 2 K, »a četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto B K «0 v. Naročnina se piačnje vnaprej. Posamezna itevilka stane 10 vinarje«.
Oglasi se račonijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: Narodni List" v Celju.
Vsem svojim čč. naročnikom, dopisnikom in inserentom želi
vesele praznike
• ter
srečno Novo leto
uredništvo in upravništvo „Nar. Lista".
Božični prazniki.
Vlaki so polni veselih, sladkega pričakovanja drhtečih obrazov... Po vseh cestah ropotajo vozovi in spravljajo dijake in vojake, mlade in odrasle domu, k očetu in materi, ako še živita. Kajti Božič je družinski praznik in kedor le more, ga preživi v krogu svojih najdražjih. In skromna kmečka hiša kakor razkošna bogatinova palača se pripravljata z isto vnemo in ljubeznijo zanj.
Še nekaj ur in zabrneli bodo v sveto noč iz vseh dolin, z vseh gričev naše domovine božični zvonovi... Ne znam delati pesmi, nisem mehka duša, ali srce mi je vsakikrat trepetalo, ko sem slišal peti božične zvonove njihove slavospeve... Postavite se z menoj v duhu na katerikoli višji hrib in poslušajte to čudovito, globoko svetostno godbo, Iri vam .budi v. srcu in duši najslajše otroške spomine. V kotu ali pod stropom so se napravile jaslice, lučke so gorele, zlata jabolka blestela... Reveži se nimajo s čemur obdarovati, navezani so Ie na dobro voljo in srce, a veselja je morda več med njimi ko pri bogato obloženih božičnih drevescih.
Vsa žalost, vse sovraštvo zgine človeku to noč iz duše. Poležejo se boji in strasti in želel bi si, da bi ostalo v celi domovini vedno in vedno. Ali je tudi sovraštvo, ki ga goji in podpihuje duhovščina proti nam, vredno žrtev, vredno napora pri obrambi? Zakaj nas zasledujejo in nam jemljejo čast, kruh. obstanek? Neizmerno veliko bridkega strupa nam nallje duhovščina na povelje Rima in Dunaja v srce, a močnejše je praznično veselje božične noči, vse utijme in zgine in up nam napolnuje zmučeno dušo.
Up na boljšo bodočnost roda, kateremu služimo in za katerega se žrtvujemo. Up, da bo ubogi in tlačeni slovenski narod prebolel uprav tako klerikalizem kakor je pretrpel nasilstvo posvetnih in duhovnih graščakov, kakor je prebolel rane, ki so mn jih zadjali turški časi in še drugi sovražniki, kdo bi jih preštel? Narod naš je še vedno zdrav in krepek dovolj, da se bo dvignil in povspel na one višine, po katerih že davno hodijo srečnejši sosedje.
To upanje nas veže vse prijatelje in sotrpine v božični noči, to upanje in ljubezen, ki jo gojimo med seboj in ki je trajnejša in trdnejša ko strupene pušice nasprotnikov. To upanje in ljubezen nas bo vzpodbujala k delu, katero pelje do odrešenja in očiščenja slovenske zemlje...
Veseli in srečni naj bodo vaši in moji božični prazniki!	Urednik.
Avtomobilna zveza Sv. Lenart-Maribor.
(Dopis.)
Pred kratkim raznesla se je po Slovenskih goricah vesela vest, da se je ustanovila med Sv. Lenartom in Mariborom automobilna zveza.
Kakor glas rešitelja v ječi, pozdravila se je vsestransko ta novica. Lepši, vse krasnejši so se nam zdeli kraji; odpadla je ona mora, ki tlači človeka, ločenega od prometa in življenja.
Več kot šest let je minulo, kar se je sodni svetnik dr. Kronvogel zaman trudil pridobiti mesti Ptuj in Maribor, kakor okraje za ustanovitev slične tako potrebne zveze. Slišal je pač vse polno priznalnih besed, obljub in dejanj pa ni videl nič.
In zakaj? Ker so Slovenske gorice do zdaj še res slovenske. Bolje sami poginiti kakor zboljšati Slovencem stališče — to je bilo in še je vedno žali-bog jedino odločujoče geslo zdaj še vladajočih mariborskih špisarjev. Strah pred prevelikim pritokom slovenskega elementa bil je povod, da so svoj čas Mariboržani dovolili, da se odcepi ogrska železniška proga na Pragerskem mesto v Mariboru, da se odcepi ona Slovenskim goricam namenjena proga v Spielfeldu od Južne železnice. Kakšno bi bilo danes tržišče v Mariboru ,če bi se izvedli ti dve železnici tako, kakor bi jih zahteval razum? Le za eno progo so se do zdaj zavzeli ti politiki in to je proga v Zeleni travnik — ker gre v nemško ozemlje. Tu pa je njihov trud zastonj. Pri kruhu r.e pozna nemški Gradec svojih nemških Mariboržanov. Kakor z železnicami iako je s cestami.
Nemška previdnost vedli je s svojo postavo glede okrajnih zastopov urediti tako, da ji na eni strani skoraj pri vseh okrajnih zastopih zasigurjena nemška, to je mestna in trška nadvhda r^.d okraji; urejena pa je postava tudi tako, da okraj ne more ničesar mestu v slučaju, da bi zunanji volilci proti pričakovanju vendar zmagali v okrajnih zastopih.
Naša nemška gnjezda so namreč autonomna. Plzenj s svojimi 100.000 prebivalci vrsti ined trgi, Ptuj, gnjezdo s 4.000 prebivalci, je autonomna cb-čina. »Mesto« je to, ki ni v stanu plačevati si primerno pravniško izobražene osebe, katero mora imeti. To je seve samo slučaj! Maribor, Ptuj, Celje imajo svoj mestni šolski svet, okrajni nima tam besede, pač pa imajo ta mesta besedo v okoliškem okrajnem šolskem svetu! S cestami je isto. Po prej navedenem sistemu mariborskih špisarjev je skrb za ceste naravnost škandalozna. Na novo se sploh nič ne stori. Desni breg ob Dravi nižje Maribora nima od Sv. Petra naprej sploh ceste, čeravno so kraji jako obljudeni, izvedba ceste lahka in .;o ljudje v slučaju velike vode sploh ločeni od Maribora. Cesta proti Sv. Lenartu je cesta prvega razreda — seve Ie na papirju.
Na tisoč vozovih se mesečno prevažajo živila po tej progi lačnim Mariboržanom, polovica vseh jedil pride po tej cesti, a dr. Sclimidererju, dednemu županu in načelniku se ne zdi niti vredno vsaj deloma popraviti to cesto.
In deželni inženirji? Pri slovenskem okrajnem zastopu vidijo vse — v tem nemškem pašaliku ničesar. Cemu imamo deželne zakone, če jih za Schmi-dererja ni potreba? Cemu se pošlje sploh inženirje na inšpekcije, če ničesar ne vidijo?
In politična oblast? Vsak mesec najnianje enkrat se vozi glavar po tej cesti, in ničesar ne vidi? Vkljub temu prevažal je automobil brez najmanjše nesreče dobro in točno več kot tisoč potnikov v kratkem času 14 dni. To je bilo dr. Schmidererju preveč. Kot župan mariborski pritožil se je na tr-. govsko ministerstvo, da mu prevaža neki automobil preveč ljudi v njegovo mesto, in da podjetje še ni koncesijonirano.
Vzor župana, ki se boji, da bi njegovi volilci kaj zaslužili. Ministerstvo je seve takoj ugodilo opravičeni (?) pritožbi ter ustavilo promet. Tako si je plel slavni napredni župani zopet nov lovorov venec. — Ostal je dosleden svojim tradicijam.
Širimo „Narodni List"!
Od priprostega kmečkega fanta v ptujski okolici smo prejeli ta-le lep dopis: Bližamo se Novemu letu in marsikateri kmet ter obrtnik se bode vprašal, kakšen časopis bi si naročil v Novem letu? Kajti eno je gotovo, da ima dandanes že vsak človek, ki se le količkaj briga za svet in napredek, vsaj jeden časopis. Svetujem toplo vsakomur, naj si naroči »Narodni List«. To je neodvisen narodni časopis, ki se neustrašeno bori za ljudske pravice in prinaša tudi veliko zabavnega in koristnega berila. Prav mnogo je še takih, ki bi si tak časopis naročili, pa ne vedo zanj in ga ne poznajo. Pri teh bi veliko zalegla primerna agitacija- narodno zaved-nejših mož in mladeničev. In zopet je mnogo takih, ki vedo za »Narodni List«, so celo somišljeniki narodne stranke, a iz komodnosti ali skoposti »Narodnega Lista« ne naroče. Tem naj bode v bodrilnl vzgled delo in postopanje vseh drugih strank; klerikalci, nemškutarji in socijalisti imajo naročene skoro vsak strankine časopise. Po mestih je mnogo gospode, ki je s kmetov doma; dolžnost njihova bi bila plačati enega ali dva izvoda za sorodnike in znance na deželi, ki znabiti naročnine sami ne zmorejo. In še nekaj se m ine dopade: od narodnih društev jih mnogo na »Narodni List« sploh ni naročenih, nekatera društva pa zmorejo komaj naročnino za en izvod, dočim je naročeno vsako zakotno klerikalno društvo najmanj na 5 izvodov »Slov. Gospodarja«. Če bomo narodnjaki tako leni in mlačni pil razširjanju svojega časopisja, potem seveda ne bodemo nikoli dobili upliva na ljudstvo in ne bodemo tudi želi političnih uspehov. — Priporočamo prav toplo ta dopis v uvaževanje našim narodnim krogom.
BelezKe.
Položaj v tiskarnah je še vedno nejasen in še ni gotovo, ali se bodo stavci in gospodarji zdobra poravnali. Ako ne pride do tega, se bode pričela 28. tm. stavka tudi v naši tiskarni in izostane enkrat ali dvakrat tudi naš list.
S kakimi sredstvi so zmagali klerikalci pri de-želnozborskih volitvah na Kranjskem, kaže prav lepo »zahvala«, ki jo je priobčil v »Slovenskem Domu« napredni kmečki kandidat Matija Kožar. Ta zahvala se glasi: Volitve za kmečko, oziroma splošno kurijo so končane. Izid je takšen, kakor smo že od začetka, ko so začeli glasovnice raznašati, pričakovali. Z vso silo so se vrgli v volitev kaplani, župniki, župani, tudi učitelji in falirani lemenatarji,
Podružnico Ljubljanske kreditne bonke v Celju -
Delniška glavnica 8 miljonov kron.	Rezervni zaklad 1 mlljon kron.
Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica.
Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in Čekovne račune.
Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5%, večje vloge proti odpovedi po 5V270. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja.
68 F>0-47
EŠ j
58 61-40
NARODNI
::::::: DOM
obrestuje hranilrte vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dn^e vzdiga po
Rentni davek plačuje sama.
plašili ubogo kmetsko ljudstvo z raznimi strahovi in proti volji ljudstva pritiskali na glasovnice nepriljubljene kandidate. Poleg tega je igrala tudi pijača in še marsikaj drugega veliko vlogo, česar vsega od naše strani ni bilo. To premišljujoč^nioramo priti do prepričanja, da je vsak glas, "kTTe bil za našo samostojno kmečko stranko oddan, več vreden kot deset po farovžu prisiljenih. Naši glasovi so bili čisti, prostovoljno oddani, nekupljeni in ne-prigoljufani, zato se jasno vidi, na kateri strani so značaji. Prvič sem kot kandidat nastopil, zato me tem večje veselje navdaja, ko sem videl toliko mož poštenjakov in požrtvovalnih sotrudnikov za prvi začetek samostojne kmečke stranke. Odkrita ljubezen me žene, da se vam tem potom najiskreneje zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi je izkazali pri prvi in drugi volitvi ter za prijazen sprejem na naših sijajnih shodih in sestankih po celem krškem Okraju. Ostanimo si zvesti in prihodnjič bo zmagala naša kmečka stvar! Velike Malence, 16. dec. 1913. Matija Kožar.
Za Družbo sv. Cirila in Metoda. Kegljaški po letni večeri v Sevnici so vrgli čistih 75 K 62, vsoto je nakazala družbi podružnica v Sevnici. G. dV« Janko Sernec v Celju je poslal 10 K mesto venca na krsto pok. g. lekarnarja Jos. Močnika v Kamniku.
Kaj bo na Bolgarskem? Radoslavova vlada, ki Se prijazna kralju Ferdinandu, si pri zadnjih volitvah v bolgarsko »sobranje« (državni zbor) ni mogla priboriti trdne večine. Vladi nasprotni poslanci so svoje zahteve sedaj spisali v 15 točkah ter zahtevajo med drugim omejitev vojaške službe na eno leto, odpravo vseh višjih častnikov in odpravo vseh poslaništev, nadalje politiko sporazuma z ostalimi balkanskimi državami. Vlada jim je ponudila 3 sedeže v ministerestvu, kar pa so odklonili. Obljubila je upornikom nadalje, da odstopi Genadijev in da prevzame sedanji finančni minister Tončev ali pa poslanik v Bukarešti Radev zunanje ministrstvo. Tudi to so opozicijonalci odklonili. Radoslavov je carju Ferdinandu predlagal, da naj zbornico razpusti, kralj pa ne pripusti ne odstopa ministerstva, niti noče razpisati novih volitev. Opozicija grozi, da bo v slučaju, da se pogajanja razbijajo, stavila pri otvoritvi sobranja predlog, da se kralj odstavi in ustanovi republika. List »Kamba« trdi, da bodo za ta predlog tudi Malinovovi demokrati in da je gotovo, da bo sprejet. Vlado vznemirja zlasti gibanje v častniškem zboru, ker je večina častnikov rusofilska.
Dvojezični napisi na južnoštajerskih železnicah. Napredni državni poslanec dr. Ravnihar je stavil v četrtek interpelacijo na železniškega ministra, v kateri zahteva, naj se napravijo na vseh postajah od Špiltelda do Trbovelj, od Maribora do Spod. Dravograda in od Celja do Velenja dvojezični napisi. Vsi razglasi in svarila na postajah in v vozovih naj bodo dvojezični in Sprevodniki naj kličejo dvojezično postaje. Hvaležni smo ljubljanskemu poslancu, da se je potegnil za staro to našo narodnostno zahtevo.
Naše jezikovne pravice pri sodiščih. Državni poslanec dr. Ravnikar je vložil interpelacijo na pravosodnega ministra, v kateri zahteva, naj bodo obtožnice pri okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru tudi v porotnih slučajih, ako gre za slovenske obtožence, slovenske. Državni pravdnik in predsednik naj govorita v takih slučajih slovenski.
Na živinozdravnlški visoki šoli na Dunaju je bil 17. tm. promoviran živinozdravnikom g. Fran Dvornik, starešina »Akad. društva slov. veterinarjev na Dunaju. Častitamo!
Iz Gradca. (Miklavžev večer), katerega je priredil graški Sokol dne 13. tm. v gostilni »zum gol-denen Stern«, je uspel nad vse pričakovanje lepo. Otvoril ga je Miklavž s primernim nagovorom in veseloigra »Brat Sokol« je kot druga točka dosti pripomogla k splošnem razpoloženju, katero se je slednjič razvilo pri šotorih in v dvorani v prijetno zabavo. Vsem cenjenim damam, ki so z požrtvovalnim trudom v šotorih, narodnim rodbinam, diletan-tom, Miklavžu in njegovemu spremstvu, ki so z darili oziroma sodelovanjem oripomogli do lepega u-speha in čistega dobička, izreka odbor iskreno zahvalo.
Samomor dveh mladih zaljubljencev. Blizu železniške postaje Purkersdorf na Spodnjem Avstrijskem so našli na železniškem tiru dve mrtvi trupli. Policija je dognala, da sta mrtveca vojak Janez Švarc od 82. pešpolka in njegova ljubica 31 letna dekla Marija Krasnik iz Spodnjega Dravograda.
Davica je zelo razširjena po mestu Gradcu. Vsak dan se še pojavljajo novi slučaji.
Požar v enem izmed blejskih hotelov. Minulo soboto zjutraj je izbruhnil ogenj v hotelu »Avstrija* na Mlinem pri Bledu. Pogorelo je podstrešje in tri opremljene sobe. Hotel je bil prazen. Škoda znaša okroglo 15.000 kron. kako je nastal ogenj, še ni znano.
Utonil je v Pulju pešec Franc Cene 15. stotnije 87. pešpolka. Morje ga je zaneslo blizu Benetk, kjer so mrliča potegnili italijanski ribiči na suho.
Zvišanje doklade na pivo. Cesar je že potrdil postavo, s katero se zviša deželna doklada na pivo od 2 na 4 K pri hektolitru. Seveda bodo podražili sedaj pivo pivovari in gostilničarji. Kdor bo pil dražje pivo, se naj vedno spomni dr. Korošca, dr. Benkoviča in drugih klerikalnih tičev v štajerskem deželnem zboru, ki so se z nemškimi nacijcnalci dogo-: vorili, da se je sklenilo zvišanje doklade na pivo.
Iz finančne službe. Prestavljen je finančni, svetnik Rudolf Loffelmann iz Slovenjgradca k davčnemu oddelku v Gradec.
Mesto sodnika je razpisano pri okrožni sodniji v Celju ali pri katerem drugem sodišču.
Redek gost. »Slov. Narod« poroča: Po Gorenjskem, posebno okrog Radovljice se je pokazal te dni v mnogoštevilnih tropah rejdek severni ptič pegan (Seidenschwanz, lat. Bombycilla garrula.) Ker ga prižene v naše kraje le huda zima iz njegove severne domovine, se nam obeta pač mrzla zima.
Jeleni na Gorenjskem. V Cerkljah, v lovu profesorja Josipa Jenka so ustrelili prav lepega jelena.
Knjige »Matice Slovenske« se dotiskujejo. Med letošnjimi knjigami utegne največ zanimanja vzbuditi izviren roman »Gospodin Franjo« iz peresa g. pisatelja Podlimbarskega in pa knjiga »Hrvatsko-srbske narodne pesmi« (junaške). Roman ijna za snov iifelo aktuelno narodno kulturno vprašanje. Hrvatsko-srbske nar. pesmi imajo obširne stvarne uvode in jezikovni komentar; nekaj jih izide v cirilici; dodan bo knjigi tudi zemljevid pokrajin, ki se omenjajo v pesmih. P. n. gg. poverjeniki in člani, ki se še niso priglasili, naj to store čim prej (članarina 4 K). Ker bodo stroški za letošnje knjige posebno veliki, je želeti, da se prijavi čim več novih članovi
CcUsKf okraj.
Silvestrov večer z raznovrstnim zabavnim vsporedom priredi celjska Narodna čitalnica tudi JeT
tos v veliki dvorani Nfffočfnega doma.
Politično društvo »Naprej« v Celju je imelo minulo soboto v Narodnem domu javen shod, na katerem je govoril dež. posl. dr. V. Kukovec o razmerah v štajerskem deželnem zboru. Glede namer ravanega novoletnega zasedanja se je postavil na ( stališče, da bi biio nujno želeti rednega dela v deželnem zboru, zlasti pa, da bi se rešil konečni, ne pa samo začasni proračun. Cas je res že, da bi sedanji deželni zbor že enkrat kaj delal v prid prebivalstva.
V „Sokolskem domu" se vrši Silvestrov večer s koncertom polnoštevilne železniS. godbe.
Zabave ne bode manjkalo, torej pridite.
Iz Celja. Velika nesreča se je zgodila v četrtek na celjskem kolodvoru. Bil je povožen železniški poduradnik Ant. Drugovič. Prišel je iz pisarne in ni pazil na premikalni stroj; ta ga je zgrabil in strašno izdelal. Zmečkal mu je obe nogi. Ko so ga potegnili izpod stroja, je bil še pri zavesti. Spravili so ga v bolnišnico, a svoje grozne peškodbe ni prebolel, temveč še isti dan umrl. Drugovič je bil oženien in ima enega sina, ki hodi v gimnazijo. Pogreb ponesrečenega je bil v soboto popoldne. Celo mesto sočustvuje z nesrečno rodbino.
Iz Celja. Prejšnji lastnik »belega vola«, Janez t Terschek, je na Dunaju umrl.	j
Nemški zagrizene! na ecljskem kolodvoru. Na. celjskem kolodvoru je večina uradnikov nemška in v slepem sovraštvu do našega naroda kujonira slovenske stranke, kjer le more. Tako ne sprejmejo nobenega voznega lista, ako ni na njem navedena postaja, kamor je blago namenjeno, tudi v nemškem jeziku. To je le kaprica nemških železniških uradnikov: hudič bi bil vendar, da bi ne smeli pri železnici navajati slovenskih postaj z njihovim pravim imenom! Dalje so uvedli sedaj na celjskem kolodvoru še — nemško-italjanske tiskovine, samo slovenskih nimajo. Državni poslanci, če se kaj brigate za nas, posredujte!
Učiteljsko društvo za celjski okraj ima dne 6. januarja p. 1. ob pol 11. uri (zares točno ob pol 11. uri) svoje glavno zborovanje v celjski okoliški šoli v Celju. Dnevni red važen. Vsaj enkrat pridite vsi! Vljudno vabi Fr. Brinar, tč. predsednik.
Iz Celja. Izvanredni občni zbor »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju« se vrši v soboto, dne 27. tm., ob 8. uri zvečer v rudeči sobi »Narodnega doma« v Celju. Dnevni red: Razdelitev VI. »Narodne,^birke«. S strani rednih članov in starejšin se prosi polnoštevilna udeležba! Po občnem zboru prijateljski sestanek. Odbor.
Sestanek celjskih slovenskih trgovskih sotrudnikov $e vrši v soboto 27. decembra v gostilni »pri mestujpradec« v Celju.
Iz .Celja. Umrl je vsled kapi bivši magistratni uradnik in gostilničar Krell.
Iz Celja. Vodstvo okrajne bolniške blagajne je že prevzel uradnik Huber od splošne zavarovalnice zoper nezgode v Gradcu. Prihajal bo vsak teden po enkrat s^jn uradovat. Vodil bo tudi volitve. Dobro je, da se je celjskemu magistratu odvzelo vsako ingerenco na okrajno bolniško blagajno; pravilno bi bilo*, da bi se odstavilo še zadnji spomin magi-^tratovske klike v bolniški blagajni, to je tajnika Rziho. Volitve se morajo že v kratkem vršiti, da bo vendar enkrat prišel v to korporacijo prepotreben red in mir.
Jj? Celja. Pri stavbi nove nemške gimnazije se je ponesrečila delavka Marija Skorenšek iz Pečovnika. Pripravila si je sveženj lesa in ga jc hotela zjutraj na vse zgodaj odnesti. Pri tem je pa padla 10 m v globočino in je nezavestna obležala.
Iz ^ojnika. Primusovo trgovino in gostilno v Arclinjj; prevzel g. Josip Delakorda, ki ga toplo priporočamo.
Iz £alca. V petek 19. tm. je skočil Franc Voh, bivši ti^ajšnji posetnik, pri kasaškem mostu v Savinjo iri, utonil.
Iz Mozirja. Na vabilo deželnega poslanca dr. Kukovca se snidejo obrtniki v nedeljo 28.. decembra ob 3. uri popoldne pri Antonu Sterinšku. Razpravljalo se bo o raznih perečih obrtniških zadevah.
Iz Griž. Kakor vsako leto tako so tudi letos rudarji zabukovskega rudokopa kaj slovesno praznovali god svoje patrone sv. Barbare. Za to praznič-, nost so še imeli vselej muziko in tudi letos so si najeli griške, muzik^nte. Bilo jiih je sicer malo, pa so lepo igrali, Nayada je bila, da so prišli muzikanti k rudokopu in odondot je potem šla cela procesija v cerfy£Y, Naprej muzikanti, potem oskrbnik z urad-ni^tvgjp in nazadnje delavci. Letos pa je bilo to drugače;;, oskrbnik ni šel zraven. Ta Človek ie sploh Dri delavcih jako nepriljubljen; muči jih kakor ve in zna. Ne vemo, iz kakšnih vzrokov ni šel letos oskrbnik na Barbarino skupaj z rudarji v cerkev; ali ga je bilo sram hoditi s slovenskimi delavci ali pa se mu je Barbara kaj zamerila? Seve, če bi šli kaki nemškutarji na lov, takrat bi pa rad kar pred njimi zastavo nosil.
Iz občine Bezovice pri Vojuiku nam poročajo: Tukaj smo imeli dne 16. tm. volitve za občinski odbor. 2e teden dni prej je pridno delal za nje naš občinski pot, ki je raznašal izkaznice in glasovnice ter agitiral za »zgornjo« stranko iz svoje fare. Ali žal to veselje ni dolgo trpelo, mi * spodnji* smo zmagati, čeravno smo imeli izdajalca med seboj. Prišel je s puško na rami že pred 9. uro, ko je volil 3. razred in' je popisoval glasovnice s kandidati druge stranke. Ali oče krčmar, nič vam ni pomagalo, zato ste msncla raje šli dolgouhega čakat, ko je volil 2.
razred, vam„pa za plačilo ostane dolg nos. Živijo naši volilci! Popotnik prek fare.
Iz Št. Jurja ob j. ž. Neprijetno je sedanjo zimsko vreme Človek ne ve kako in kam bi se ogibal cest-nerai^Matu, ki povzroča splošno nevoljo že najpotr-pežfjivejših patent Šentjurčanov. Pa saj ni drugače mogoče. Župan skrbi za svojo novo kapelico, župnik komandira, podrepniki plešejo. Krasna družba je to! . Vse, kar bi se moralo zgoditi v prospeh trga. s tem 'dol in JJrpč. Pravo klerikalno gospodarstvo, dra-žestni zemeljski raj! DrugI kraji nas lahko zavidate. Nekdaj glasoviti trg se je pogreznil globoko navzdol. Pa o tem še drugič. — Število mrtvecev raste neprijetno naglo. Vsaka zemeljska para si poskrbi pač »boljšo bodočnost«. Tukaj se poslovi iz te solzne fjoiine, mlado 17 letno dekle na pljučnici, tamkaj žena na porodu, drugod otrok na davici itd. Da bi našteli vse, spravimo skupaj pravcati smrtni register. Bog nas varuj kakšne nalezljive bolezni. Klic po drugem zdravniku je bil dosedaj samo še prikrit, vendar postaja vedno glasnejši: in zakaj ne bi bila tudi sedaj pri nas dva zdravnika, kakor pred 7--8 leti. Oba sta lahko izhajala, opravka je tudi sedaj dovolj, ker daleč naokrog ni nobenega. Eden ima zaupanje do tega, drugI do onega, a nikdar vsi do enega, fn tukaj smo tudi sedaj. Na tc opozarjamo
CD
i ® o
»s=
— i rt >
t =
co ISI
Za božične praznike in novo leto se posebno priporoča najboljša vsakovrstna
•': --J
Imatiiiskm vina
katera se dobe flMBr edino-le pri
dalmatinski zalogi
I, Matkovič
Glauni trg 8 liljB Glauni trg 8
C=u <rr>

kreditna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom Sprejema hranilne vloge od vsakega, je li gO/ Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso član zadruge ali ne id'jih obrestuje po O /O ih iztirjanje, daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje splohi vse'denarne
manipulacije po najkulantnejših pogojih.

529
• Um
vse merodajne činitelje, v prvi vrsti pa zdravnike, poskusite, žal vam ne bode. — Prav zmedene razmere vladajo tudi na naši železniški postaji. Izmed štirih uradnikov sta dva Dunajčana, eden češki re-negat in samo eden je Slovenec. Brez nemščine skoraj ne opraviš nič. Bog vari, da zahtevaš pri teh Germanih kaj slovensko, ali pa prineseš celo slovenski vozni list. Nahruli te neotesano 1« spodi od blagajne. V tem se posebno odlikuje češki renegat Johann (!) Pavlik. Vodja postaje, g. Jell, rojen Du-najčan, je bil dosedaj še strpljiv. Potrudil* se je, da; je nadomestil neznanje slovenščine s primerfioj vljudnostjo. Ali med to družbo so tudi njemu naenkrat vzrastli rogljički. Za danes se ne bomo pre-; več s temi ljudmi pečali. Omenimo iz njihove služ-j be za sedaj še samo to — da je pred par dnfevi izginil vagon sena .— drugo je še uradna tajnost. Ko razkrijemo to --- govorimo malo jasneje! Najsrečnejši urad pri nas je gotovo c. kr. pošta: jedna stalna poštarica-voditeljica, jedna začasna pomočnica, iedna praktikantinja, dva »leteča« poštna čpravitelja ali pomočnika, sedaj tukaj brez službe, rrifenda temu uradu v začasno pomoč; trije poštni seli — a po-šiljatve ne dobiš, če še tako dolgo na pošti čakaš in prosiš. Pravijo, da mladino skrbi najbofj ta novi telefon, voditeljico kava, fanta pa pregledujeta in študirata pisma, da imata doma in drugod kaj pripovedovati. Govorica teh ljudi je uradno nemška. Kako pa drugače, vsaj so vsi pristni Germani, kojih matere povečini ne znajo — ali pa le za silo tolčejo nemščino. Za sedaj jim bodi to v dobrohotno svarilo — če se pa ne poboljšajo — posvetimo jim za predale.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Župnik Mikuš se je zaporedoma dve nedelji na prižnici tako petelinil in pihal od jeze, da je spreminjal barvo kakor puran. Zvohal ie namreč, da se je v neki hiši na petek jedlo meso. (Strašno! Op. ur.) Ne vemo sicer, koliko jč ha tem resnice in morda celo pohujšanja, ali eno pa vemo, Ce trt Imeli ves denar, kar so ga v Št. Juriju pod Mikuževo vlado ravno klerikalci znosili ob petkih za meso, lahko se začne s »puvanjem« cerkve. Pa kaj bi to, dragi brate v Kristu, za resnico se ti ljudje presneto malo zmenijo. Glavno jim je samo zabav-Uanje na drugomišljenike in če so vzroki še tako malenkostni. Pri drugih vidite pezdir, čeravno nimate navade zreti v oči — radi svojih grehov — pri lastnih somišljenikih pa ne vidite niti bruna. Gosp. župnik! Poberite samo ta bruna, garantiramo vam, da imate za celo življenje dovolj kurjave. In kmetje bodo vam hvaležni, da jim prihranite težko robo-tanje v Resevno. Prihranite si pa tudi marsikako »kračko« in čašo tega »kislega«! Verjamemo pač radi, da smrad v lastnem taboru hudo dene, zato tttikate nos tje, kjer vas prav nič ne briga. Pobrigajte se raji za svojega duhovnega sobrata Kavčiča, njegove skrivnostne obiske in obiteljske večere pri Marčunu, o katerih govori cela fara, vsak otrok. Tukaj imate dela dovolj. In kadar bodete imeli pred lastnim pragom snago, greste lahko drugam. Sicer poskrbimo to drugi. Dela bode dovolj. »Tagespo-štam« in drugim takim »goflam« pa želimo vesele božične praznike in srečno novo leto ,vsem pa kličemo »eno veselo svidenje« na tem mestu!
Iz Št. Jurja ob Južni železnici. Minulo nedeljo le priredila Zveza narodnih društev v Brežnikovi gostilni javno predavanje, ki je bilo za naše razmere prav dobro obiskano. Gosp. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, je poljudno govoril o zdravstvu na kmetih in še posebej o jetiki. Zborovalci so ga zelo pazljivo poslušali in se mu za podučno razpra-vico z živahnim ploskanjem zahvalili.
Ponarejene krone krožijo po celjskem sodnij-skem okraju. Falzifikati so jako dobro izdelani, sporna se jih lahko le po tem, da se zde mastni, ako se jih otiplje. Pozor!
»Šentjurski pevski zbor« namerava o priliki svoje desetletnice (1904—1914) prirediti v Spomladi velik koncert. Zato se obračamo do vseh bivših
članic in članov, doma in na tujem, da nam prihitijo pomagat, da bode naš nastop lep in veličasten, vreden desetletnega obstanka. Istotako prosimo vse sedanje pevke in pevce, da se v Novem letu s podvojeno vnemo in vstrajnostjo vdeležujejo pevskih vaj, ki se med tem časom sporazumno določijo. Vsakemu posamezniku služi v posebno čast in ponos, povzdigniti svoj glas, pokazati svojo moč v proslavo te redke slavnosti! Na zdar!
JVlariborsKi oKraj.
Iz Maribora. (Predavanje vseučiliškega docenta dr. M. Rostoharja v Mariboru dne 6. tm.) Rostohar-jevo predavanje »o kulturnem pomenu narodnosti« dne 6. tm. je privabilo črez 200 ljudij, zvečine inteligence in dijaštva v malo dvorano Narodnega doma. V globoko zasnovanem govoru je razjasnil R. bistvo narodnosti, njen zgodovinski razvoj ter končno dokazal, da leži rešitev naroda v njem samem, v njega fizični in moralni sili. Namen njegovega govora je bil, znanstveno utemeljiti trditev, da smo Slovenci narod, ki se bomo razvili sicer ne kvantitativno pač pa kvalitativno, ako bomo napeli vse svoje fizične in duševne moči. Temeljiti govor je izredno zadovoljil vse navzoče. Do malega vsa naša mariborska inteligenca pritrjuje nazorom R. in ako se strinja žnjegovim »slovenskim* stališčem izo-braženstvo narodno tako eksponiranega mesta, kakor je Maribor, potem lahko trdimo, da je to stališče za narodno ogrožene dele naše domovine edino pravilno. Napadov na R. v »Danu«, vkolikor prihajajo iz M., zato pač ni smatrati pomembnim, ker ne odgovarjajo mišljenju naše inteligence in ker je takim »Danovim« proizvodom videti nezrelost in dibtant-stvo že na prvi mah. Zato R. pač ne bo treba re-plicirati na vprašanja, stavljena nanj v »Danu« od 13. tm., kajti na event. »Danovo« repliko je marib. inteligenca prav malo radovedna, saj je že neštetokrat izrazila željo, da ji »Dan« vsaj ob petkih prizanese s svojimi konfuznostmi iz Maribora. Temeljita predavanja, kakor je bilo R., bodo privabila vedno mnogo poslušalcev. Kritika teh predavanj je sicer tudi dobrodošla, toda pred vsem mora biti vsaj za silo zrela in stvarna ne pa tako slabotna in netaktna, kakor omenjena v »Danu« od 13. tm.
Iz Ruš. (Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru.) Pred leti spoznalo je c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru, da je župno pokopališče zi nadaljno pokapanje inrličev premalo. Zato je prisililo prizadete občine, da so te morale nakupiti zemlje za novo pokopališče, kar so iste — sicer jako nerade — konečno po velikih težkočah vendar storile. Pokopališče se je že pred letom dni popolnoma uredilo in tudi blagoslovilo, do danes pa se mrliči še vedno pridno pokapajo na starem pokopališču, pri čemur se dogaja, da pridejo šele pol zagniti človeški deli na dan. Okrajni zdravnik dr. Mauczka pa vkljub temu še ne smatra za potrebno, da bi se pokapanje na starem pokopališču ustavilo in zaukazalo pokapanje na novem. Prizadete občine pa pridno po nepotrebnem plačujejo obresti od denarja, ki so ga za nakup najele. Lepo gospodarstvo!
Iz Maribora. Drž. in dež. poslanec VVastian je vsled znanih dogodkov odstopil začasno kot predsednik »Siidmarke« in podžupan mariborski. V nem-škonacijonalnem taboru vlada proti njemu tako razpoloženje, da bo moral odložiti tudi svoj državno-in deželnozborski mandat. Škoda ga ne bo!
Iz Slov. Bistrice. Utonil je v Sp. Ložnici v neki jami Lovčev hlapec Horvat. Zašel je v pijanosti v vodo.
Iz Maribora. Konflikt, ki se je vlekel že dalj časa med mariborsko okrajno bolniško blagajno in organiziranimi zdravniki, je sedaj končan. Odslej bodo ordinirali za člane štirje zdravniki, med njimi dr. Ipavic, posebnega blagajničnega zdravnika pa se ni več postavilo.
Tango ples se v mariborskem Narodnem domu na trgovskem in obrtnem plesu 10. prosinca sicer ne bo proizvajal, ampak skrbelo se bode za imenitno zabavo. Svira godba c. kr. pcšpolka št. 53 iz Zagreba. Vabila se že razpošiljajo in v slučaju, da bi se koga prezrlo, prosimo, da se taka zahtevajo od Slov. trgovskega društva v Mariboru.
Dramatično društvo v Mariboru opozarja na Silvestrov večer, katerega prirede narodna društva v Mariboru v vseh dvoranah Narodnega doma z jako zanimivim vzporedom: variete, godba, (orkester glasb, društva) petje, balet, komični prizor in burka »Srečno novo leto*. S to enodejanko se konča staro leto 1913 in s plesom se začne novo leto 1914.
Iz Maribora. (Slovensko gledališče.) Na Silvestrov večer dne 31. tm. se bo vprizorila zelo prijetna enodejanka burka »Srečno novo leto«, v kateri želi dramatično društvo vsem posetnikom predstav in prijateljem slov. gledališča najsrečnejše novo leto 1914. Prihodnja predstava bo na dan sv. treh kraljev dne 6. prosinca 1914 z vprizoritvijo veleza-nimive burke »Dva srečna dneva«, katera se je že v Celju in na drugih odrih z velikim uspehom predstavljala. Režiser bo g. Molek.
Mariborska podružnica »Branibora« naznanja, da je na prodaj tik Slovenske Bistrice posestvo z opekarno pod ugodnimi pogoji. — V Mariboru bi potrebovali slovenskega mesarja, ki bi pa moral imeti lastne glavnice za začetek. — V slovenski hiši je na razpolago lokal za obrtnika, krojača ali čevljarja. Vsa pojasnila daje zgoraj imenovana podružnica.
Iz Maribora. Ponesrečil se je na koroškem kolodvoru premikač Anton Perklič. Stisnilo ga je, ko je spregal skupaj stroj in snežni pljug.
Iz Maribora. Konkurz je razglašen za zapuščino mariborskega hišnega posestnika Antona Klein-schustra.
Iz Ruš. Svojo običajno veselico priredi na Štefanovo Kmetsko bralno društvo v Rušah. Vzpored je zanimiv in vabljiv, ker naznanja razven dveh iger tudi govor g. prof. dr. Pivka ter več točk moškega in mešanega zbora. Na Štefanovo v Ruše!
V Studencih pri Mariboru je bil za župana izvoljen odvetniški kandidat dr. Juritsch, strasten nemškutarski agitator.
Vzor sina. Od Sv. Ruperta v Slov. gor. se nam piše: Lep krščanski sin je gotovo Anton Kropeč, posestnik v šablancih. — Njegova mati, 70 letna bolna ženica, imela je pri njem zgovorjen prevžitek. Kakor po navadi, sporekla se je nekaj s svojo sneho ter odšla zato iz svoje prejšne domačije. Da bi se mogla preživeti, obrnila se je na sodnijo s prošnjo, da iztirja svoje prevžitne pravice od sina. Sin pa je napravil vsem kratek konec. Najel je par sosedov, ki so šli z vozom po staro mater. — Zahtevali so, da naj gre ž njimi nazaj k sinu. Ko je mati zatrjevala, da gre raje v ječo ali v norišnico, kakor k svojemu sinu, zagrabili so možje v postelji ležečo neoblečeno siroto, jo nesli na voz, ji zvezali roke ter jo vklub vpitju in prošnji zavlekli nazaj k ljubečemu sinu. Vso zadevo ima sedaj sodnija v rokah. Res vreden čin katoliškega sina! Tu bi se naj raje naši duhovniki kaj pobrigali.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. (Policijski kandidat — tat.) Ni še dolgo tega, kar smo poročali, da so imeli v sosednjem trgu pri Sv. Trojici nemškutarji to smolo, da jim je orožništvo prijelo trškega policaja kot premetenega tata. Pred par dnevi še le je prisodila okrožna sodnija v Mariboru Siidmarkovcu Puckschitschu 8 mesecev ječe radi tatvine in že so zopet dobili drugega dobrega tiča, nemškega tur-nerja Jurija Amona. Pripravljal se ie namreč malo pretemeljito za svoj bodoči policijski poklic in to ne samo — kakor je dovoljeno — v teoriji, marveč — kakor je prepovedano — v praksi. Mesto stražnika je namreč pri Sv. Lenartu za oddati in zanj bi sodil po naziranju naših tržkih očetov jedinole — Jurij Amon. In zdaj ta smola. Pri Janezu Dimniku je
jit
TUDI BABICA JE ŽE VEDELA,
flllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
da mora rabili le Schidifovo milo, če hoče oprali perilo brez mnogo truda do belega kol sneg. Schichtovo milo, znamka "Jelen", fana nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor novo, ker je — v nasprotju z mnogimi novomodnimi pralnimi sredstvi — zajamčeno prosto jedkih, ostrih sestavin, vsicd katerih perilo kmalu razpade. Zaupajte imenu .c«T>i'ht! Že 60 let se odlikuje.
zopet enkrat gorelo. Ko se je razlegal glas trombe, vabeče vse trške požarnike na delo, štel je ravnokar novoporočeni krčmar in požarnik lleinrik Sene-kovič z natakarico svoje krajcarje. Gorečnost za lepo požarniško dolžnost prevzela je našega po-žarnika tako, da je z natakarico vred pozabil na štetje in denar ter bežal na cesto. Ne tako naš Jurij — tudi požarnik. V njem pa je bolj gorelo poželjenje po Senekovičevih proših — in to mu je blo v nesrečo. Srečno odnesel je sicer tisti večer še pete, a njegova polratnost ga je ovadila pozornemu orož-ništvu. Ini tako bode moral naš nemški Jurij, slovenskih starišev sin, na praznike koliniti svinje jetničarju Fišerju, mesto da bi se »štrekal« z novo uniformo po trgu. Je bilo res vredno postati uem-škutar...
PtnjsISi oKraj.
Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi 4. prosinca v Ptuju v dvorani gospe Zupančičeve predavanje o pomenu kmetijskega knjigovodstva in dne 11. prosinca istotam pouk o prvi pomoči pri oboleli živini. Začetek vsakokrat ob 9. uri dopoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Središča. Kam gremo na Štefanovo, dne 26. grudna? Gledat igre »Legijonarji«, ki jo uprizori tukajšnja podružnica CMD. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Domačini in okoličani — pridite! Odbor.
V	Lunovcu pri Veliki Nedelji je zgorelo gospodarsko poslopje Ivana Kovačič. Zažgal je domači štiri leta stari sinko.
Grabe pri Središču. V visoki starosti je umrl Ivan Kelemina. Služil je kot vojak pri avstrijski vojni mornarici skoraj 16 let. Vedel je veliko povedati o Palestini in sv. mestih Jeruzalemu in Betle-hemu. Ponašal se je jako, da se je v reki Jordan kopal, kar je res redek slučaj med nami. Bodi mu ohranjen dober spomin.
V	rogaški okrajni odbor je bil izvoljen iz skupine kmečkih občin slovenski naprednjak Maks Ber-lisg, trgovec in poštar v Žetalah. Dokaz, kako tega moža spoštujejo kmetje v rogaškem okraju. Ako bi bil on deželni poslanec, bi se pač drugače postavil kakor brezpomembni Jaka Vrečko.
Ormoška ženska CM. podružnica je priredila v soboto in nedeljo pri Skorčiču krasno otroško predstavo »Snegulčica«. Predstava je vsem silno ugajala.
Od Bolienka nad Središčem. Zopet nekaj lepega. Govori se, da ni župnik sam kradel desek in drugo, ampak, da mu je to konkurenčni načelnik dal (?). Kradel bi torej potemtakem pravzaprav konkurenčni načelnik ter župljane imel za norca celo s pomočjo c. kr. orožništva. Kaj poreče k temu orožništvo? Čudno, da župnik ne toži načelnika. Al »gliha vkup štriha«, bedasti župljani pa naj plačujejo? Kam gremo?
Od Velike Nedelje nam piše nek šaljivec: Naš dobro znani Tuna, ki slovi kot dober delavec težkih del, ker po zimi prekopava zemljo, izkopava trnje in drevesne štore, po leti kopija jarke po travnikih in mlati za mertik doli na Hrvatskem. Po svoji naravi je precej močen ded širokega obraza ko polna luna, črn ko stari pisker in zakaj tudi ne, saj je strasten političen klerikalec. Vsako leto zahaja na božja pota, da tam daruje za cerkve ubogim fajmoštrom in za revnega sv. očeta. Letos je pa ugani! nekaj bolj zvitega. Naložil je polno posteljno rjuho belega kruha, klobas od pokojne njegove krave, svinjskega mesa, dve šopani raci in toliko picekov, da je komaj rjuho zavezal ter se podal k nogam v toplice. Ostal je tam dokler ni požrl vsega tega in po vrh si je še kupoval razne pečenke z dobrim hrvatskim vinom in puhal cigarete. Seboj je nesel 94 K, domu je prišel suh. Sedaj pa nam razlaga, kako je prišel zmučen v toplice in kako je šel lahko domu, da je zdrav, močen in koliko mu toplice pomagajo. Mi se pa o njem menimo, da mu lahko toplice koristijo, ker je tje prinesel čez pol centa mesa in drugih tečnih jedil; si tam 14 dni počinil in si lepo umil brlog iz umazanega pobožnega telesa, prej je pa pri slabi hrani doma delal ko farška živina.
Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. (Pritožbe.) C. kr. okrajna sodnija v Ptuju nas vedno bolje muči in nadleguje s svojim nemškim uradovanjem! Od kazenskega in civilnega oddelka prihajajo le nemški dopisi in pozivi, dobivamo le nemške rešitve! Plačani sodnijski uradniki smatrajo slovenske kraje na nemški »vilajet«, se ne zmenijo za ravnopravnost slovenskega jezika! Ali je res slovensko ljudstvo na svetu samo zavoljo nemških in nemčurskih u-radnikov? Nekateri oddelki c. kr. okrajne sodnije pa tudi tako počasno uradujejo, da moramo to javno grajati. Posebno se obrača naša graja zoper oddelek za eksekucije! Take stvari H se morale vendar naglo reševati, pa ležijo mesece in mesece! Človek hodi prosit in priganjat, vča.si se posreči, da se pride do sodnika, da se dobi kako tolažilo, kaka obljuba. Največkrat pa ostane vse pri starem' Tu imamo lepi izgled, kakor se godi neki ženski, katera je izlicitirala neko posestvo! Ali bi ne moglo napraviti pri nas društvo »Pozor« iz Ptuja zborovanja, da bi bila priložnost, da bi se o takih stvareh javno razpravljalo? Tako vendar ne more in ne sme iti naprej! Od naših poslancev ne smemo pričakovati nikake pomoči! Škoda na vsako besedo v tem oziru! Pomagati si hočemo sami. Mi moramo doseči, da bode za nas uradovala c. kr, okrajna sodnija v Ptuju točno in v našem jeziku! Pritožbe pa imamo tudi še zoper c. kr. okrajno glavarstvo, davkarijo, pošto itd.! Sedaj ni silnega dela; imamo dovolj časa, da pridemo v obilnem številu na zborovanje političnega društva. Po eno tako zborovanje naj se napravi v
vsaki župniji, da bodo gospodje pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru in pri nadsodniji v Gradcu izvedeli, da se pritožujemo in zakaj se pritožujemo.
Umrl je po dolgotrajni bolezni nadučitelj na okoliški šoli v Ptuju, g. Ivan Kaukler. Pogreb se je vršil danes popoldne. O odličnih zaslugah, ki si jih je pridobil ta mož za slovensko in napredno stvar, še spregovorimo.
SloVcnjcgraJkl okraj.
Služba občinskega tajnika se odda v Vuzenici. Glej inserat!
Konjerejska podružnica za Šaleško dolino priredi dne 6. prosinca 1914 (na sv. treh kraljev dan) ob pol 12. uri dopoldne v gostilni gosp. Rajšterja v Šoštanju in ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Josipa Skaza v Velenji svoj občni zbor s predavanjem o umni konjereji. Ker se bo na teh dveh zborovanjih razpravljalo tudi o potrebi ustanovitve konjerejske zadruge za Šaleško dolino, vabijo se s tem vsi člani podružnice in prijatelji konjereje na prav mnogoštevilno udeležbo. K zborovanju pride zastopnik c. kr. družbe za deželno konjerejo na Štajerskem.
mm okraj.
Dopisi »Narodenga Lista« iz Kozjega. Izjavljam, da gg. Maks Merčun in Ljudevit Ulčar nista niti pisala niti inspirirala kakoršnegakoli dopisa ali članka, ki je izšel iz Kozjega v »Narodnem Listu«. Lešničar, urednik.
Iz Bizeljskega. Knežji lovec Gregor Lamut je ujel na železo krasno divjo mačko. Žival je tehtala 6 in pol kilograma in je bila dolga od gobca do konca repa 89 cm. Lovski blagor!
Iz Blance ob Savi. (Postajališče"). Na Blanci še vedno željno pričakujemo otvoritve toli potrebnega in za naš kraj jako važnega postajališča. Kaj lična postajica, ki jo je zgradila občina na svoje stroške v letošnjem poletju, se vkljub vsetn prošnjam in posredovanjem od raznih strani še vedno ne otvori. Otvoritev tega postajališča se odlaša že več kakoi dva meseca in živa duša ne ve, bomo li sploh še letos dočakali, da prvič »zažvižga« hlapon v naši tihi in mirni vasici. Ni čuda, da se slišijo že od raznih hudomušnežev ostri dovtipi na račun našega postajališča. Prej so bili baje vozni listki krivi, na katere se je pozabilo, a zdaj je postajica že 1 mesec preskrbljena ž njimi in željno pričakujejo, da pridejo med svet. Namen teh vrstic je, opozoriti železniško upravo, da v najkrajšem času ugodi želji in potrebam prebivalcev tukajšnjega kraja in upošteva dejstvo, da so se občani, zlasti pa sedanji g. župan pri zgradbi postajališča v resnici žrtvovali in ne bali truda, časa in nemalih stroškov, zakaj vodila jih je iskrena želja, ugoditi splošni blaginji prebivalstva po več nego desetletnem brezuspešnem prizadvanju in boju za dosego postajališča na Blanci. M.
Iz Artič pri Brežicah. Pred kratkim se je oglasil dobro znani petelinček iz Artič v »Slov. Gospodarju« in skušal mirne ter razsodne soobčane nekoliko osmešiti. Da se mu to ni posrečilo — razvidi gotovo sedaj, ko ga že »Gospodar« opominja, naj bode pri poročilih saj malo resnicoljuben. Prekrojil je svoje lažnjive dopise v toliko, da je opustil grajo in začel s hvalo. Posebno hvali nekega Artičana. ki ga pa vsi dobro poznamo kot vzglednega vzor »moža«. Ta veliki »mož« se rad tudi sam povišuje. Morda je kje slišal, da se imenitni ljudje dajo nositi
in hitro se je dal po K____ »štuporamo« domov
nesti. Sladkoginjen od vina, zavžitih jedil in tolike časti, je na vse pozabil, kar je svetnega. Zato je bil prinešen v takem stanu domov, da je joj! Pravijo, da je bila potem »generalžehta«.
Cjutotncrski okraj.
Umri je v Ljutomeru občinski redar Andrej Luknar v starosti 72 let.
Razne norosti.
Iz tužne Kranjske. Prejeli smo sledeči dopis: Končane so deželnozborske volitve. Stanje strank v deželnem zboru ostalo je isto. Edina sprememba je pri izvoljenih. Po glasovih napredovala je narodno napredna stranka; ta napredek bi bil še večji ako bi ne bil skrajni pritisk in pomoč vladnih organov na tisoče glasov razveljavil. Zmaga, katero je takozvana Slovenska ljudska stranka v svet zatrobila, je jalova. Kakor je v zadnjem podlistku »Slov. Naroda« L. C. izvrstno opisal gledajoče miši, tako smelo trdimo, da so že te miši naglodale stolček, na katerem sedi »vsegamogočni« vladar kranjski. Vse to bi bilo za nas še manj pomembno, ako bi ne imeli dokazov, da je stranki, katera si je napravila firmo »slovenska« ljudska stranka, narodnost postranska stvar! To, kar smo vedno trdili in kar r,o klerikalci vedno tajili, smo slišali iz ust pristnega klerikalca: »Kaj nam mar narod in narodnost, da le nasprotnik klerikalizma, narodnjak propade in mi na bojišču premaganega slovenskega naroda vladamo.« To naj si zapomni slovensko ljudstvo, posebno pa tistih 50.000 nezavednih volilcev — da so klerikalni volilci grobokopi slovenskega naroda — kojim bo vekomaj ostal KajnOv madež! Tužna nam majka, ako ne pride kmalo rešitev, kojo pričakujemo vsled do-gnanih dejstev najnujneje. Vam sinovom Štajerske in Koroške, koji se imate boriti za ohranitev naroda, naj ne bode Kranjska za vzgled, ker v tem vzgledu zrcali se le vaš pogin.
Velika železniška nesreča. Iz Krakova poročajo: Na železniški progi Lvov-Krakov je izbruhnil
na postaji Bela Dolina ogenj v osobnem vlaku, ki je vozil 800 ruskih delavcev. Enemu izmed delavcev je eksplodirala steklenica z bencinom. Nastal je požar, ki se je hitro razširil. Vlak so ustavili, ko je bil vlak že v plamenih in je ogenj švigal iz oken. Delavci so poskakali iz gorečega vlaka na drug tir, po katerem pa je privozil brzovlak, katerega strojevodja vsled megle ni videl, da tir ni prost. Brzovlak je zavozil med delavce. Dvajset delavcev je bilo ubitih, šestdeset pa težko ranjenih.
Zverinska mati. Pred kratkim je obolela pri posestniku Mayerju v Vilheringu 24 letna dekla Jol. Humerjeva. Zdravnik je konštatiral, da je bolezen posledica poroda in je hotel videti otroka. Humerjeva je priznala končno, da je pred kratkim porodila mrtvo dete in ga pokopala v gnojnici. Toda v gnojnici niso našli otroka. Končno je dekle priznalo, da je porodilo nepričakovano v hlevu in da je dalo mrtvega otroka svinjam v korito. Poleg korita so našli v stelji ostanke otrokovega trupla.
21 dni brez hrane. V Berlinu so aretirali bankirja Kargerja, ki je obdolžen raznih sleparij. Kar-ger je začel v preiskovalnem zaporu stavkati na ta način, da ne sprejme nobene hrane in živi ob sami vodi, in sicer že več kot 21 dni. Spočetka so mislili, da dobiva Karger skrivaj jedila. Postavili so ga pod strogo nadzorstvo, ki je dognalo, da uživa mož, ki je poleg tega bolan, res samo vodo.
Siromašen kardinal. Kardinal Oreglia, ki je pred par tedni umrl, je zapustil svojim sorodnikom osem milijonov lir. Pravijo pa, da to ni mnogo, ker je kot kardinal dobival več nego 100.000 lir na leto, ne da bi kaj delal. Ker je bil zelo lakomen, je ves ta denar nalagal plodonosno. oziroma celo oderuško. Revežem ni zapustil ničesar. So pač »siromaki« ti kardinali!
LISTEK.
Mary E. Wilkins:
Dolga roka.
Detektivna novela. — Prevel —a.
(Ta povest je dobila I. ceno 400 L (8000 K) pri konkurzu, ki ga je razpisal 1. 1894. newjorški „Bacheller Syndicat za najboljšo detektivno povest.)
(Dalje.) Peto poglavje.
Dokazi, drug za drugim.
V	pondeljek zvečer. — Detektiv je prišel, kakor sem pričakovala. Bila sem pokonci, kakor hitro se je začelo daniti, in prišel je k meni po rosnem polju s Ciklopedijo pod pazduho. Vkradel se je od Phoebe Dolejeve pri zadnjih vratih.
Ukazal mi je, naj prinesem očetov samokres; potem mi je pomignil, naj grem z njim na zadnjo stran dvorišča.
„Sedaj ga izprožite!" mi je rekel, ko mi je potisnil samokres v roko. Kakor sem že omenila, je bil strel še vedno v njem.
»Vznemirila bom sosede, sem odvrnila.
»Izprožite ga!" mi je ukazal.
Skušala sem to in sem pritisnila petelina, kolikor sem imela moči.
„Ne morem."
,.In vi ste vendar precej močna ženska, kajneda?"
Rekla sem, da so me vsaj smatrali za tako. O, kolikokrat sem slišala praviti o moči mojih ubogih ženskih rok in o njih izurjenosti pri tem morilnem orožju!
Mr. Diks mi je vzel samokres in je malo stisnil petelina.
»Jaz bi ga lahko izprožil", je omenil, »toda nočem. To bi vznemirilo sosede.
»To je en dokaz več proti meni", sem vzkliknila obupana. »Morilec je po-kušal izprožiti samokres, pa ni imel za to dosti moči."
»To je en dokaz več proti morilcu", je popravil Mr. Diks.
Šla sva v hišo, kjer je dolgo in pozorno ogledoval mojo škatljico z najdenim« stvarmi. Ko si je ogledal prstan, me je vprašal, če je pri nas zlatar. Odvrnila sera mu, da ni in da tudi ni bil nikoli. Omenila pa sem mu. da je moj oče hodil po kupčiji najpogosteje v Acton, ki je oddaljen od nas deset milj.
Zelo vestno si je ogledal gumb, katerega sem našla v čumnati, in nato me je prosil naj mu pok-ižem očetovo garderobo. Hitro jo je pogledal. Razun obleke, v kateri je bil oče pokopan, je visela še ena popolna obleka v omari v njegovi sobi. Razun tega sta visela tam dva površnika, star črn frak, par hlač in dvoje črnih telovnikov. Mr. Diks si je ogledal vse gumbe. Niti eden ni manjkal.
V	Skrinji poleg kuhinje je visela še ena stara obleka. Tudi to je preiskal, in glej niti tam ni manjkal noben gumb.
»Kaj je delal vaš oče tisti dan, predno je umrl?" me je vprašal nato.
Po kratkem razmišljanju sem mu povedala, da je odvil nekaj pošiljatev, ki so prišle nanj iz Vermonta in da je nato nekaj brskal zuuaj na vrtu.
,.In kaj je imel na sebi?"
,.Mislim, da rujave hlače in črn telovnik. Suknje ni nikdar nosil pri delu."
Mr. Diks se je hitro vrnil v očetovo spalnico k omari za obleko. Jaz sem ma sledila. Vzel
je od tam rujave hlače in črni telovnik in ju je zelo pozorno ogledoval.
»In kaj je nosil čez to obleko?" me je vprašal detektiv.
„1, platnen predpasniki" sem odvrnila brez raz-jišljanja, zakaj zdelo se mi je, kakor da bi vidbia pred seboj očeta, ki gre na vrt v modrem platnenem predpasnika, do ram segajočem.
»In kje je?"
„Kaj ni v škrinji poleg kuhinje?"
.Ne."
Vendar s/a šla še enkrat pogledat v škrinjo; preiskala sva vso kuhinjo. Ko sva tam stala, je priskakljala tja mačka skozi odprtino v vratih, ki so mojila kuhinjo in kolarnico, in se je začela nama dobrikati okrog nog. Mr. Diks se je sklonil in jo je pogladil. Nato je skočil k vratom kolar-nice, ki so bila zaprta s kljuko, odprl jih je in je šel ven. Jaz sem hotela iti za njim, toda po-mignil mi je, naj lo ostanem tam, kjer sem.
„Sicer ne gleda sem nobeno okno iz hiše mojih gospodinj", je rekel, »toda lahko bi prišla katera izmed njih sem sko i zadnja vrata."
Sledila sem mu. Šel je počasi po stezi, ki se je vila zadaj okrog naše hiše in ki je držala potem čez polje k ozadju hiše Phoebe Dolejeve. Vstavil se je, odlomil šipkovo vejico in je krenil z njo k staremu vodnjaku, kjer se je zopet ustavil. Ta vodnjak je bil že mnogo let brez vode in s kamenjem in grmičjem napolnjen. Nekaj desk je bilo položeno čezenj in dva ali trije veliki kamni so bili na njih, da bi ostale deske na svojem mestu.
Mr. Diks je vrgel pogled na zadnja vrata hiše Phoebe Dolejeve, pokleknil je, odvalil kamne, nato je odstranil deske in je začel gledati v vodnjak. Nagnil se je kolikor mogoče največ čez rob in je začel z roko loviti po vodnjaku. Po več brezvspešnih poskusih je vstal in se je vrnil k meni s prošnjo, naj mu prinesem solčnik z zakrivljenim ročajem ali kaj podobnega, s čemur bi mogel potegniti iz vodnjaka kaj lažjega.
Prinesla sem mu moj solnčnik, katerega srebrni ročaj je bil lepo zakrivljen. Krenil je zopet k vodnjaku, pokleknil je, spustil solnčnik v jamo in je potegnil iz nje z lahkoto, kar je nlovii. Nato mi je prinesel ono stvar.
„N omedlite", je rekel in me je prijel za
ramo.
In res, skoro bi bila omedlela, ko sem zagledala, Saj je prinesel. Bil je očetov prepasnik, ves s krvjo poškropljen!
Ozrla sera se na predpasnik in potem nanj.
»Ne omedlite", je rekel. »Na pravi sledi sva. Tu imate tudi oblačilo h kateremu spada najdeni gumb, — poglejte, poglejt !" Pokazal je na mesto, kjer je gnmb res manjkal. Nekaj belih nitij se je Se dria\o tam. Drug, najdenemu čisto podoben gumb, je bil ravno tako prišit z belo nitjo.
»Kaj naj to pomeni?" sem zašepetala in sem komaj vlovila sapo. V glavi se mi je vrtelo.
»Takoj bova zvedela", je odgovoril. Ozrl se je na svojo žepno uro. Nato je položil na tla grožnji sveženj.
»Kajneda, vi niste mogli raznmeti, kako je mogel priti morilec k vam v hišo in oditi iz nje, ko so bila vendar vsa vrata od znotraj zaklenjena ?"
»Tako je."
»Dobro, jaz pojdem sedaj ven. Zaprite ta vrata za menoj s kljuko."
Šel je ven z mojim solnčnikom. Zaprla sem vrata s kljuko. V tem trenotku pa že vidim vra tica v mačji odprtini dvignjena in njegovo roko in ramo vtaknjeno skozi odprtino. Skrivil je roko eori v smeri h kljuki, toda manjkalo mu je pol čevlja, da bi kljuko dosegel. Potegnil je roko nazaj, čez malo časa pa jo je zopet vtaknil, toda sedaj z mojim solnčnikom. Z njegovo pomočjo je z lahkoto dosegel kljuko, katero je lahko dviernil. Nato jo je zopet dal na svoje mesto. To pa ni šlo tako lahko. Moral se ie dolgo trnditi. Slednjič se mu je to vendar posrečilo; nato je vrata vnovič odprl in je prišel k meni.
»Tako je to bilo!"' je rekel.
»Ne, t«ko to ni bilo", sera ugovarjala. »Nobeden človek ne bi mogel imeti po takem d janiu toliko potrpežljivosti, da bi na ta način zaprl vrata za seboj."
»Prosim stegnite vašo roko.„
Ubogala sera. Ozrl se je na mojo roko, potem na svojo.
,.Ali imate doma kako mero?"
Prinesla sera rau jo iz svoje šivalne košarice. Zmeril je najprej mojo roko, potem svojo in slednjič razdaljo od mačkine odprtine do kljuke.
»Imam za vas dve nalogi za danes in jutri", je rekel nato. »Te dni ne bom mogel priti sem, kvečjemu za treno ek. Poiščite vsa stara pisma vašega očeta in jih preberite. Dalje poiščite moža ali ženo v tej vasi, katera roka bi bila šest palcev daljša od vaše. Sedaj moram domov, sicer bi me lahko moja gospodinja iskala."
Šel je skozi celo hišo k pročeljnira vratom, razgledal se je na vse strani, če ga kdo ne opa zuje, nato je stopil na cesto in je šel po nji s Ciklopedijo pod pazduho.
Po njegovem odhodu sem si skuhala skodelico kave in sera se nato lotila dela po njegovih »instrukcijah". Celo dopoldne sem brala stara pisma. Cele kupe sem jih našla v zabojih na podstrešju, nekaj jih je bilo tudi v očetovi miznici.
Izbrala sem izmed njih nekatere, da jih predložim Mr. Diksu. Eao izmed njih govori v očetovi epi-sodi v očetovi mladosti, za katero pa se je najbrže že davno prenehal zanimati. To pismo je bilo shranjeno po njegovem priljubljenem Dačinu — bilo je namreč prilepljeno spodaj k miznemu pokrovu. Pisala ga je pred štiridesetimi leti roka Marije Woodsove — dve leti pred očetovo poroko, — in dala mu je v njem »košarico". Pisano je bilo v umetnem slogu oue dobe, očividno je bilo prepisano iz kakih »Ljubimskih pisem".
Moj oče je najbrže ljubil Marijo Woodsovo tako goreče, kakor ljubim jaz Henryja, ker je tako skrbno spravljal cela leta taka pisma. Menila sem, da je ljubil mojo mater. Zdelo se mi je, da jo ima rad tako, kakor ljubijo drugi možje svoje žene, da sem se pogosto sama sebe spraševala, če bodeva midva, to je Henry in jaz, tako popolnoma harmonirala med sepoj.
Marija Woodsova je bila v mladosti gotovo krasna kakor angelj. Moja mati ni bila lepa; bila je namreč zelo močna in životna, in ljudje mislim, so jo sumili, da lena in neumna. Toda ona je bila pridna žena in je skušala zadostiti svojim dolžnostim.
V	torek zvečer. — Danes na večer se mi je nndila prva priložnost, da napravim drugo nalogo, ki mi jo je naložil Mr. Diks. Najpriprav-nejši kraj za primerjanje rok se mi je zdela hiša molitve. Po vasi vendar nisem mogla hoditi z mero v roki in vstavljati ljudi, da bi jim zmerila roke. Nihče ne ve, kako sem se bala iti k zboru, vendar sem šla tja; drugače pa se nisem brigala za obraze svojih sosedov, ampak za njihove roke.
Zasledila sem to. kar je želel od mene Mr. Diks; toda moje odkritje ne more najini stvari prav nič pomagati in drugače bi ga lahko napravil tudi sam. Roke Phoebe Dolejeve so celih sedem palcev daljše od mojih. Nikdar pred tem se nisem za to zmenila, in vendar ima nenavadno dolge roke. Toda čemu naj bi bila Phoebe Dole-jeva odprla ona vrata?
Opravila je pobožnost — krasno pobožnost. Jaz sama sem bila od njenih besed okrepčana. Govorila je o božji ljubezni do nas v vseh križih in težavah življenja in o tem, kako je Njpgova pomoč najbližja, kadar je naša beda največja.
Ko smo odhajali iz zborovalnice, sem slišala nekaj oseb govoriti o Mr. Diksu in o njegovi svetopisemski Cikloppdiji. Menili so, da študira bogoslovje in da si skuša s prodajo knjig pridobiti potreben denar za študije.
Marija Woodsova ni bila na zboru. Mnogi so vprašali Phoebo, kako ji je in ona je odgovorila: »Ne posebno dobro."
Precei pozno je že. Mislila sera, da pride danes Mr. Diks ponoči k meni, toda ni ga bilo tn.
V	sredo. — Sama ne morem tega verovati kar hočem tn napisati. Zdi se, da vse najino raziskavanje kaže na eno osebo in ta osebo ... To je neverjetno! Nočem verjeti teea. Mr. Diks je prišel kakor oni dan zarano k meni. Pokazala sem mu pismo Mariie Woodsove. On pa mi je povedal, da je bil v Actonn in da je tam poiskal onega zlatarja, ki je vrezal poslednji datnm v prstan tako pred šestimi tedni pred očetovo smrtjo.
»Nočem biti grob, toda vaš oče se je menil zopet oženiti", je rekel Mr. Dik«.
vera, da bi bil hodil od materine smrti h kaki ženski", sera protestirala.
..In vendar se je pripravljal k ženitvi", je ostal Mr. Diks pri svojem.
..in kdo je bila ta žena?"
Pokazal je na pismo v moji roki.
»Marija Woodsova?"
Pritrdil je.
Pogledala sem ga vsa — omamljena. Kaj takega rai ni prišlo niti v sanjah na misel.
V'.el je iz ž-pa kuverto in je potegnil iz nje karton, lepo ovit z modrimi in ruiavimi nitmi.
»Poerlejte prosim na niti, katere ste našla", je rekel Mr. Diks.
Prinesla sem škatljico in primerjala sva. Imel je nekoliko vzorcev modre šivalne svile in rujave btmbaževine, in glejte čisto podobne so bile mojim!
,.Kie ste iih našli?" sem vprašala.
»Med odpadki svoje gospodinje."
Izbulila sem nanj oči.
»Kaj to pomeni?" sem zajecljala.
„No, kaj mislite?"
»To ni mogoče!"
Šesto Poglavje.
Pojasnilo.
Dalje v sredo. — Ko mi je Mr. Diks povedal tako absnrdno možnost., da je Phoebe Dolejeva izvršila umor, sva sedela v kuhinji. On je sedel pri mizi, položil je nanjo polo papirja in je začel pisati. Kar je napisal, imam pred seboj.
»Prvič" — je rekel Mr. D>ks in je pisal tako h tro kakor je zgovoril. »Čegave roke so tako dolge, da bi lahko odprle gotova vrata te hiše od zunanje strani? — Phoebe Dolejeve".
»Drngič. — Kdo ima v svoji košarici za odpadke kosce istih nitij in bomb ževine, kakršne ste našli vi na tleh vaše sobe za gostp, kamor ona — po vašem mnenju — ni vstopila?— Phoebe Dolejeva."
VABILO NA
DOMAČI PLES
ki se vrši
v soboto, dne 3. Januarja 1914 v gostilni »Pleterski" na Bregu
pri Celju. Začetek ob 8. url. Vstopnina 40 vin.
Za obilen obisk se priporočata 460	Egid in Minka Vibar.
Tretjič. — Kdo se je najbolj zanimal za vašo zeleno svileno obleko, s krvjo oškropljeno, da jo je prebarval? Phoebe Dolejeva."
»Četrtič. — Kdo je bil prijet na laži, ko je skušal zvaliti krivdo zločina na nedolžnega moža? — Phoebe Dolejeva."
Mr. Diks se je ozrl name. Pomislila sem.
»To ne dokazuje ničesar", sem rekla. »Ta manjka motiv, vsled katerega bi umor izvršila."
»Ta motiv je tu."
»In kak?"
»Marija Woodsova vam ga popoldne pojasni."
Nato je začel zopet pisati.
»Petič. — Koga se je videlo, kako je vrgel nekak sveženj doli v stari vodnjak za hišo Martina Fairbanksa ob eni uri zjutraj? — Phoebe Dolejeva."
»Vi-vi-videl da je kdo?" sem zajecljala.
Mr. Diks je pritrdil. Nato je pisal naprej.
»Šestič. — Komu je bilo silno mar za dolgoletno skupno življenje? — Phoebi Dolejevi."
Mr. Diks je odložil pero in se je vnovič ozrl name.
»No, kaj hočete še zavračati?" je vprašal.
»To je popolnoma nemogoče."
»Zakaj pa?"
»To je žena."
»Mož bi lahko sprožil oni samokres, katerega je ona skušala sprožiti."
»K temu bi bilo potreba moške moči, da bi umorila človeka z ono vrsto orožja, katero se je rabilo", sem ugovarjala dalje.
»Ne, tega bi ne bilo potreba. Za tak udarec ni treba posebne moči."
»Toda to je žena!"
»Zločin ne pozna spola!"
»Toda to je dobra žena — član cerkvenega zbora. Včeraj popoldne sem jo slišala moliti. Tega ni v značaju."
»Niti vam, niti meni, niti komu drugemu izmed ljndij ni dano vedeti, kaj je v značaja ali kaj ni", je odvrnil Mr. Diks.
Vstal je in se je oddaljil. Jaz sem mogla samo strmeti za njim v polmraku.
Popoldne je prišla k nam Marija Woodsova, porabivši Phoebino odsotnost. Marija se je v teh poslednjih tednih postarala za deset let. Njeni lasje so beli, obraz upadel in brez barve.
»Ali bi mi ne darovali oni prstan, katerega sem dobila od njega pred štiridesetimi leti?" je zajecljala.
Dala sem ji ga. Poljubila ga je in plakala kakor majhen otrok.
»Tedaj me je Phoebe pripravila obenj", je ihtela, »toda topot mi ga ne vzame."
In Marija je začela med grenkimi solzami pripovedovati historijo svoje dolgoletne podlož-nosti Phoebe Dolojevi ker mirna, otroška duša je bila popolnoma in vedno pod vplivom, onega drugega, močnega značaja. Njena podložnost se je datirala že iz let pred prvotno ponudbo, katero ji je stavil moj oče; Phoebe je namreč obljubila, še predno se je cn v Marijo zaljubil in ona v njega, da se ne bo možila. In Phoebe je bila, ki jo je pregovorila — predstavljajoč ji, da je vsled te slavne obljube vezana, — da je odpisala očetu ono pismo, v katerem je njegovo ponudbo odvrnila in mu prstan vrnila.
»Toda vkljub vsemu temu bi se bila vzela, ako bi ne bil umrl", je rekla. »Hotel mi je dati prstan, dal je s tega vzroka vrezati vanj drugi datum. Tako srečna bi bila!"
Stresla se je in me je gledala s prestrašenim izrazom na obličju.
»Kaj je delala ono noč Phoebe Dolejeva na zadnji strani vašega dvorišča ob eni uri?" je kriknila.
»Kaj mislite s tem?" sera vprašala.
»Videla sem, kako je Phoebe šla skozi zadnja vrata vaše kolarnice v oni noči ob eni uri. Nesla je v naročju sveženj. Š a je po stezi do starega vodnjaka, nati se je pripogaila in zdelo se mi je, da nekaj brska.
Sfeckenpferd - IHilno - mlečno milo
Bergmann & Co., Dečm n. L (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri nmnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po
70 v se dobi povsod.	147 60-32 g
Izboren dolenjski
dobi se samo v gostilni
„Pleterski"
na Bregu pri Celju.
Ko je vstala, ni imela več svežnja. Opazovala sem jo iz naših zadnjih vrat. Zdelo se mi je, kakor da bi jo slišala oditi pred kratkim časom ven, šla sem doli in sem našla zadnja vrata odprta. Eo sem opazila, da je krenila na polje, sem hitro skočila proč in stekla gori v svojo sobo. Kmaln po tem sem jo slišala stopiti na dvorišče in črpati vodo. Spala je doli. Kaj je neki delala ono noč na vašem dvorišču ?"
„Morate jo vprašati", sem odgovorila. Čutila sem, kako mi kri zaostaja v žilah.
„Bojim se", }e zastokala Marija Woodsova. „V poslednjem času je zelo čndna. Rajši bi imela, da bi se oni kolporter nastanil pri vas."
Približno eno nro nato je šla Marija Wood-sova domov. Dala sem ji trak, na katerega je privezala očetov prstan in ga dala v nedrije ... Toda še sedaj ne morem verovati.
V četrtek. — Vsega je konec, Phoebe Dolejeva je vse priznala!
Še sedaj ne vera. kako je Mr. Diks to dognal, — kako jo je obdolžil njenega zločina. Po za-jntrekn sem jih videla iti po polju; Phoebe je šla prva, korakala je kakor mož, Mr. Diks je šel za njo in nboga stara ljubica mojega očeta ie stopicala zadnja in je držala robec na očeh. Ravno v onem trenotkn, ko sem jih opazovala, je v hiši zazvonilo. Ko sem odprla, sem zagledala tam gručo ljudij; na čelu jim je bil nadšerif. Vdrli so v sobo za goste ravno takrat, ko je planila tja Phoebe Dolejeva z Mr. Diksom in Marijo Wood-
80V0.	(Konec prihodnjič.)
Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje.
Liibi gospot tan pr Narodnen Listi!
Tisto S2 še venda spotite, dere sen Van pisa, kak sen se pr Turkih bežanja včija. Kak domu priden, sen nenok lotmerške freterane vkup zezva, ka bi jin pokaza, ka sen ne tak nor, ka si nebi nič za-puna, tak kak karnenski Ficko, ge mors v posojilnici za sakšo kruno ekstra cinš i ačuniti. Dere sen jin ali toto bezanje koza, sen se zlo vkup vzeja, ka bi ja vidli, keko mi je bežanja v nogah ostalo, te pa sen namesto do noršinskega Vapotiča, tan so tni namenili za novik por litrov vina pločati, Verzi od-beža. Preveč sen si silo dela, tak ka se ni je jezik doj po prusliki obesa. Ena tetica Veržeh pa so mi zavečjo most na šijak prvezali, te pa mi je jezik tak po malen nazoj potegnolo. Preči dugo ali je to trpelo — vete jezik man že takši, ka ne gren s kerin šte jiincon mejat — samo novega sen le dosta zveda.
Enok so veržensken kloštri zenega Vogra huj-diča natirovali, pa se jih je nič ne straša. 'I otega hurmoka so potli nad Lotmerk domu gnali. Te bi pre mogli viditi kak so naši Lotmeržanje skokali. Vrbjakov Dori se je krega: »Kak vragi morete totega norloka f Lotmerk prignati, se pa vidite ka mamo f Lotmerki že prek prokleto preveč trotlnof, tak ka pameten človik najč več v gemeindeausšus ne pride.«
Dere so bli to enok škof Veržeji, ka so pr kloštri nekaj žegnovali, ba lan na ploci tiidi en ringl-špilar. Vete siromak si tiidi more peneze služiti.
Lotmerški kaplan Rajstajfel ali kak se piše, pa se je boja, ka bi te lidje premalo na ofer dali, paj leta od enega do ovega po Veržeh, ka bi ringlšpilara nagnali. Sakrmenski fašjok, najč siromaki totih por krajcarof ne prvošči ali pa se je venda trošta, ka ta škofon po veržensken ploci čardaš plesala, te pa bi jima ringlšpil na poti bija.
Škof je tisti den že venda htido predga, da je ena Vogrica viin s cirkvi prišla, pa se je potožila: »Aj, viije je le blaženo, notri paj san vrag.«
Križofski fajmošter ma pre zajšeno puco farofi, ka de pre tiidi čudeže delala, tak kak negi na Krajn-sken, gi je ena baba telečjo krf švicala, tota pa de venda svinsko — se do zaj skoro mesorili.
Zaj sen že po tak vmaj, ka bi lehko za ministra ša. Kaj vf" rečete, e bi jaz lehko priša v ministerstvo, tak kak Frgoč, ali kak se deno ovi piše, ge nameni s Srbijoj kšefte delati. Prmojoj duši, teko ven kak un, se sen že večkrot v Lotmerki na kvotrnih sejih bija, pa sen vida kak so babe liikec odovale.
Lotmerški Nemci, so letos na Martinovo namesto gosek pre kovrane jeli, to so pre bole nemški ftiči, pa bole fol so.	, >
Drgoč bon Van že te po pisa, če me nede vo-grski betek ima — vete ovo je fse zdravo, samo tisto ka z rokavof visi je za nič.
Ce te za fašenk še kaj vina meli — tisti je pre dober za fse betege, pošlite ga Vašemi
Komarovemi Mlhalekl.
i *
Loterijske številke.
Dunaj, dne, 20. dec. 1913:
80, 84, 46, 78, 64
Kdor mnogo sedi,
mora skrbeti za dobro prebavo !
Domače sredstvo, ki se izdeluje iz najboljših in dobro učinku-jočih zdravilnih zelišč kar najskrbneje. ki vzbuja tek, pospešuje prebavo in pa Cisti Creva, odpravlja posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlajenja. sedeCega življenja in zaprtja, napenjanja, krCev, je
D r. R 0 S H balzam
za
želodec
Glavna zaloga: Lekarna
B. FRAGNER, c- ^^T
Pri Črnem orlu", PRAGA, Mala st^an 203, Se razpošilja dnevno, ogel Nerudove ul
I cela steklenica 2 K, polovica I K. Po pošti se pošiljajo proti povzetju ena mala steklenica za K 150 velika K2'80. zaK 4'70 se pošljeta dve veliki, za K8'-štiri velike in za K 22 — 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga v vseh avstro-oo skn ekarnalt.
SVARILO! Vsi deli embalaže nosijo to postavno zavarov znamko.
V boji proti katarom
se rabi vedno
THYMOMEL SCILLAE
(Besedilo zavarovano.) Vpliva na ustne in dihalne dele telesa, odpravlja kašelj, lahkega in oslovskega, varuje pri boleznih v d halih. odpravlja težko dihanje in je za otroke in odrasle enake vrednosti. Zdravniške autori.ete ga priporočajo, ima prijeten okus. I steklenica 2 K 20 v. Pošlje se po pošti proti plačilu naprej za K 2 90 1 steklenica, z K T— 3, za K 20'— pa 10 steklenic franko. Ne dajte si drugih slabih sredstev vsiliti!
L MER, letam,
c. in kr. dvorni založnik PRAGA III., št. 203
P.
Za spomladansko zdravljenje
HarbabDyjev sestavljeni
Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilno, odstranja zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide,
debelost. Cena 1 steklenici K 1*70, po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino:
Dif Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26-13
Se dobi skoro v vseh vetjih lekarnah. - Po poŠti se poSilja vsak dan.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. T. W„ Gradec: Vaš dopis prejel in ga nekolika spremenil. Kar se tiče Vaše osebne zadeve, bi bilo boljše »poslano«. Prav hvaležen sem Vam za zanimanje, ki ga kažete za naš list . veselilo me bo, čg me obiščete. — Artlče: Hvala, prosim ve5 sodelovanja, od tam nimamo nič dopisov. Četudi imate trdo roko kot pravite, pa bo že šlo! — Ptuj: Dopis priobčil. Prosim še kaj novic! Saj se vedno primeri kaka nesreča, kdo umrje ali kaj druzega; novice nam pridobivajo vedno nove naročnike. — ir ob J. ž.: Prisrčna hvala, se še priporočam! •rmož: Mi je zelo žal, bilo je tudi za »Slov. Nar!« že prepozno. — Velika Nedelja: Vaš »Tuna je zej ali tje tiidi na vrsto priša«. Prosim lepo novici In pošljite naslovov za nove naročnike! — Bezo-vica:" Pošljite kaj novic in imen za naročnike. Do-pis^prav dober! — Kranj: Pišite, prosim, pa ne tolikofc politično, bolj dobrodošli so nam dopisi iz kmečkega življenja. — Sv. Štefan pri Šmarju: Veseli p^e, da se kot ženska zanimate za naš list, satno da je bil dopis preoseben. Prosim, kaj drugega. — Sv. Štefan pri Šmarju: Kratek opis Vaše fare dobrodošel. Oglasite se kaj! — Sv. Andraž v Slov. gor. Kaj drugega! Samo napadi na klerikalno društvo ne izdajo, treba je treba delati za našega, pridobivati člane, širiti časopisje. Le organizacija in močno časopisje vede do zmage. Na Kranjskem so naprednjaki na kmetih propadli, ker so jih klerikalci s številom močnih društev in časopisov prehiteli, dasi so imeli naprednjaki s svojo politiko prav in ne klerikalci. Zdravi in pišite še kaj! — Sv. Bolfenk: Nič novic?_
Ženitna ponudba.
Inteligenten ekonom, prijetne zunajnosti, z gotovino, veS5 tndi trgovine, se želi priženiti h kaki trgovini ali gostilni z zemljiščem,, vzame tudi vdovo brez otrok. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne. blagovolijo naj se poslati pod šifro „sre6na bodočnost 26" na uredništvo tega lista. Tajnost zajamčena.	684 2-1
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. ,[ Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer — inserat ne priobči. —	-
?o*«Wo je proda
v Ojstriški vesi pri Št. Jurju ob Taboru (Oovirkovo). — Obsega 13oralov njiv. gozda, tiSvnikov, dalje je zraven mlin in žaga. H ša je zidana, zraven so vsa gospodarska poslopja. Sadnega vrta so 3 orali, hmelia Cez 2000 štang. Cena 30.000 K z vsemi premičninami in poiiiltvom vred, 8.000 K lahko obleži. 665 3-2
! 500 kron !
vain plačam, ako moje „Ria-balzam" ne odstrani kurjih ores, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garanoij-
skim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschan)I. poštni predal 12/227. Ogrsko
Širite Narodni List!
pctfci, župniji, učitelji o sirolin« Jocbc"
pri obolenju dihal:
K. S. dvoriti operni pevec H., D.
Močno sem kašljal in po naročil* g. dr. S. sem rabil sirolin „Roche". — Uspeh je bil sijajen.
Župnik R. Sp. v W. (Alzaško).
Trpel sem na močnem in trdovratnem katarju v krhiju; sirolin „Roche" je vplival takoj z uspehom. Ta izdelek dviga tudi tek.
Učitelj A. Sch. v Kolinu-L.
Moj bronh Jalni katar je bil c sirolinom „Roche" jako hitro odstranjeni ozdravil sem, čim sem pričel to zdravilo jemati.
Pevec H, B. v Curihu.
Sirolin „Roche" mi služi prav dobro že delj ko leto dni. Njegove uspehe bom opisal v strokovnem listu „Nova pot".
Pri influenci, astmi, pljučnih boleznih ie sirolin „Roche" nenadomestljivo domače tre^vo ar okr epljuj« č m učirl om na pljuča m teli or gani zcm.Sii olin.Rc c! e" tek re izv« sin o in je totebro pr i, r a* e r za cbrami na zdiavlienja. Vse lekarne i rra^o sirolin „Roche" % zalogi po 4 K izmrm aa% oj.
HHIliMilllllllihilllllHikilllllllli
Učenec
ix dobre hiše in samo z dobrimi spričevali se takoj sprejme v manufakturni trgovini
•ij i
Stermecki y Celju.
670 2rl
Zajčje kože
lisičje, knnine, diharjeve itd., itd. kapi-po najvišjih cenah
Maks Slossl, Celje,
Graška cesta 23. 678 2-1
2 galanlerisla
dobre moči, katerih eden bi imel veselje do po-
tovanja in
i i.
1 kontoristinja
vešča slovenske in nemške koiespondence se sprejmejo pod dobrimi pogoji takoj, eventuelno s 1. februaijem. — Ponudbe se sprejemajo do 1. januarja 1914 pod A. M. na upravništvo ^Narodnega Lista".	681 2-1
pri Celju, z 10 orali njiv in travnikov, H 4 "orali gozda, enonadstropno hišo, dobro zidanimi}^ievi, in drugimi gospodarskimi poslopji se prodau^Gena 14.000 kron. En del lahko obleži. Pojasni daje kupcem brezplačno uprava „Realitateniiiftrkt%
Gradec, Hamerlinggasse 6 (3 265). 6Š6 lj ---
Tržta občina Tuzenica
•n
razpisuje do 1. januarja 1914	t ]
službo občinskega tajnika, redarja i,p -—jaiesooglede ^ l
Jlnl
z letno plačo 600 kron. Prednost imajo penzijo-nirani orožniki (samski). Reflektanti, ki morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika, naj se obračajo radi oddaje te službe direktno na županstvo v Vnzenici.
«85 21 Občinski urad t Vuzenici.
Nekaj za kovače in ključavničarje!
Do 700 meceljnev dobro žganega bukovega in smrekovega oglja dobi se v Zaloki pri Belih vodah, mecelj po 40 vinarjev na licu mesta, — Odjemalci naj se zglasijo pri g. Matiji Goričarju, stavbenemu podjetniku v Mozirju.
672 8-2
eventuelno prodajalko se sprejme v manufakturni trgovini 669 2-2
R. Stermecki| Celje.
175 -38	Nova, stara
vina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah.
Dobro znani ostanki
razpošiljajo se samo do 31. decembra, potem se
. dobe šele meseca maja.
627 -6
40 metrov izvrstnih ostankov za obleke	K	20'—
30 metrov modernih ostankov za kostume	„	18'—
1 komad 23 m platna za perilo	„	12 —
10 komadov velikih flanelastih robcev	„	5'—
1 ducat težkih obrisač	„	4'80
5 komadov prima prtičev, širokih	„	10 —
Adolf Zucker, Plzen št. 516 (Češko).
Največja tkalnica na zapadnem Češkem. Razpošilja se proti povzetju, kar ne ugaja se vzame nazaj. Vzorci se ne dobe. Moji dobro znani ostanki obstoje iz modernega blaga v vefj h kosih.
■Mfgosj
-■■:--T--
Grand prlx z svetovne razstave v Pariza 1900.
Kuvicdov restitucijski fluid.
Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2 80.
Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za
krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., uspo-soblja konja za borne uspehe v trainingu.
^Pristen le z zraven stoječo znamko. ^Se dobi v vseh lekarnah ln drogerijah.
Ilustrovani ceniki gratis in franko. Pošilja Ji vsak dan glavna zaloga. Fr. Joh. Kwizda, ■ c. kr. avstr.-ogr. kr. rumunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Kornenburgr pri Dunaju.
Jabolka
od 10 kg naprej po 16 — 40 vin. kg razpošilja po povzetju
Andrej Oset, posestnik, Tolsti vrh
pošta Guštanj, Koroško. 675 3-2
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cena zmerne.
Postrežba točna

r.
O
©
o
C«
C ©
© ©
>
d •J
o 9 9 9 9 o
Bratje Slovenci,
kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi
i Jaroslav Kocian, tkalnica
c Cerven? Kostelec, Češko, c
t;	40 metrov ostankov kaaafasa, blaga za
C*	obrisače, platna ali draka pošiljam za
£	K 24'— proti poštnemu povzetju. 413 -22 5
C	9
vOOOOOOOO C OOOOOOiSOO - O^OOOOO OOO ' oooo

Prva slovsnska izdelo al-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino In obrt. Stavbeno in umetno ključavničaistvo
IVAN REBEK
Celje, Poljeka ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 340
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic In utež.
I
»oijo© ©©t^©© eec-se aoee eoees eeesoooe ooeee Go-aoee ©eeee ©ooo ©o©©© &©©©©©©•©•
o©©o©©©©e©o-------------
©©!-
©o©! ©©©I ©o©l
©e©l
■
©©© ©©© ©©©
©o© ©o©
NAZNANILO.
Podpisani si nsojam slavnemu občinstvu vljudno naznan ti, da bodem s 1. januarjem 1914. tcej na Novega l«|a<■ dan prevzel od g. Henrika Prinftfca v Arclinu pri Vojnikn «
kupljeno trgovino z mešanim blagom in gostilno
katero bodem od istega dne naprej vodil pod svoj'm imenom. — Posebno opozarjam na to da bodem založil trgovino S popolnoma svežim blagom ter se bodem potrudil v vsakem oii.u z dobr > postrežbo in najnižjimi cei ami pridobiti zaupanje cenjenih odjemalcev.	J
Dovolim si i udi omeniti, da bodem točil v gostilni vedno najboljša pristna vina in se slav. občinstvu toplo priporočam
z velespoštovanjem
Josip Delakorda.
680 2 1
i©©© ©O©
O©© ©©©
©O©
__ooo
©©©©© ©©©©©© ©©©&© ©©©©© ©o©t>©© ©©©©©© ©©©©©©©©©©©©©ooo ©©©©©©o©©©© ©©©©»© ©©©©© ©©&©©&©©©©© ©o©©© ©©©©©© ©©©©so
Ifedno
najnovejša zaloga manufakturnega in modnega Naga. Bogata zaloga gotovega ženskega, moškega in otročjeg.. perila, steznikov, predpasnikov itd., vse je v moderni* krojih. — Vsakovrstne moderne garniture, preproge, zastori in odeje. — Vs 77 49-48	to se kupuje najcenejše pri znani tvrdki
Narodni dom - CELJE - Narodni dom	-
Postrežba točna in so.idna!	Vzorci na razpolago.
Pozor!
Kdor hoče priti pocml v Ameriko, naj se obrne zaubrtO'na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -39
A Gruden, G^estemunde (Tlr^merhaven^
Tehnični ncni zavod Podmokli
Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov. 585 26 -s
mi i
SLIKAR .. PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
I- MIHAIL DOBRAUC, Celje
46
Gosposka ulica štev. 2.
51-50
Slovenci! Nikar tujcem svoj denar! Priporoča se Vam v nakup
R. Salmic, Celje
Narodni dom.
To je največja in najcenejša razpošiljalnica pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine in optike.	«6 *o 49
Zahtevajte cenike! Zastonj in poštnine prosto!
Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je najbolj pripoznano po celem svetu.
51iHar in plesKar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Viktor Bevc, Celje
Graška cesta št. 43.
49-49
j, Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene.
Prerzetje rseh steklarskih
38	del!	52 52
Na debelo! Na drobno!

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; pri m a polbelega 2 K 80 h; belega 4 E ; belega, ) puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, inelnobelega, pnljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. »ivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnh 12 K. — Kdor vcame fi ks 396	dobi franko.	50 22
ZgotOvljene postelje
Is gostonitega rdečega, modrega, belega ali rn-menega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm Široka, z 2 zgiavnikoma. vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 E ; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; »glavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13'—, E 14 70, E 17 80 in K 21—; sglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki E 4 50. E 5 20, E 5'70; podpernica it motnega rttastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, Štev. 773 Češko
Bogato ilustrirani oeniki zastoni in frita m.
wm
fm
Ž0Š
Zapomnite si sliko in ime svalčičnega
papirja
^Homa^
ker se hoče s ponaredbami konzumenta
zapeljati.
Trgovina s špecerijskim :: blagom ::
Priporočam bogato založeno zalogo svežih rozin, cveb, lešnikov, mandeljnov, citronad in cedri.
Točna in solidna postrežba!
J. RavtiiHar
Celje
Graška cesta 21
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki ::
Zaloga božičnih okraskov za drevesca in različne kandite, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Na drobno in na debelo.
Zaloga rudninskih voda,.
I
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!

mhmmmmm
mnmmmmmmimmmimimi
Z
a božično m no* voletno sezono
priporočamo trgovcem v naknp:
Božičnih okraskov Sviluatega papirja v vseh barvah Kreppapirja v vseh barvah Barv. papir na 1 stran v vseh.barvah
» n n 2 „ „ „	„
Zlati in srebrni papir Sveče za drevo
Cvetje za rože Žica
Zlata pena Jaslice izgotovljene Podobe za jaslice Rutke
Čarobne svečice
Božične in novoletne dopisnice kakor tndi Na (,cb l0- druge vrste po izredno nizkih cenah. Na drobno.

■ " ■ ■
as
..	o t>
o	cd
«	E
P	s
__<0
a	7
ce	(S
O	N
n	a>
t-	>
PQ	N
nr
■ D
■ B
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
Lastna knjigoveznica.
B ■ ■
r.v.i ■ ■ ■ g
■O	O
o	ffi
g*	t*r
H.	5 o
B*	~
3	a
s	P
PT	a
P	B

T3 <1
«" o tO •
tO "-1
TU
registrovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo V GABERJTU PRI CELJU
XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
sprejema vloge od svojih članov, ki na- tli firl pfll C'
meravajo zidati hiše in jih obrestuje po U|j| (JU Ul U U |0 Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx	v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe.
Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago.
86 49-49
Pisarna je v Celja, Rotovška ali ca št 12
Avstr. postne hranilnice račan štev. 54.366.
xxxxxxxxxxxxxxx
Uraduje se vsak Četrtek od 9. -12. ure, vsako nedeljo in praznik od 9. - 11. urs xxx dopoldne. XXX
aH	BB
jj Južnoštajerska hranilnica v Celju «
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre
dopoldne in jih obrestuje po X i I A I Stanj, Sevnica, Vransko In Gornji od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost Vlog jamčijo okraji: Šmarje, Šo-
v Narodnem domu. g-
n
4
H o 2 0
grad in rezervna zaklada, katera znašata te nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori nivedene okraje. 125 -45
* "pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, ^ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnltt polarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustaoovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skapno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo oT - estovanje.
a B.