103. številka. 3 nć. "(m Izdanje zet petek 28. avgusta 1896 (v Trstu, v četrtek zvečer dne 27. avgusta 1896.) Teža j XXI. „EDINOST" Izhaja po trikrat na teden ▼ testih ri-danjih ob torkih, 6«tPtkih in Bobotah. Zjutranje izdanje iz biiju ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer, — Obojno tedanje stane : /a jcrtenineseo . f. 1.—, izvan Avstrije f. 1.5P za tri mesec, . , 3.— • , . 4..SO za pol let,a , , „ 6.— « » n M.— zt van lflt,o . . „ 12.— . „ „ 18.— Naročnino Je plačevati naprej na naroobe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične Številke ae dobivajo v pio-(intp.lninah tobaka v Ir.it.u po S nvč. izven Trsta po 4 u vč. EDINOST Oglasi ae rakune po tarifu v petitu; za naslove z debelini črkami ne plačuje prostor, kolikor ob«of»n raradnili vrstic. Pošlima. osmrtnice in javne zahvalo, do« muči oglasi itd. se računajo po pomorih!. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulica Caserma St. 13. Vsako pismo mor* biti frankovano, ker nofrankovana *e ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo, Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniiitvo ulica Molino pic-colo h«t. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odpr'e rekUaa cijo so prtM.e poštnine. Glasilo slovenskoga političnoga društva za Primorsko, „ f edino*« Je moo" Narod mora imeti idejalov. m. Jasno in lepimi vzgledi iz zgodovine raznih kulturnih narodov dokazal nam je trancozki pisatelj, da narod ne mora napredovati in se razvijati brez idejalov. Narod mora stremiti po nečem višjem, oddaljenem, ki ga vabi dalje in dalje; ki ga krepi, da ne obnemore v dnevih stiske, in ki ga jači v borbah proti neprijateljem. Materijalna blaginja je seveda med glavnimi podlagami obstanka narodov. Jedna glavnih, gotovo, toda jedina ne. Kakor posamičniku tako treba tudi narodu moralne opore, ob kojo se more naslanjati soaebno v takih časih, ko se mu je — vsled kateregasibodi vzroka — jela rušiti ona druga glavna podlaga, materijalno blagostanje. Ako v takih časih, ko je narod osiromašil ali po svoji ali po krivdi drugih, nima ideje, ki bi mu utrjala vero v samega sebe, v boljšo bodočnost, vere v take spremembe odnošajev, ki mu prinesejo jasnejih dni: tedaj mora obnemoči sredi svoje poti —, odpove se svoji individualnosti in pridruži se onemu za-vestnejemu tujcu, ki mu prvi pride nasproti. Tudi noveja zgodovina našega malega naroda slovenskega ima dokazov, kako neizogibna potreba je, da se goje in nfegiyejo idejali. Uprav v naši okolici imamo dovelj svarilnega vzgleda, kako grozno se maščuje greh, ako prvaki niso gojili in v pravem času utrdili višjo idejo — zvezdo-vod-nico Le oni, ki pozna zgodovino tržaške okolice iz zadnjih treh desetletij, more presoditi, kolik u-soden greh je bil, da naši okoličani niso bili pripravljeni na dogodke, ki so jih zalotili v letu 1869. Toda o tem v drugem članku, kajti zabeležiti nam je popred dvoje v tem pogledu važnih izjav iz našega slovenskega novinstva. PODLISTEK. 17 Karanfil s pesnikovega groba. Hrvatski spisal Avg. ^enoa; poslovenil Cvetko. Gospodinja, dobrega očesa, opazovala nas je smejč, in enkrat mi je rekla: „Nisem mislila, da je na Hrvatskem toliko žveplenk; hudi Albert se je pohrvati!*. Jaz sem prav dobro razumel to metaforo kljubu minolemu zrelostnemu izpitu — in se prav pošteno sramoval ; pa ta diplomatični opomin ni spametoval ni mene ni Alberta. Nekdaj sva sedela v tako meglenem in liričnem položaju eno in tri četrt nre od Kranja, kraj cesto, eden nasproti diuzemu, spuščajoča molčo dim iz svojih smotk. Dim se je izvijal smiraj jače in gosteje, znak silne, rastoče strasti. V tem trenotku se je prikazala vrhu griča, pod katerim r>"? sed;>!«, neka zares čudna podoba, priliaj&je plesnim koraki m navzdol. Bil je človek, visok, suh kakor kolec v vinogradu Imel je na sebi prekratke, črno in belo kockaste hlače, črn frak še precej lep, kateri pa ni bil nikakor primeren njegovemu stasu, rumene brezpetnike na nogah, zelo umazano srajco brez telovnika, rudečo, ženi-jalno zvezano ovratnico, prašen, plešast cilinder na levem ušesu in majhno, v moder robec zavito culico pod desno pazduho. Midva sva se čudila tej nenavadnej prikazni temveč, ker je bilo suho, ko-Sčeno lice popolnoma obrito. V črtah človeka se ni kazala niti najmanja karakteristika ; bil je prava zagonetka. Privihana dolnja ustnica je kazala ne- Jedno nam je donesla „SUdsteierische PostM in te smo se razveselili, drugo pa „Slov. Narod* in te — se nismo razveselili. Imamo-li danes Slovenci kako višjo idejo, ki bi nekako posvečala stremljenja naroda? Imamo-li koji idejal, ki bi se nam kazal v daljneji bodočnosti kakor svečano koronanje našega dela in truda, kakor sijajno za-vršenje naših naporov in borb za svojo bodočnost? Imamo-li tako višjo idejo, ki bi prešinjala in spajala ves narod ? N i m a m o j e 1 Ali smo jo kedaj imeli ? Da, imeli s m o j o in to še v ne posebno daljnji minolosti. Imeli smo tako idejo, in negovali smo jo v zaprtih sobanah in pod milim nebom ; in našemu navdušenju, našim pojavam plemenitega idejalizma in našim prisegam je bila priča vsa božja stvarnica: vnemali smo se za velik cilj, dasi dobro vedoči, da ga ne desežeino v dogledni bodočnosti — za združenje vseh Slovencev v jeduo upravno skupino. Zjedinjena „Slovenija" je bi! naš idejal. A ta svoj idejal smo zakopali in s tem smo izgubili kompas, ki je nekako urejeval vso borbo in vse gibanje v narodu. Posledice temu so znane in — žalostne. Nočemo razgrinjati tu te temne slike, morda porečemo o tem kojo, ko nam bode govoriti o omenjeni izjavi v .Slovenskem Narodu*. Za danes beležimo raje svoje zadoščenje na izjavi v mariborskem listu, ker jo morda smemo smatrati znakom — oh, kako rad verjame človek v to, česar si želi I — da se je vsaj jeden del naše javnosti jel vračati k samemu sebi, k svojim — idejalom, onim idejalom, ki so dali inicijativo za naše narodno preporajanje, za naše ustajenje. Da, tu imamo pred seboj črno na belem v štajerskem listu: rešitev Slovencev je v nj i h z j e d i nj en j u ! Ali ni v tej izjavi izra- koliko cezarske samosveati, a obočeni očesi bili ste znak bolesti, katera se zove „delirium tremens", ali pa znamenje one navdušenosti, o katerej se pravi: „Bog je v nas, kateri nas togoti in greje". Dolgo časa sva mislila, v kateri red sesalcev bi uvrstila to nenavadno osebo, ter nazadnje sva se složila, da je to član poštenega krojaškega stanu, katerega pregauja .uemila osoda". A ker sva bila posvetna človeka in častilca vsake osebne svobode, nisva hotela biti radovedna, niti se mešati v žan-darske stvari, kateri sinejo vsakega človeka na cesti vprašati za potni list. Zatorej postala sva nekoliko časa, misleča, da pojde morebitni vitez igle in konca mimo naju, kakor oblak preko neba. A prevalila sva se. Človek v kockastih hlačah je bil zelo agresivne naravi. Prišedši do naju seje vstavil, je stavil kakor kak „maitre de plaisir* (ravnatelj zabave) desno nogo pred levo, snel klobuk, vzdignil obrvi, zasopihal dva-trikrat v zrak in se poklonil ua desno in levo, iz česar sva posnela, da potuje tod „ineognito" kak „clown* družbe jezdecev. A tudi takrat sva se varala Človek je pregovoril, gleddje pred-se, v nemškem jeziku: »Naš vek je zavora umetnosti, uti figura docet (kakor podoba kaže). Jaz, visoko spoštovano občinstvo, ne letim na hipogrifu (konj pesnikov) v vilinski svet, kakor pravi Wiela»d, ampak per pedes apostolorum (peš), glejte tako" in pri teh besedah je vrgel Človek dostojanstvenim prezirom leri čevelj od sebe. uioja gospoda, vi me vprašate vso pravico, kdo sem. Čujte in jokajte. Jaz sem Kari Moor, Fiesko, Markiz Poza, Egmont, ženo pripoznanje dosedanje slovenske zmote ? Ali ne znači ista povraćanje k ukupni viši ideji ? Južnoštajerski list se bavi s predstoječimi volitvami v deželni zbor in z nami v soglasju se izjavlja za abstinenco; omenja krivice, ki jih prov-zročajo štajerskim Slovencem ljubi njih sodeželani nemške narodnosti; beleži, kako skromne so zahteve prvih, sosebno ako jih vsporejamo z zahtevami tirolskih Italijanov in politiško kakovostjo istih in slednjič prihaja do vprašanja, kako rešiti to štajersko vprašanje, ki je del slovenskega vprašanja P In glej, kar hkratu ima pred seboj — naš idejal. Toda čujmo: Ponosni mogočnjaki v Gradcu — tako piše „Stidsteierische Post* — naj bi pomislili, da stavijo v nevarnost obstoj štajerske dežele s svojo narodno prenapetostjo, h kateri jih ne sili nikaka potreba, marveč njihova ošabnost. Spodnještajersko vprašanje je namreč samo jeden del slovenskega vprašanja. Politični položaj Slovenstva je tako žalosten, da je neobhodno potreben zdravila, ako nočejo, da bi se ne razvijal kakor mrtev del na državnem telesu. Slovenci so prideljeni osmim, ali ako se ne oziramo na Ogersko in Italijo, šestim pokrajinam in so v petih pokrajinah obsojeni v manjšino in popolno politično nemoč. Kmalu napoči in mora napočiti čas, ko bodemo Slovenci, še trje čuteči položaj, ki nam preti narodni pogin, želeli doseči sjedinjenje med seboj, katero jedino nam pomore do rešitve in se pokažejo te zahteve s tako elementarno silo, da kakor nič odleti lesena ograja sedanjih južnih deželnih meja. To gibanje za zje-dinjeuje bi bilo morda že sedaj intenzivneje, ako bije bolj pazno zasledovali vodje kranjski h Slovencev. Te nekdaj tako popularne zahtevo po zjediujenju so opustili v svoji mlinarsko dete Konrad et caetera et caetera. Se-li spominjate besed: ,0 prokleta komentatorska doba!" ,Sire, dajte svobodo misli.* Znate li to?" In pri tem se je obrnil Človek na peti. „Umetnost! Ha! ha ! Fraza ! Jaz sem umetnik. Po,Tržiču, Radovljici, Celju se razlega moja slava, celo v Gradcu sem zaslovel v ulogi sluge. A zdaj ? Ne vprašajte me! Bomba je padla v naše društvo. Razleteli smo se; mene je vrgla osoda sem na cesto. „Biti ali ne biti, to se vpraša", pravi slavni Hamlet, a jaz niinam niti groša. Odgovorite vi na vprašanje danskega priuca. Vidim, da ste plemeniti, a jaz se imenujem Artur Feldmann. Imaiu-li še kaj povedati ? Oh zakaj ni se prisijalo sem soluce pro-svete ? Apolon ? (Rimski bog prosvete). Kje si ? Ah Apolon! Kako je to, da prihaja on med to kranjsko bagažo i1 Je-li vredno, da gazi koturn (visoki čevlji grških igralcev) to barbarsko zemljo, kjer ne govore ljudje v Sehillerjevim jeziku, ampak lajejo kakor psi ?u „Dragotin Moor* podajal nama je svoj plešasti cilinder pred nos, da nama je zbežala desnica nehote v žep po gioš, katerega ni bilo v Arturovej torbi. Olimpijski posmeh se je pojavil na licu glumca, ko je zapazil v klobuku dvoje desetič, katerima sva dodala Še vsak po jedno smotko. „Fiesko* si je nataknil cilinder, je pobral levi čevelj in pristopivši k meni je rekel ljubko : „Gospod moj, dajte mi malo ognja 1* Zapalil je, in, dotakuivši se ponosno klobuka, je rekel: .Čast mi je, priporočati se gospčdi." Potem je odskak-ljal pevaje napev iz Roberta: „Pusta goljufija vam je zlato', in zgubil se je v gozdu. (Pride še.) brezbrižnosti in se zadovoljujejo s kranjsko ileželo in upanjem, da se jim vsaj ta ne odvzame nikdar. Tu pa varajo sami sebe. Sicer se na Kranjskem še lahko zabavajo z bratskim prepirom, dokler branijo in čuvajo meje goriški, koroški in štajerski Slovenci. Ako pa konečno opeša moč teh bojevnikov, tedaj bode prodiralo na Kranjsko iz severa nem-štvo in od zahoda italijanstvo in pretilo osrčju slovenskega naroda. — Nada je, da se tudi na Kranjskem oglase možje, ki spoznajo to nevarnost in ki podajo politiki slovenskega naroda popolno drugačno smer. Z odstranitvijo notranjega boja se ponove zopet z združenimi močmi in novo navdušenostjo — zahteve za z j e d i n j e n j e. Tu ni ravno treba misliti na narodno omejeno pokrajino »Slovenijo*, katero bi bilo težko doseči v zgodovinsko in konservativno urejeni Avstriji, vendar pa se mora doseči skupno slovensko administrativno ozemlje z glavnim me9tom Ljubljana. Čim bolj prezirajo sedaj graški mogočnjaki opravičene narodne zahteve Slovencev, s tem večjo intenzivnostjo se bode delalo z nasprotne strani za uresničenje te točke načrta in to gotovo le na račun današnjega glavnega mesta Gradec. Upajmo, da dobimo kmalu vlado, ki uporabi močni in junaški slovenski narod za temeljni steber in trdnjavski nasip proti jugozahodu in ki sama in radevolje povspeši zjedinjenje Slovencev. Med tem pa zbirajmo svoje moči, združujmo se in ne cepimo močij v ugonobujočen medsebojnem boju!" Tako bOg Unul »OC »i.U iCl, uu Ji ob OpOUUiuO, lil jO je potem še le, ker se le ni spokorilo, pokončal z vesoljnim potopom. Tudi ljudstvo velikih mest, Sodome in Gomore, opominjal je po svojih služabnikih mnogo let k pokori in na Lotovo prošnjo, naj mu še prizanese, obljubil, da hoče mestoma prizanesti, ako imate vsaj 10 nedolžnih prebivalcev. Ker pa ste imeli le 6 nedolžnih, pokončal ji je z ognjem in žveplom. Tudi Jeruzalemčanom prizanašal je 38 let ter čakal, da bi nastopili pot pokore. Ker pa je bilo brezvspešno vse prizanašanje iu opominjevanje k pokori, pokončal je tedaj mesto, tako, da ni ostal kamen na kamnu;---- O predobrotljivi in neskončno pravični Bog, j kako dolgo pa že nam prizanašaš ? Kedaj že smo zaslužili, da bi nas pokončal z vesoljnim potopom. Imamo-li dandanes diužino, ki bi bila vredna Tvojega usmiljenja, kakor je bila nekdaj Noetova osmerica ? Ni-li današnji svet s vsemi očitnimi in prikritimi grehi — Sodoma in Gomora? In ti, neskončno dobrotljivi Bog, mu še vedno prizanašaš. Ali ga pokončaš, ko bode najmanje pripravljen na to ? — XII. Sanjam ne smemo verjeti, in kdor njim veruje, greši zoper prvo božjo zapoved. Kak6 pa je to, , da sanjam vendar-le tako radi verujemo ? Sanje nam vzbujajo slutnje, katere se res včasih uresničijo, ako sijih dobro razlagamo. Prepričani pa smo tudi, da so sanje, ako si jih prav razlagamo, le duševni odmevi preživelega dneva. Pravijo, da se zdravemu človeku nikdar nič ne sanja, ampak le bolnemu. Naj si bo temu, kakor hoče, sanje niso nikdar kaj prida. Ako smo imeli prijetne sanje, postanemo žalostni, ko se prebudimo, ker so nas sanje varale. Ako pa smo imeli neprijetne sanje, tedaj pa smo tudi slabe volje, ker se bojimo, da bi se nam vresnieile. Človeku, ki živi v popolnem zadovoljstvu, ki ima vsega, kar mu srce poželi, uresničujejo se v sanjah vsf prejšnji dan skovani načrti; ko pa se vzbudi, postane nevoljen, da ne more h kratu izvršiti svojih načrtov, katere je v sanjah videl tako lepo izvedene. Lakoniniku sanje lakomnost še povišujejo; kajti česar si je prejšnji dan tako srčno poželel, to je dosegel v sanjah, in bilo je tako lepo. tako prijetno, da sklene polastiti se istega poštenim ali nepoštenim načinom. Ali zamore tat, katerega so imeli že orožniki v rokah, kaj prijetnega sanjati? Ravno tako ne moremo misliti, da bi bile prijetne sanje bogokletnika in ubijalca. Pa tudi zunanjost vpliva na spečega človeka. Ako nas n. pr. v spanju v noge zebe, sanja se nam, da stojimo v vodi. Ako v spanju slišimo strel, sanja se nam, da smo v vojni, ali da nas je nekdo ustrelil. Ako nekdo glasno govori poleg spečega razgrajača in pretepača, sanja se le-temu, da je s kom v kregu in prepiru, in kmalu začne v sanjah glasno govoriti, togotiti in groziti se. Jetnikove sanje pač ne morejo biti prijetne, kajti kar mu vest očita po dnevu, to premišljuje njegova duša v sanjah, in kar je premišljeval po dnevi, to nadaljuje njegov duh po noči. Razven tega pa še vplivajo na spečega jetnika zunanjosti. (Pride še). Najnovejie vesti. Dunaj 27. Ruska carska dvojica dospela je ob 10»/« uri predp. semkaj. Na kolodvoru so ju presrčno vsprejeli cesar in cesarica ter vsi na Dunaju prisotni nadvojvodi in nadvojvodinje. Veličanstva peljala so Le ob burnih ovacijah občinstva v cesarski dvor. Dunaj 27. Na severnem kolodvoru zbrali so se še pred 10. uro nadvojvodi in in nadvojvodinje, med njimi nadvojvode Fran Ferdinand in Lu-devik Viktor v ruski uniformi. Cesar in cesarica dospela sta ob 10. uri. Cesar je imel rusko uniformo in red sv. Andreja. O 10^. uri dospel je ruski dvorni vlak. Glasba je zasvirala rusko himno. Cesav Fran Josip pomagal je carici izstopiti iz vuza. Vladarja sta Be dvakrat objela in se presrčno poljubila, baš tako cesarica in carica. Car je bil opravljen v avstrijski uniformi pehote. Po pregledanju častne stotnije in po pred-stavljenju spremstva, peljala sta se car in cesar, za njima carica in cesarica v odprtih kočijah, na-preženih s 6 belci, v mesto. Tema kočijema sledila je dolgo vrsla vdz nadvojvod in spremstva. Med vožnjo po krasno odičenih ulicah je prirejala o-gromna množica navdušenih ovacij. Car Nikolaj se je prijazno, po vojaški, zahvaljeval. Ko se je •; Jf.. voz približ -.l koji vojaški glasbi, ki so bile uviščene v špalirju v vsakem polku, pričela je isia svirati rusko himno. V cesarskem dvoru bili so predstavljeni ruski carski dvojici ministri in dvorni dostojanstveniki. — Ves vsprejem bil je jako prisrčen. Vožnja do cesarskega dvora bila je pravi triumfalni sprevod. Dunaj 27. „Wiener Ztg.' objavlja cesarsko naredbo od 24. t. m., tičočo se dovoljenja podpor iz državnih sredstev v olajšanje bede. Carjigrad 27. (Revolucija.) Včeraj popoludne prisvojili so si armenski revolucijona-ci poslopje otomanske (državne) banke, pobili orož-niške straže .> n —• —.-- prom 2'25—5 50. Pšenic« : Dobre ponudbe, povpraševanje bolje, stalno. Prodaja 50.000 mot. st. Vse drugo vrati žita nespremenjene. Vreme lepo. Prr.ra. Nerafinirani sladkor for. 12.55, oktober-december 12.60, Pr,»gft. Centrifuga! novi, postavij'>» v Trut n carino vr«*'i odpošiljate? »reoej f. 85*50 35,75 CmieaBse 37.25—37.50 Četvorni ,1950 V glavan (so.lih) 3975-.- HariV. K.ivu -lamo* gotni r,li avgust 65*25 december 62 25, Hbtnctir,^. Kftijroi gon'J ■.) 10! 75 101 5 » « v »rebri . . 10180 101 75 Avstrij. k .i renta r zlatu . . 123.50 123.5 J „ B v kronah . . 101.20 101.20 Kreditnu