103. številka.
3 nć. "(m Izdanje zet petek 28. avgusta 1896
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 27. avgusta 1896.)
Teža j XXI.
„EDINOST"
Izhaja po trikrat na teden ▼ testih ri-danjih ob torkih, 6«tPtkih in Bobotah. Zjutranje izdanje iz biiju ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer, — Obojno tedanje stane : /a jcrtenineseo . f. 1.—, izvan Avstrije f. 1.5P za tri mesec, . , 3.— • , . 4..SO za pol let,a , , „ 6.— « » n M.— zt van lflt,o . . „ 12.— . „ „ 18.—
Naročnino Je plačevati naprej na naroobe brez priložene naročnine se uprava ne
ozira.
Posamične Številke ae dobivajo v pio-(intp.lninah tobaka v Ir.it.u po S nvč. izven Trsta po 4 u vč.
EDINOST
Oglasi ae rakune po tarifu v petitu; za naslove z debelini črkami ne plačuje prostor, kolikor ob«of»n raradnili vrstic. Pošlima. osmrtnice in javne zahvalo, do« muči oglasi itd. se računajo po pomorih!.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulica Caserma St. 13. Vsako pismo mor* biti frankovano, ker nofrankovana *e ne
»prejemajo. Rokopisi se ne vračajo,
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniiitvo ulica Molino pic-colo h«t. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odpr'e rekUaa cijo so prtM.e poštnine.
Glasilo slovenskoga političnoga društva za Primorsko,
„ f edino*« Je moo"
Narod mora imeti idejalov.
m.
Jasno in lepimi vzgledi iz zgodovine raznih kulturnih narodov dokazal nam je trancozki pisatelj, da narod ne mora napredovati in se razvijati brez idejalov. Narod mora stremiti po nečem višjem, oddaljenem, ki ga vabi dalje in dalje; ki ga krepi, da ne obnemore v dnevih stiske, in ki ga jači v borbah proti neprijateljem. Materijalna blaginja je seveda med glavnimi podlagami obstanka narodov. Jedna glavnih, gotovo, toda jedina ne. Kakor posamičniku tako treba tudi narodu moralne opore, ob kojo se more naslanjati soaebno v takih časih, ko se mu je — vsled kateregasibodi vzroka — jela rušiti ona druga glavna podlaga, materijalno blagostanje. Ako v takih časih, ko je narod osiromašil ali po svoji ali po krivdi drugih, nima ideje, ki bi mu utrjala vero v samega sebe, v boljšo bodočnost, vere v take spremembe odnošajev, ki mu prinesejo jasnejih dni: tedaj mora obnemoči sredi svoje poti —, odpove se svoji individualnosti in pridruži se onemu za-vestnejemu tujcu, ki mu prvi pride nasproti.
Tudi noveja zgodovina našega malega naroda slovenskega ima dokazov, kako neizogibna potreba je, da se goje in nfegiyejo idejali. Uprav v naši okolici imamo dovelj svarilnega vzgleda, kako grozno se maščuje greh, ako prvaki niso gojili in v pravem času utrdili višjo idejo — zvezdo-vod-nico Le oni, ki pozna zgodovino tržaške okolice iz zadnjih treh desetletij, more presoditi, kolik u-soden greh je bil, da naši okoličani niso bili pripravljeni na dogodke, ki so jih zalotili v letu 1869. Toda o tem v drugem članku, kajti zabeležiti nam je popred dvoje v tem pogledu važnih izjav iz našega slovenskega novinstva.
PODLISTEK.
17
Karanfil s pesnikovega groba.
Hrvatski spisal Avg. ^enoa; poslovenil Cvetko.
Gospodinja, dobrega očesa, opazovala nas je smejč, in enkrat mi je rekla:
„Nisem mislila, da je na Hrvatskem toliko žveplenk; hudi Albert se je pohrvati!*. Jaz sem prav dobro razumel to metaforo kljubu minolemu zrelostnemu izpitu — in se prav pošteno sramoval ; pa ta diplomatični opomin ni spametoval ni mene ni Alberta. Nekdaj sva sedela v tako meglenem in liričnem položaju eno in tri četrt nre od Kranja, kraj cesto, eden nasproti diuzemu, spuščajoča molčo dim iz svojih smotk. Dim se je izvijal smiraj jače in gosteje, znak silne, rastoče strasti. V tem trenotku se je prikazala vrhu griča, pod katerim r>"? sed;>!«, neka zares čudna podoba, priliaj&je plesnim koraki m navzdol. Bil je človek, visok, suh kakor kolec v vinogradu Imel je na sebi prekratke, črno in belo kockaste hlače, črn frak še precej lep, kateri pa ni bil nikakor primeren njegovemu stasu, rumene brezpetnike na nogah, zelo umazano srajco brez telovnika, rudečo, ženi-jalno zvezano ovratnico, prašen, plešast cilinder na levem ušesu in majhno, v moder robec zavito culico pod desno pazduho. Midva sva se čudila tej nenavadnej prikazni temveč, ker je bilo suho, ko-Sčeno lice popolnoma obrito. V črtah človeka se ni kazala niti najmanja karakteristika ; bil je prava zagonetka. Privihana dolnja ustnica je kazala ne-
Jedno nam je donesla „SUdsteierische PostM in te smo se razveselili, drugo pa „Slov. Narod* in te — se nismo razveselili. Imamo-li danes Slovenci kako višjo idejo, ki bi nekako posvečala stremljenja naroda? Imamo-li koji idejal, ki bi se nam kazal v daljneji bodočnosti kakor svečano koronanje našega dela in truda, kakor sijajno za-vršenje naših naporov in borb za svojo bodočnost? Imamo-li tako višjo idejo, ki bi prešinjala in spajala ves narod ? N i m a m o j e 1 Ali smo jo kedaj imeli ? Da, imeli s m o j o in to še v ne posebno daljnji minolosti. Imeli smo tako idejo, in negovali smo jo v zaprtih sobanah in pod milim nebom ; in našemu navdušenju, našim pojavam plemenitega idejalizma in našim prisegam je bila priča vsa božja stvarnica: vnemali smo se za velik cilj, dasi dobro vedoči, da ga ne desežeino v dogledni bodočnosti
—	za združenje vseh Slovencev v jeduo upravno skupino. Zjedinjena „Slovenija" je bi! naš idejal. A ta svoj idejal smo zakopali in s tem smo izgubili kompas, ki je nekako urejeval vso borbo in vse gibanje v narodu.
Posledice temu so znane in — žalostne.
Nočemo razgrinjati tu te temne slike, morda porečemo o tem kojo, ko nam bode govoriti o omenjeni izjavi v .Slovenskem Narodu*.
Za danes beležimo raje svoje zadoščenje na izjavi v mariborskem listu, ker jo morda smemo smatrati znakom — oh, kako rad verjame človek v to, česar si želi I — da se je vsaj jeden del naše javnosti jel vračati k samemu sebi, k svojim
—	idejalom, onim idejalom, ki so dali inicijativo za naše narodno preporajanje, za naše ustajenje.
Da, tu imamo pred seboj črno na belem v štajerskem listu: rešitev Slovencev je v nj i h z j e d i nj en j u ! Ali ni v tej izjavi izra-
koliko cezarske samosveati, a obočeni očesi bili ste znak bolesti, katera se zove „delirium tremens", ali pa znamenje one navdušenosti, o katerej se pravi: „Bog je v nas, kateri nas togoti in greje". Dolgo časa sva mislila, v kateri red sesalcev bi uvrstila to nenavadno osebo, ter nazadnje sva se složila, da je to član poštenega krojaškega stanu, katerega pregauja .uemila osoda". A ker sva bila posvetna človeka in častilca vsake osebne svobode, nisva hotela biti radovedna, niti se mešati v žan-darske stvari, kateri sinejo vsakega človeka na cesti vprašati za potni list. Zatorej postala sva nekoliko časa, misleča, da pojde morebitni vitez igle in konca mimo naju, kakor oblak preko neba. A prevalila sva se. Človek v kockastih hlačah je bil zelo agresivne naravi. Prišedši do naju seje vstavil, je stavil kakor kak „maitre de plaisir* (ravnatelj zabave) desno nogo pred levo, snel klobuk, vzdignil obrvi, zasopihal dva-trikrat v zrak in se poklonil ua desno in levo, iz česar sva posnela, da potuje tod „ineognito" kak „clown* družbe jezdecev. A tudi takrat sva se varala Človek je pregovoril, gleddje pred-se, v nemškem jeziku: »Naš vek je zavora umetnosti, uti figura docet (kakor podoba kaže). Jaz, visoko spoštovano občinstvo, ne letim na hipogrifu (konj pesnikov) v vilinski svet, kakor pravi Wiela»d, ampak per pedes apostolorum (peš), glejte tako" in pri teh besedah je vrgel Človek dostojanstvenim prezirom leri čevelj od sebe.	uioja gospoda, vi me
vprašate vso pravico, kdo sem. Čujte in jokajte. Jaz sem Kari Moor, Fiesko, Markiz Poza, Egmont,
ženo pripoznanje dosedanje slovenske zmote ? Ali ne znači ista povraćanje k ukupni viši ideji ?
Južnoštajerski list se bavi s predstoječimi volitvami v deželni zbor in z nami v soglasju se izjavlja za abstinenco; omenja krivice, ki jih prov-zročajo štajerskim Slovencem ljubi njih sodeželani nemške narodnosti; beleži, kako skromne so zahteve prvih, sosebno ako jih vsporejamo z zahtevami tirolskih Italijanov in politiško kakovostjo istih in slednjič prihaja do vprašanja, kako rešiti to štajersko vprašanje, ki je del slovenskega vprašanja P In glej, kar hkratu ima pred seboj — naš idejal.
Toda čujmo:
Ponosni mogočnjaki v Gradcu — tako piše „Stidsteierische Post* — naj bi pomislili, da stavijo v nevarnost obstoj štajerske dežele s svojo narodno prenapetostjo, h kateri jih ne sili nikaka potreba, marveč njihova ošabnost. Spodnještajersko vprašanje je namreč samo jeden del slovenskega vprašanja. Politični položaj Slovenstva je tako žalosten, da je neobhodno potreben zdravila, ako nočejo, da bi se ne razvijal kakor mrtev del na državnem telesu. Slovenci so prideljeni osmim, ali ako se ne oziramo na Ogersko in Italijo, šestim pokrajinam in so v petih pokrajinah obsojeni v manjšino in popolno politično nemoč. Kmalu napoči in mora napočiti čas, ko bodemo Slovenci, še trje čuteči položaj, ki nam preti narodni pogin, želeli doseči sjedinjenje med seboj, katero jedino nam pomore do rešitve in se pokažejo te zahteve s tako elementarno silo, da kakor nič odleti lesena ograja sedanjih južnih deželnih meja. To gibanje za zje-dinjeuje bi bilo morda že sedaj intenzivneje, ako bije bolj pazno zasledovali vodje kranjski h Slovencev. Te nekdaj tako popularne zahtevo po zjediujenju so opustili v svoji
mlinarsko dete Konrad et caetera et caetera. Se-li spominjate besed: ,0 prokleta komentatorska doba!" ,Sire, dajte svobodo misli.* Znate li to?" In pri tem se je obrnil Človek na peti. „Umetnost! Ha! ha ! Fraza ! Jaz sem umetnik. Po,Tržiču, Radovljici, Celju se razlega moja slava, celo v Gradcu sem zaslovel v ulogi sluge. A zdaj ? Ne vprašajte me! Bomba je padla v naše društvo. Razleteli smo se; mene je vrgla osoda sem na cesto. „Biti ali ne biti, to se vpraša", pravi slavni Hamlet, a jaz niinam niti groša. Odgovorite vi na vprašanje danskega priuca. Vidim, da ste plemeniti, a jaz se imenujem Artur Feldmann. Imaiu-li še kaj povedati ? Oh zakaj ni se prisijalo sem soluce pro-svete ? Apolon ? (Rimski bog prosvete). Kje si ? Ah Apolon! Kako je to, da prihaja on med to kranjsko bagažo i1 Je-li vredno, da gazi koturn (visoki čevlji grških igralcev) to barbarsko zemljo, kjer ne govore ljudje v Sehillerjevim jeziku, ampak lajejo kakor psi ?u „Dragotin Moor* podajal nama je svoj plešasti cilinder pred nos, da nama je zbežala desnica nehote v žep po gioš, katerega ni bilo v Arturovej torbi. Olimpijski posmeh se je pojavil na licu glumca, ko je zapazil v klobuku dvoje desetič, katerima sva dodala Še vsak po jedno smotko. „Fiesko* si je nataknil cilinder, je pobral levi čevelj in pristopivši k meni je rekel ljubko : „Gospod moj, dajte mi malo ognja 1* Zapalil je, in, dotakuivši se ponosno klobuka, je rekel: .Čast mi je, priporočati se gospčdi." Potem je odskak-ljal pevaje napev iz Roberta: „Pusta goljufija vam je zlato', in zgubil se je v gozdu. (Pride še.)
brezbrižnosti in se zadovoljujejo s kranjsko ileželo in upanjem, da se jim vsaj ta ne odvzame nikdar. Tu pa varajo sami sebe. Sicer se na Kranjskem še lahko zabavajo z bratskim prepirom, dokler branijo in čuvajo meje goriški, koroški in štajerski Slovenci. Ako pa konečno opeša moč teh bojevnikov, tedaj bode prodiralo na Kranjsko iz severa nem-štvo in od zahoda italijanstvo in pretilo osrčju slovenskega naroda. — Nada je, da se tudi na Kranjskem oglase možje, ki spoznajo to nevarnost in ki podajo politiki slovenskega naroda popolno drugačno smer.
Z odstranitvijo notranjega boja se ponove zopet z združenimi močmi in novo navdušenostjo — zahteve za z j e d i n j e n j e. Tu ni ravno treba misliti na narodno omejeno pokrajino »Slovenijo*, katero bi bilo težko doseči v zgodovinsko in konservativno urejeni Avstriji, vendar pa se mora doseči skupno slovensko administrativno ozemlje z glavnim me9tom Ljubljana.
Čim bolj prezirajo sedaj graški mogočnjaki opravičene narodne zahteve Slovencev, s tem večjo intenzivnostjo se bode delalo z nasprotne strani za uresničenje te točke načrta in to gotovo le na račun današnjega glavnega mesta Gradec.
Upajmo, da dobimo kmalu vlado, ki uporabi močni in junaški slovenski narod za temeljni steber in trdnjavski nasip proti jugozahodu in ki sama in radevolje povspeši zjedinjenje Slovencev.
Med tem pa zbirajmo svoje moči, združujmo se in ne cepimo močij v ugonobujočen medsebojnem boju!"
Tako b<Sdi, kakor želi spodnještajerski list! Tako b6di, in v to pomozi dobri in pravični Bog!
Opomin in svarilen vzgled.
Kaj je človek brez mordlne opore? Bilka v močvirju, kojo pripogiblje najrahleji vetrič na vse strani. Ako pa popihne količkaj ostreji vetrič, bilka
se pripogiblje prav do močvirnatih tal.....zlomi
se, in kmalu leži zlomljena in pogažena v blatu, v močvirju. Tako je vedno z jedno nogo v pogubi oni ki se ue zaveda živo, kaj se snte in kaj se ne 1 sme; kaj je prav in kaj ni prav. Taki ljudje, ki nimajo trdnega značaja in kojim ni utrjeno mordlno čutstvovanje, se le redkokedaj srečno rešijo iz viharjev življenja, iz nevarnosti, ki preže nanje od vseh strani, iz skušnjav, ki liki mamljive sirene zvabljajo človeka na kriva pota.
Taka šibka bilka je tudi narod, ako si ni umel vzgojiti značajev, kojim je mogel poveriti brez skrbi svojo bodočnost in skrb za svojo duševno in gmotno blaginjo. Ker je narod le ukupna svota posamićnikov, mora biti zbranih v njem v primerni meri onih lepih lastnosti, koje potrebuje posamičnik, da se vdrži na površji in da se ohrani zdravega na dusi v vihri tega življenja in v kritičnih časih. Narod je zdrav, ako ima v sebi dovoljno število mordle, nravnosti. Narod more napredovati in si utrjati svojo bodočnost le tedaj, ako je oprl svoje javno življenje na zakone morile. Kajti ni zadosti, da je vsaki posamičnik poštenjak in značajnik v svojem zasebnem življenju, ampak zakone morale more spoštovati tudi tedaj, kadar nastopa v javnem politiškem življenju, bodisi kakor zaupnik in odposlanec svojih sorojakov, bodisi kaker volilec, bodisi izvrševatelj kojega drugega politiškega prava. Tudi politiško življenje mora imeti svojo mordlo in onemu, ki nastopa na javnem politiškem odru, morajo biti vedno pred očmi zakoni politiške morale. Ti zakoni so nam predčrtali jasne in vsakomur vidne meje, koje ni smeti prekoračiti tudi v najljutejih borbah. A ti zakoni so urejeni po načelu : ne stori t u d i n a j h u j e-mu nasprotniku, kar bi ti sam občutil kakor hudo krivico, ako bi to isto on tebi storil. Borba je neizogibna v politiškem in javnem življenju, toda sredstva v teh borbah morajo vsikdar odgovarjati zakonom mordle. Teh zakonov ni smeti kršiti, tudi ko bi vsled tega imela trpeti korist stranke, koji pripadamo slučajno. —
Osobit pojav javnega in politiškega življenja so razne volitve. Volitve so imenitno državljansko pravo, volitve so najvažneji čin v izvrševanju državljanskih pravic. Volitve so v konstitu-cijonalnih državah orožje in ščit državljana. Z 1 volilnim listkom v roki izjavlja isti svoje menenje
in se udeležuje javne uprave: o volitvah v osrednji parlament državue uprave, o volitvah v občinski zastop občiuske uprave. Jedno in drugo je važno za nas vseh, ker tu in tam gre za našo ukupno blaginjo.
Gori smo rekli, da je narod ukupno število posamičnikov, javno menenje torej vsota menenj posamičnikov. Ker pa je že taka človeška nrav, da ne bodo nikdar vsi ljudje istih misli in jednakih nazorov, možno je le relativno govoriti o splošnem javnem menenju. To je: javnim menenjem smatrati je to, v kar se odloči večina skupine. To velja osobito za volitve. Volitve morajo biti čisti izraz tega javnega menenja; a da postanejo res tak čisti izraz, je neizogibni pogoj ta, da se vrše svobodno brez fizičnega in moralnega pritiska. In uprav zato, ker je važnost volitev velikanska, ker se na volišču določa smćr in tek javnim stvarem, ker je torej čistost volitev prvi pogoj zdravim odnošajem, je zakonodajalec, poleg zakonov vesti in mordle, ustvaril še posebne zakone v prepreče-nje pačenja volitev. Kazenski zakon zabranjuje in ostro prepoveduje vporabo vsakega takega sredstva, katero bi utegnilo nagniti volilca, da voli drugače, nego bi volil ob popolnoma svobodni volji. Naš kazenski zakon določa precej ostre kazni za take zlorabe. Prav tako: korupcija o volitvah je najguusniši izrastek strankarskih bojev. Zločinec je on?, ki ponareja javne papirje? Ali je manje zločinstvo, ako ponarejamo in falzifikujemo javno menenje ? A vsaka volitev, ki se je irvršila ob pritisku, bodisi fizičnem ali mordlnem, znači falzifikacijo javnega menenja ali javne voljo in ako bi postale take volitve splošni običaj in pravilo, zaiti bi morala javna uprava na pota, nasprotna javni in splošni blaginji. Po takem moramo biti le hvaležni zakonodajcu, da je raztegnil kazenski zakon tudi na falzifikacijo javnega menenja potom volitev. Okvir dopuščene agitacije je tako širok, da lahko vsakdo dela za svojo stvar in si pridobiva somišljenikov, da res ne treba za pošteno stvar nezakonitih sredstev.
Žal, da se tudi v nas množe taki slučaji, ko ljudje o volitvah v svoji strasti prekoračajo dolo- j čene meje. O Istri niti ne govorimo, kjer italijanska stranka uprav neguje volilsko korupcijo kakor posebno vzvišeno institucijo, ali žal, da seje tudi drugod v slovenskih krajih jela širiti taka demoralizacija.
Tako je nedavno temu volilska korupcija dovedla večo družbo s Krasa na zatožno klop. Mi nočemo metati kamenja v te sit omake, kojih večina morda niti slutila ni, daje grešila, ko je kupovala in prodajala volilne glase. In Bog je naša priča, da nas tudi škodoželje ne sili v to — večina obtožencev namreč ni bila v našem taboru o zadnjih deželnozborskih volitvah na Goriškem —, da se spominjamo danes one kazenske razprave; ampak mi opozarjamo naše ljudstvo na ono razpravo in na razmerno ostre kazni, ki so jih prejeli toliko oni, ki so dajali, kakor tudi oni, ki so prej e-m a I i d e n a r, le s tem plemenitom namenom, da nevedne ljudi obvarujemo škode, nesreče in žalosti, in pa da pripomoremo po svoji dolžnosti do čistih volitev in resničnemu javnemu menenju do veljave — da pripomoremo do splošnega uvevljavljenja javne in politiške morale! Čudno se sučejo stvari med Slovenci v noveji dobi; vse preveč je prevladala strast, ki slepi vid in mori zavest o tem, kar je pravo in ni pravo, kar je in kar ni dopuščeno v politiški borbi.
Zapomnite si torej na vseh straneh, zapomnite si še posebno vi rojaki naši po tržaški okolici in po Istri—kjer je videti še posebnih vzgledov doslej nekaznovane voliUke korupcije — da mora v zapor oni, ki talzifikuje volitve! In kažnjiva sta oba: oni, ki zavaja, in oni, ki se je dal zavesti.
Žalostna usoda nedavno temu obsojenih Kra-ševcev bodi Vam v opomin 'in svarilen vzgled, da ni smeti ni kupovati, ni prodajati volilnih glasov. Mnogokoji slučaj volilske korupcije je ostal nekažnjen do sedaj; ali sedaj se je vzdramila pozornost na take stvari in kupčija z glasovi bode nevarneja od dne dne.
Kdor se hoče obvarovati škode, naj si le zapomni ta naš opomin!
Političke vesti.
V TRSTU, dne 27. »Tgusta 1896.
Ruski car itn Dunaju. Danes je zbrana na Dunaju malone vsa cesarska rodbina za vsprejea carske dvojice ruske. Po sijajno odičenih ulicah vrve množice in „N. Fr. Presse' povdarja, da v vseh krogih dobro pojmijo velikansko važnost tega sestanka avstrijskega in ruskega vladarja.
Iz dunajskih listov posnemamo:
Vsi hoteli in gostilne so prenapolnjene. Med tujci je posebno mnogo Rusov. Kar je odličnega, se je povrnilo z letovišč na Dunaj, — Dunaj je zopet na Duuaju.
Včeraj se je zbralo na Schmelzi vojaštvo, ki pride na parado carju v čast.
Le škoda, da je včerajšnja huda ura, ki je razsajala na Dunaju, pokvarila mnogo dekoracij.
Izjava patra Stojalovskega Stojalovski je mož, ki z vso brezobzirnostjo izjavlja svoje politiško mišljenje. Mož je bil trn v peti sosebno poljski žlahti. Radi svoje odkritosti in brezobzirnosti prebil je marsikojo urico v — temnicah. Te dni pa ga je zadelo najhujše : ekskomuniciran je, izobčen iz Cerkve. A tudi ob tem hudem udarcu ni zgubil svoje hladnosti. Pravi, da je bil način razgla-Senja ekskomunikacije nezakonit, ker ni podpisal iste ni papež ni kardinal, ampak le nepoznani mladi člen kongregacije, Marci ni. Vse postopanje da 80 protivi kanoniskemu pravu. Papež da ni bil dobro obveščen vsled intrig. Stojalovski da je pripravljen preklicati, satno naj se mu pove kaj. V Rim pa ne pride, ker ne bi ga pustili pred papeža. Pač pa da objavi odprto pismo do papeža v vseh jezikih, v katerem bode povdarjal svojo udanost in svoje socijalno prepričanje. Slednjič izjavlja Stojalovski, da bode i nadalje izdaval časopise ter s« hoče boriti proti politiškemu uplivu galiških škofov ter zaključuje: Cerkev mora biti moralna, a ne politiška institucija* !
Da se pa že v naprej izognemo vsakemu morebitnemu podtikanju, treba povdariti, da smo te izjave Stojalovskega priobčili le po dolžnosti kronistov.
Slavnosti 2001etne črnogorske dinastije
so torej vendar le odložene, ker v Parizu še niso dogotovili spomenika, ki se postavi na Lovčenu. Tudi prostorov ni še dovolj pripravljenih za obilico gostov.
Položaj na Kreti. Včeraj o Kreti ni došlo nego jedno samo poročilo iz Aten. Isto se glasi: Generalni guberner je obustavil nadaljnje zbiranje turških vojakov v Kandfji, ker odpošlje vojake na one kraje, kjer so bili poslednji izgredi, da napravijo mir in red. (Z bajoneti ? Stavec.)
Gonja na Italijane v Braziliji. Te dni bili so v mestu San Paolo in po druzih krajih Brazilije veliki izgredi proti tam bivajočim Italijanom. Vzroka tem izgredom iskati je, kakor po drugih krajih, v konkurenciji, ki jo delajo italijanski delavci domačinom. Privatna poročila, došla iz Brazilije preko Londona v Rim, govorĆ cel6 o ubitih in ranjenih. Minole sobote zbralo se je v San Paolu okolu 300 dijakov, ki so med klicanjem „Doli z Italijo!" sežgali italijansko trcbojnico. Istega večera poskusilo je kakih 200 Italijanov prirediti protideinonstracijo, toda koujištvo jih je razgnalo. V glavnem gledališču je italijanska družba Ema-nuel priredila predstavo v prid talijanski bolnišnici. Med predstavo udrlo je na stotine Braziljancev V gledališče, ki so pričeli streljati na Italijane iu udrihati s palicami po njih. Govori se, da je bilo o tem napadu 10 ubitih in 48 ranjenih.
Londonski „Times* javlja o tej gonji iz Rio de Janeira:
Zastopnik Italije je zahteval od braziljanske vlade zadoščenja zaradi oskruuenja italijanske zastave. Diplomatiški odnosaji med Italijo in Brazilijo so zelo napeti.
Rimski vladni „Don Chisciotte" izjavlja, da je položenje v Braziliji glede Italije in Italijanov silno ozbiljno. Italijanska vlada je odredila, da odplovi par vojnih ladij v Brazilijo v zaščito Italijanov in v podpiranje protesta, kojega italijanska vlada prijavi vladi zaveznih držav brazUijanskih. Vlada je osvedočena, nadaljuje službeni list, da mora odrediti energičnih korakov v varstvo Italijanov, koje napadajo in preganjajo p o v s o d i, skoro kakor da napadalci slušajo na dano jim povelje. (Kdo pa je kriv na teh napadih,
kdo izziva domačine po vseh državah vsega sveta? Uredn.)
Italijanski kralj se vrne vsled teh dogodkov danes v Rim. Vlada je odredila, da odplovite v Brazilijo vojni Iadiji „Cristoforo Colombo*4 in „Pie-monce". Pripomniti je, da živi v Braziliji kakih 500.000 Italijanov.
Različne vesti.
t France Leban, veleposestnik, lastnik zlatega križca za zasluge, bivši mnogoletni župan v Črničah, je umrl due 26. t. m. v 75. letu svoje starosti. Pokojnik je bil vrl narodnjak in vedno steber narodni stvari. Na šempaškem taboru, pred 28 leti, se je po-tezal tudi za narodne pravice z besedo in dejaojem. Bolehal je dolgo časa in slednjič podlegel neizprosni smrti. Zapustil je več omoženih hčera m sina, gosp. Frana Leban a, vodjo poštnega urada na goriškem kolodvoru, ki sluje kot zvest rodoljub slovenski! — Naj mu sveti večna luč!
Slavnostno kronanje podobe Matere Bo2je pri sv. Ju8tu. Tukajšnji poluslužbeni italijanski list javlja, da se bode v nedeljo dne 20. septembra t. 1. vršilo v stolni cerkvi pri sv. Justu kronanje kipa Matere Božje na izredno slovesen način. Te slavnosti da se udeleži več visokih cerkvenih dostojanstvenikov, n. pr.: kardinal • nadškof msgr. Svampa iz Bolonje, ljubljanski knezoškof msgr. dr. Missia, goriški knezonadškof msgr. dr. Zorn, poreški škof msgr. dr. Flapp, škof Teodosiopolski dr. Glavina in drugi. Isti list pravi, da bode stolna cerkev tržaška tem povodom izredno sijajno okrašena, potrebne preproge itd. izposodijo se v Bo-lonji. Popoludne te slavnosti bode slovesna procesija.
Uradna aWlener Abendpost" je priobčila lep članek v pozdrav carski dvojici ruski. Med drugim piše: „Narodi monarhije sočutstvujejo s cesarsko dvojico avstrijsko, koja pozdravlja najpri-srčueje visoke goste od severa". Nadalje piše uradni list o svojstvih ruskega carja in povdarja, da se ideje istega popolnoma strinjajo z idejami cesarjaFranaJosipa I. Iz tega soglasja zlasti je nastalo sedanje pri-jateljstvo med obema vladarjema. Obisk carjev znači slavje miru.
Izlet „Sokola1* v Devin je odložen vsled ne-predvidjenih zaprek. Novi dan izleta se prijavi o pravem času.
Vaje pešpolkov it. 87 in 97. Pešpolk štev. 87, tržaške posadke, odpeljal se je dnč 26. t. m. s posebnim vlakom iz Postojne na Krško. Tam ostane do 29. t. m. in zatem se poda v Celje, kjer ostane na vajah do 7. septembra. — Puljski pešpolk št. 97 odšel je dnč 26. iz Rakeka na Krško. Za nadaljnje vaje tega pešpolka velja isto, kar je odrejeno za pešpolk št. 87.
Čudni odnoiaji v Pulju. Kakor javljajo iz Pulja, so ponočni razgrajalci tam poslednji čas jako pogumni, kajti dobro vedč, da se jim ne zgodi nič zlega, ker — jih nimajo kam zapreti. Po noči od poslednje nedelje na ponedeljek prijeli so stražarji par takih ponočnjakov in jih spremili na stražnico, toda od tam morali so jih takoj izpustiti, ker so — vsi zapori prenapolnjeni. Lepo je to! Kaj pa bi se zgodilo, ako bi Puljskim stražarjem, denimo, padel v roko koji ptiček, ki je, recimo, položil kako nedolžno petardo ni okno koje vojašnice? Ali porečejo tudi v takem slučaju: „Imeli srno ga ali morali smo ga izpustiti, ker ga nismo imeli kam zapreti" P Zares čudui odnošaji.
Prvo mesto slovenščini! Pišejo nam iz Ljubljane: Due 24. t. m. je prinesel „Slov. Narod" jako umesten članek pod tem uaslovom, vendar dvomim, da bo imel kak vspeh. „Vlada postavlja na prvo mesto nemški, na drugo slovenski napis.
V	drugih kronovinah se postopa drugače. V Pragi so na vseh uradih in tudi na drž. železnici napisi najpi-ej češki, potem nemški. Deloma se tudi kranjska deželna vlada uklanja takemu načelu, namreč na razglasilih, katera se nabijajo javno. Na teh razglasilih zavzema navadno (?) slovenščina prvo mesto, nemščina pa drugo. Tako mora biti povsod ua Kranjskem". Tako piše „SI. N.H
V	Pragi vlada seveda drugače postopa nego v uas, ker Čehi kažejo večjo odločnost iu večje spoštovanje do svojega jezika, kakor odločilni narodni krogi v nas. Naj omenim samo dva fakta, ki žalostno pričata o tem.
Deželna brambovska vojašnica nosi še vedno samo nemški napis. Deželni zbor je sicer — če se ne motim — sklenil na predlog g. dr. Tavčarja, ki je strogu grajal postopanja dež. odbora, da se napravi tudi slovenski napis. G. dr. Tavčar je deželni odbornik — in na vojašnici pa še vedno samo nemški napis. Čudo!
Na mestnih voglih so prilepljeni veliki lepaki, katere je dal nalepiti mestni magistrat. Ni mi znano, je-li odločuje o jezikovni prednosti gospod župan ali — Tirolec-sluga, g. Kališa, ki prlleplja lepake, zakaj na vseh voglili je na prvem mestu nemški „Kuudmachung" in potem še-le „Razglas zastran statističnih ovedeb zasebnih nastavljeneev". Ako tako preziramo svoj jezik Slovenci sami, kako moremo potem resno zahtevati od nain nasprotne vlade?
Slavni dež. odbor kranjski in slavni magistrat ljubljanski: prvo mesto slovenščini!!
Iz Črnegakala nam pišejo: Od vseh krajev naše domovine se čita v cenjenem Vašem listu, kako so proslavljali predvečer rojstnega dne našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. Nekoliko zamujeno sicer, pa vender uljudno prosim Vas, sprejmite v cenjeno „Edinost" par vrstic tudi o slavnosti, ki se je vršila pri nas istim veselim povodom.
Ko je solnce zatonilo, začel je biti plat zvona po starodavnem običaju v znak zložnosti vaščanov. Zatem so zagrmeli topiči, na kar so se začeli zbirati vaščani pod lipo pri cerkvi med priti kovanjem lepo ubranih zvonov. Ko je videl vaški župan. g. Josip An dr i j aš i č, da so zbrani vsi, je vzel kupico napolnjeno z domačo kapljico in je napil najprej našemu presvitlemu cesarju, potem pa vzajemnosti'avstrijskega Slovanstva. Po teui lepem govoru je zaoril krepki trikratni „ živio", topiči so pokali, in prasketali in plapolali so umeteljni ognji gori nad vasjo, pri starem taboru, a pevci so zapeli cesarsko himno pod vodstvom g. Dragotina Mahniča, tukajšnjega učitelja. Teinu je sledilo več govorov in napitnic, posebno je gosp. Dragoiin Šiškovič sč svojim govorom navduševal poslušalce in je povdarjal lepo slogo med vaščani, izrekši nado, da vsi ostanemo zvesti sipovi naroda slovenskega in zvesti podaniki našemu presvetlemu cesarju Fran Josipu I. Pevci so zapeli mnogo pesmi, med istimi tudi oni vneraajoči „U boj!"
Jako lepo je bil razsvetljen stan našega g. poštarja, Dragotina Š i s k o v i č a. Tudi tu so pokali topiči in so švigale rakete v zrak. Ta rodoljub je povabil pevce ua svoj stan in ob zvokih lepe slovenske pesmi se je razvila lepa slavnost, ki je trajala do pozno v noč. Način, kakor smo proslavili predvečer rojstnega dne našega presvetlega cesarja, nam ostane v prijetnem spominu še dolgo časa. Vse za cesarja in za narod!
Poplava Trsta z laškimi delavci.. Te dni smo
omenili, da je došlo 56 delavcev iz Italije v Trst, ki so bili najeti za pripravljavna dela za zgradnjo plavžev pri Škednju. Takrat izrazili smo svoje uverjenje, da je ta prva četa le početek prave poplave Trsta z ta-lijauskimi delavci na škodo domačinom. In nismo se zmotili, kajti že je prijavljeno, da pride v kratkem v Trst še 300 delavcev iz Italije, ki bodo kopali zemljo za zgradbo industrijaInega podvzetja, koje zasnuje — industrijalna družba kranjska. Ali ga res ni v Avstriji merodajnega faktorja, ki bi se potegnil za avstrijske podanike, koje potiska v stran italijanska špekulacija ?
Trgatev po Istri in Dalmaciji. Službeno javljajo o stanju vinogradov po Istri in Dalmaciji: Iz Istre prihajajo zel<5 neugodna poročila o stanju vinogradov. Isti so mnogo trpeli vsled neprestanega deževja in vsled mraza, deloma tudi vsled peronospore. Trgatev obeča zatorej slabo. Nasprotno pa prihajajo iz Dalmacije trajno ugodna poročila ter se je nadejat! tam povoljne letine.
Letošnji izlet društva „Pravnika" je namenjen v Divačo, in sicer se bode vršii dne 6. septembra t I. Ta kraj se je izbral zaradi tpga, ker daje priliko osobito pravnikom iz Primorja in Istre udeležiti se izleta iu seznaniti se z društve-niki, ki pridejo od kranjske in štajerske strani. Vabljiv je ta kraj tudi zaradi prirodnih znameni-tostij, škocijanskih jam in divaške vilenice, katere si pri tej priliki lahko ogledajo izletniki. Do sedaj so se vsi „Pravnikovi" izleti jako dobro obnesli in se jih vsi udeležniki radi z veseljem spominjajo.
Dvoinbe ni, da tudi letošnji izlet v Divačo privabi lepo število pravnikov, kateri preživč v kolegijalni družbi nekoliko zabavnih ur. Iz programa smo na-prošeni priobčiti naslednje : Skupni odhod iz Ljubljane bode v nedeljo dne 6. septembra zjutraj ob 6. uri z brzovlakom, ki potoma vsprejme pravnike iz Notranjske in Keke ter pride v Divačo ob 8. uri 21 min. Od tržaške in goriške strani pridejo izletniki v Divačo ob 9. uri 14. min., iz Istre pa ob 9. uri 10 min. Po malem predjužniku v kolodvorski restavraciji odidejo ali se odpeljejo izletniki v pičlo uro oddaljene škocijanske jame, katere bodo primerno razsvetljene. Popoludne ob polu 2. uri bode skupni obed v kolodvorski restavraciji. Po obedu si izletniki lahko ogledajo divaško okolico osobito pa vilenico. Tisti večer odide poštni vlak proti Trstu, oziroma Gorici ob 7. uri 52 mio., proti Ljubljani in Reki ob 9. uri 43 min. in proti Istri ob 8. uri 8 min. Ta program kaže, da se dan izleta da vrlo izkoristiti ; prilika pa je tudi podati se iz Divače kam naprej proti morju, ker je dne 8. septembra praznik, na kar se je „Pravnikov* -»dbor oziral, določujoč po naročilu društvenega shoda dan iu kraj izleta.
• Pravnikov" izlet v Divačo. Ker je treba poprej vedeti, koliko se jih udeleži skupnega obeda v kolodvorski restavraciji, blagovoli naj vsakdor svojo udeležbo naznaniti najkasneje do srede, dne 2. septembra t. 1. pri blag. gosp. Du-kiču, c. kr. okr. sodniku v Sežani ali pa pri podpisanemu podpredsedniku društva „Pravnika". P. n. g g. ljubljanskim društvenikom se dopošlje posebna oznanilna pola.
Za odbor: Dr. D. M a j a r o n.
Zopet potres v Ljubljani. Po noči od 24. na 25. t. m. okolu 1. ure, pojavila sta se v jedni sekundi dva ue baš jaka sunka. Zažveukljale so šipe, tu pa tam je padla koja podoba raz zid, toda ta najnovejši potres ui provzročil nikakoršne škode. Velika večina prebivalstva ga niti občutila ni.
Vihar na Dunaju. Včeraj popoludne pojavil se je na Dunaju strašen vihar, ki je provzročil mnogo škode na poslopjih in nasadih. Neko 701etno gospč je ubila debela veja, kojo je odtrgal vihar raz drevo in treščil v istem trenotku mimoidoči ženski na glavo. Mnogo oseb ranila je raz strehe padajoča opeka. Tudi na okrasbah, prirejenih za vspre-jem ruske carske dvojice, napravil je vihar prilične škode toda kar je veter populil in raztrgal, popravili so že sinoč.
Tedenska statistika tržaška. V tednu od 16. do 22. t. m. rodilo se je v tržaški občini 62 za-konskih otrok (82 možkili, 30 ženskih) in 12 nezakonskih (5 možkih, 7 ženskih). Razven teh bili so 4 mrtvorojeni. -- V isti dobi umrlo je 81 oseb (29 možkih in 52 ženskih). Z ozirom na število prebivalstva, računano na 161.886 ljudij, nevstevši vojaštva, pride 26 02 mrličev na vsakih 1000 duš, ako računamo povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 2 slučaja škrlatice, 1 si. ddvice, 8 si. jetike, h si. vnetja sopnih organov, 1 samomor itd.
Nove vrste maščevanje. Neki mizar v Pizku na Češkem dobil je dne 26. t. m. škatljo po pošti. Odprši jo, švignil je — gad v mizarja. Le-ta imel je vendar toliko pričujočnosti duha, da je treščil žival ob stroj, da je obležala v omotici. Stri ji je glavo. Sodi se, da je mizarju poslal gada neki vajenec (kojega je bil mizar spodil zaradi tatviue), hotč se na ta u ičin maščevati na bivšem svojem mojstru.
Baratieri se ponuja za posredovalca med Italijo in Menelikom ! „Giornale del Polesine" javlja iz Rima: Baratieri se hoče vrniti v Afriko ! Ta vest glasi tako neverojetna, da bi jo sleherni smatral kakor izmišljotino, da jo ne bi bili potrdili v ministerstvu samem kakor resnično. Baratieri je namreč pisal iz Tridenta miuisterskemu predsedniku Rudiniju in vojnemu ministru generalu Peilouxju, prosč, da naj bi se njemu, Baiatieriju, poverii ualog, da se poda v Afriko, pogajati se z Menelikom zaradi miru z Italijo. V dveh dolgih pismih razložil je Baratieri vzroke in naštel svojstva, ki ga po njegovim menenju — delajo sposobnega za tako težko opravilo. Ni treba pripomniti, da mu italijanska vlada niti odgovorila ni.
Italijan o osvoboditvi italijanskih ujetnikov. Bivši dopisnik na afričanskem bojišču, Serao, od
kojega smo priobčili že niarsikojo rezko sodbo glede italijanske politike v Afriki, objavil je te dni članek o .osvoboditvi ujetnikov". Iz njegovih izvajanj je razvidno, da Serao smatra to vprašanje jako perečim in važnim. Med ostalim pravi Serao: Doslej je izmed vseh ujetnikov osvobojenih malo več nego 200. Torej bi moralo biti v Šoa in lia-marskih pokrajinah še okolu 3000 ujetnikov. Temu nasproti pa zatijujejo v Neapelj dospeli osvobojeni ujetniki z vso odločnostjo, da je vseh ujetnikov le 1500 in 47 častnikov. K tem pa je treba prišteti se one ujetnike, ki so vešči kojemu praktičnemu rokodelstvu ter jih Menelik uporablja kakor zidarje, tesarje, ključarje, slikarje itd. za odičenje kraljevskih palač in za dograjenje abesinskih utr-deb. Takih ujetnikov je glasom zanesljivih poročil okolu 400. Torej se je prvotno število 3000 ujetnikov skrčilo na 2000. Kaj pa se je zgodilo s primanjkajočimi 1000?, vpraša Serao. In odgovarja: Poginoli so vsi, deloma zato, ker so bili ranjeni in niso imeli zdravniške obskrbe, deloma pa so podlegli gladu (?) in mrazu. Ne bi se smeli zatorej čuditi, zaključuje Serao, — če pojde tako naprej s pogajanji z Menelikom — ako od onih 3000 ujetnikov čez nekoliko let preostane le še peščica slaboumnih in na smrt bolnih, ki bi nas smeli vprašati po vsej pravici: Zakaj ste tako dolgo pozabili na nas, in zakaj niste storili o pravem času vse možno, da nas osvobodite?
Očevidno je, da je Serao obelodanil ta nekoliko pesimistiški nadahnjeni člančič jedino le iz plemenitega namena, da bi italijanska vlada storila kaj odločilnega v osvoboditev ujetnikov.
Loterijske številke, izžrebane dne 26. t. m. : Brno	51, 61, 58, 43, 38.
Inomost	65, 16, 75, 56, 21.
Je zmota kratka — dolg je kžs.
iz nesrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil P. H. PrUh.
(Dalje.)
Hotel sem premišljevati kazenske slučaje, o katerih sem danes slišal, pa moji tovariši pričeli so se ravno pogovarjati, kako nepravično je prč to, da nekaterega tako hudo kaznujejo, mej tem, ko neizmerna množica enacih in še večjih grešnikov uživa svobodo ter je pred svetom neomadeževana in še celč s častmi obdana. Navajali so take slučaje, da me je kar strah postajalo. Ko sem prišel tudi jaz do besede, opomnil sem nje, da na tem niso kriva c. kr. sodišča, temveč tisti, ki take grehe zamolčujejo in jih morda še celč prikrivajo. Kazen pa jim ne izostane. Tudi pred vesoljnim potopom živelo je ljudstvo v groznih pregrehah, in vendar
Jfo l>Og Unul »OC »i.U iCl, uu Ji ob OpOUUiuO, lil jO
je potem še le, ker se le ni spokorilo, pokončal z vesoljnim potopom. Tudi ljudstvo velikih mest, Sodome in Gomore, opominjal je po svojih služabnikih mnogo let k pokori in na Lotovo prošnjo, naj mu še prizanese, obljubil, da hoče mestoma prizanesti, ako imate vsaj 10 nedolžnih prebivalcev. Ker pa ste imeli le 6 nedolžnih, pokončal ji je z ognjem in žveplom. Tudi Jeruzalemčanom prizanašal je 38 let ter čakal, da bi nastopili pot pokore. Ker pa je bilo brezvspešno vse prizanašanje iu opominjevanje k pokori, pokončal je tedaj mesto, tako, da ni ostal kamen na kamnu;----
O predobrotljivi in neskončno pravični Bog, j kako dolgo pa že nam prizanašaš ? Kedaj že smo zaslužili, da bi nas pokončal z vesoljnim potopom. Imamo-li dandanes diužino, ki bi bila vredna Tvojega usmiljenja, kakor je bila nekdaj Noetova osmerica ? Ni-li današnji svet s vsemi očitnimi in prikritimi grehi — Sodoma in Gomora? In ti, neskončno dobrotljivi Bog, mu še vedno prizanašaš. Ali ga pokončaš, ko bode najmanje pripravljen na to ? —
XII.
Sanjam ne smemo verjeti, in kdor njim veruje, greši zoper prvo božjo zapoved. Kak6 pa je to, , da sanjam vendar-le tako radi verujemo ? Sanje nam vzbujajo slutnje, katere se res včasih uresničijo, ako sijih dobro razlagamo. Prepričani pa smo tudi, da so sanje, ako si jih prav razlagamo, le duševni odmevi preživelega dneva. Pravijo, da se zdravemu človeku nikdar nič ne sanja, ampak le bolnemu. Naj si bo temu, kakor hoče, sanje niso nikdar kaj prida. Ako smo imeli prijetne sanje, postanemo
žalostni, ko se prebudimo, ker so nas sanje varale. Ako pa smo imeli neprijetne sanje, tedaj pa smo tudi slabe volje, ker se bojimo, da bi se nam vresnieile. Človeku, ki živi v popolnem zadovoljstvu, ki ima vsega, kar mu srce poželi, uresničujejo se v sanjah vsf prejšnji dan skovani načrti; ko pa se vzbudi, postane nevoljen, da ne more h kratu izvršiti svojih načrtov, katere je v sanjah videl tako lepo izvedene. Lakoniniku sanje lakomnost še povišujejo; kajti česar si je prejšnji dan tako srčno poželel, to je dosegel v sanjah, in bilo je tako lepo. tako prijetno, da sklene polastiti se istega poštenim ali nepoštenim načinom. Ali zamore tat, katerega so imeli že orožniki v rokah, kaj prijetnega sanjati? Ravno tako ne moremo misliti, da bi bile prijetne sanje bogokletnika in ubijalca. Pa tudi zunanjost vpliva na spečega človeka. Ako nas n. pr. v spanju v noge zebe, sanja se nam, da stojimo v vodi. Ako v spanju slišimo strel, sanja se nam, da smo v vojni, ali da nas je nekdo ustrelil. Ako nekdo glasno govori poleg spečega razgrajača in pretepača, sanja se le-temu, da je s kom v kregu in prepiru, in kmalu začne v sanjah glasno govoriti, togotiti in groziti se. Jetnikove sanje pač ne morejo biti prijetne, kajti kar mu vest očita po dnevu, to premišljuje njegova duša v sanjah, in kar je premišljeval po dnevi, to nadaljuje njegov duh po noči. Razven tega pa še vplivajo na spečega jetnika zunanjosti.
(Pride še).
Najnovejie vesti.
Dunaj 27. Ruska carska dvojica dospela je ob 10»/« uri predp. semkaj. Na kolodvoru so ju presrčno vsprejeli cesar in cesarica ter vsi na Dunaju prisotni nadvojvodi in nadvojvodinje. Veličanstva peljala so Le ob burnih ovacijah občinstva v cesarski dvor.
Dunaj 27. Na severnem kolodvoru zbrali so se še pred 10. uro nadvojvodi in in nadvojvodinje, med njimi nadvojvode Fran Ferdinand in Lu-devik Viktor v ruski uniformi. Cesar in cesarica dospela sta ob 10. uri. Cesar je imel rusko uniformo in red sv. Andreja. O 10^. uri dospel je ruski dvorni vlak. Glasba je zasvirala rusko himno. Cesav Fran Josip pomagal je carici izstopiti iz vuza. Vladarja sta Be dvakrat objela in se presrčno poljubila, baš tako cesarica in carica. Car je bil opravljen v avstrijski uniformi pehote.
Po pregledanju častne stotnije in po pred-stavljenju spremstva, peljala sta se car in cesar, za njima carica in cesarica v odprtih kočijah, na-preženih s 6 belci, v mesto. Tema kočijema sledila je dolgo vrsla vdz nadvojvod in spremstva. Med vožnjo po krasno odičenih ulicah je prirejala o-gromna množica navdušenih ovacij. Car Nikolaj se je prijazno, po vojaški, zahvaljeval. Ko se je •; Jf.. voz približ -.l koji vojaški glasbi, ki so bile uviščene v špalirju v vsakem polku, pričela je isia svirati rusko himno.
V cesarskem dvoru bili so predstavljeni ruski carski dvojici ministri in dvorni dostojanstveniki. — Ves vsprejem bil je jako prisrčen. Vožnja do cesarskega dvora bila je pravi triumfalni sprevod.
Dunaj 27. „Wiener Ztg.' objavlja cesarsko naredbo od 24. t. m., tičočo se dovoljenja podpor iz državnih sredstev v olajšanje bede.
Carjigrad 27. (Revolucija.) Včeraj popoludne prisvojili so si armenski revolucijona-ci poslopje otomanske (državne) banke, pobili orož-niške straže <u streljali raz okna i u raz streho na policiste. Poslopje je še v oblasti Armencev. Pozno zvečer bili so nemiri hkrati na različnih krajih mesta. V predmestju Pera je razpočila bomba poleg stražnice. Več vojakov je ubila in druge ranila. Iz Terapije je odplula jedna angleška stražuiška Iadija semkaj, za njo prideti jedna francoska in jedna italijanska.
Carjigrad 27. Včeraj ob #1. uri popoludne napadli so Armenci poslopje otomanske banke. Ubil; so nekatere služabnike iu uradnike. To je provzročilo v predmestjih Galata in Tofanu izgrede in plenitve. Nastopili so policijski stražniki in vojaki. — Po vsem mestu vlada velik strah. Vse prodajalnice so zaprte. Mnogo ljudij je ubitih ali ranjenih. — Avstro-ogerski odposlanik baron Ca-lice naprosil je ministra za zunanje stvari, da naj vojaki ščitijo avstrijsko pošto.
Carjigrad 27. Včeraj predpoludne imeli so odposlanci zopet posvetovanje pri avstro-ogerskem odposlaniku. V tej seji končali so posvetovanja gledč koncesij za Kreto. Odposlanci so složni gledč nadaljnjega postopanja iu pričakujejo, kaj odloči turška vlada.
Bratje telovadci!
Dne 16. septembra t. 1. prične tečaj za predtelo vadce. Telovadba bode vsako sredo od 8. do 9'/2 ure zvečer. Oni bratje telovadci, ki žele izvežbati se za predtelovadce in se smatrajo sposobnimi zato, naj se prijavijo do 10. septembra t. 1. podpisanemu.
Na zdar!	ODBOR.
Tp^ftvtnnkn brsojnvhe ln veitl.
DnllmpsSt.ft. Punicu *a jesen 6.73 — 6.75 Pinnfnn za spomlad 189« 7.08 do 7.10— . Ove« za jegen 5.29—5*80 H* m jesen 5.77 —5.79 Koruza za avgust. 3.67—3,69 september 3.67—3.69 nova f. 3.70— 3*90.
P-miujK i.ovn od 7* kil. ». 7 05 -7*16 od 79 ki'o. 7.15—7.20.. .-I "0 Itil. f. 7.20—7.25 od 81. ko. f. 7*30
7-35 , ..d sil. l or. . — —,—, i emu >.> n —• —.--
prom 2'25—5 50.
Pšenic« : Dobre ponudbe, povpraševanje bolje, stalno. Prodaja 50.000 mot. st. Vse drugo vrati žita nespremenjene. Vreme lepo.
Prr.ra. Nerafinirani sladkor for. 12.55, oktober-december 12.60,
Pr,»gft. Centrifuga! novi, postavij'>» v Trut n carino vr«*'i odpošiljate? »reoej f. 85*50 35,75 CmieaBse 37.25—37.50 Četvorni ,1950 V glavan (so.lih) 3975-.-
HariV. K.ivu -lamo* gotni	r,li avgust 65*25
december 62 25,
Hbtnctir,^. Kftijroi gon<t »verace <« p.optembor 54.— za december 51.—. za mare 1897. f. 51*--.
oovxa 27. avgusta ■ » 1 S.
		včeraj	dan . a
iv.ii :.iii* i j.	U} !>'J ■.)	10! 75	101 5
» « v	»rebri . .	10180	101 75
Avstrij. k .i renta	r zlatu	. . 123.50	123.5 J
„ B v	kronah	. . 101.20	101.20
Kreditnu <kcijo	* * i » »	. . 367.—	386.4-
London 10 T^t.		. . 119 55	no f5
ffrtpoleoni . .	• • • . .	. . a,50'/,	»,51
80 ■ mrk . .		1172	1' 7 H
Hrt ita!j. lir		. 44 30	'4 "2b
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni oče
Fran Leban,
veleposestnik in župan odlikovan z zlatim križccm	iS
v 74 letu svoje dobe včeraj dne 2(i. t. m. ob 5. uri popoludne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega bode 27. t. m. ob 5. uri popoludne. Črn i če, 26. avgusta 1896.
Žalujoči ostali.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e 8 san dr o Levi Miniti Trst, Via Riborgo, 21 In Piazza Veochla št. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se purnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
¥
Zdravljenje krvi
Čaj „T I »o če r n i cvet* (Millefiori)
ĆUti kri u r j« izvrstno sredstvo proti onim slučajem, h.' po5e v iulodtlu, knkor proti slabemu probavljanju in heiuoroldam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji bO nft, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMHER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.

Lastnik konsorcij lista .Edinost4. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.