•t II Glas KRANJ, 6. JANUARJA 1956 LETO IX. — ST. 2 DIN 10.— JJdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uledniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik relef. uredništva 475 — uprave 190 'Tekoči račun pri NB Kranj štev. bl-KB-l-2_i35 / Izhaja v ponedeljek m Petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Pred občinskim praznikom v Železnikih ZA SKLADEN RAZVOJ OBČIM Občina Železniki praznuje letos, 10. januarja, drugič la v močno oporo ljudskemu svoj občinski praznik. Ta datum so si Zeleznikarji izbrali odboru predvsem industrija, v spomin na legendarno borbo za Dražgoše. Srdita borba kmetijske zadruge in celotna Cankarjevega bataljona s tehnično in številčno nadmoćnim jugoslovanska skupnost, okupatorjem v januarskih dneh 1942, je edinstveni podvig BODOČE NALOGE naših partizanov, ki bo ostal v zgodovini naših narodov kot • . Omeniti bi bilo še nekaj Med perečimi problemi občine, ki pa že presegajo zgolj njen okvir, je seveda tudi gradnja mostov v dolini. Primer, kako se je treba boriti za svobodo domovine. Na Isti dan leta 1943 pa so tudi množično odhajali borci v Partizane. Nič manj kot 340 žrtev fašističnega terorja je dala občina, sami Železniki pa 53. pozitivno odjeknila pri lju deh. V Železnikih je pod stre ho velika stanovanjska zgrad ba, kjer bo dobilo stanovanje 9 družin O DELU NOVE OBČINE V svobodni domovini se ob-^na razvija s svojo iznajdljivostjo in vztrajnim delom v Pomembno kovinsko - lesno Industrijsko središče, ki je s 8vojimi proizvodi že zdavnaj °svojilo domače tržišče, podajo pa jih tudi v inozemstvu. Po intenzivnih politično -0rganizacijskih pripravah je 1. 6ePtembra 1955 začel poslovati novi občinski ljudski odbor *a področje celotne Selške doline. Odbor šteje 25 odbornikov. Ima tudi 4 svete (za go- zadruge, so sklenile prispeva spodarske in komunalne za okvirnih nalog za bodoče delo. Nedvomno bo treba še nadalje krepiti organe družbenega samoupravljanja, težiti zlasti za tem, da se sedanja Industrija v okviru možnosti širi ln s tem ustvari večji sodobno narodni dohodek, ki bo po-Tudi v memben za občino in tudi za Selcih gradijo stanovanjsko skupnost kot celoto, hišo iz sredstev, ki jih je pre- Prvenstveno bo treba do skrbela že prejšnja Selška ob- končati začeta dela komunal- Z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v Domžalah Za varnost pri delu Poročilo o dosedanjem delu občinskega sindikalnega v Domžalah v drugi polovici sveta je podal predsednik Ivan Peterca, v katerem je bila januarja organizirala tečaj za čina. Na reki Sori v Dolenji vasi gradijo velik jez, čigar gradnja je bila nujna zaradi regulacije Sore. Gradijo pa tudi šolo v partizanskih Draž-gošah, ki bo ena najlepših na Gorenjskem. Podjetja, pa tudi kmetijske ne dejavnosti. Ureditev samih Železnikov, gradnja vodovoda v Selcih, gradnja zdravstvenega doma itd. pa naj bodo prioritetne naloge. Obrtna dejavnost vseh vrst izumira, zato bo treba poži- nakazana obširna problemtika v sindikalnih podružnicah. uredila deve, za kulturo, prosveto in Šolstvo, za zdravstvo in socialno politiko, za splošne zadeve), katerih delo pa je tako Obširno, da bo že v bližnji prihodnosti treba misliti na formiranje novih svetov, saj Sedanji, posebno oni, ki zdru-Žuiejo več sorodnih panog, ne bodo v stanju opraviti vsega dela. Na področiu občine je b'lo Izvoljenih 12 kra'evnih odborov kot pomožnih organov občine, v katerih sodeluje preko 80 voVvcev. Po štetiu iz *e*a 1953 ie v sedanji občini ^ 243 prebivalcev, z rastočo •ndiKtriio. ki zlasti zaiema domačo delovno silo iz okoliških nn'bov, ra se je število v zadniih Mih nedvomno niočno povečalo. P^ imenovanem popisu gibanje Poujade«, ki se je sedaj prvič samostojno pojavila na volitvah, pa r je dobila kar 51 poslanskih mest. V Alžiru se še vedno na-1 daljujejo srditi boji med Francozi in oddelki narodnoosvobodilnega gibanja. Drugače pa je potekel ta teden po novem letu v znamenju novoletnega praznovanja in najrazličnejših novoletnih poslanic, v katerih beseda mir prevladuje. V Južni Ameriki pa je ta teden potekel v znamenju notranjih homatij v posameznih državah, saj je bila te dni odkrita nova peronistična zarota v Argentini, v Paraguaju je ponovno izbruhnil upor; tudi v Guatemali pa so odkrili novo zaroto proti vladi. »NIKO« in »CESNJICA« — GOSPODARSKA STEBRA V ŽELEZNIKIH Vsak dan jih uporabljate — risalne žebljičke »Atlantic«, spojnice za papir »Mephisto«, spojnice za stro i, luknjače, pisemske odpirače, pa še vrsto drugih pisarniških potrebščin. Precizna in natančna še-stila, laboratorijski pribor, — centrifuge in univeVzalni mešalci, precizne in analitske tehtnice, avtomatična analitska tehtnica — to so najbolj znani proizvodi tovarne kovinskih in elektromehanskih izdelkov »Niko« v Železnikih, kreditno politiko, posebno pa predelave hlodovine v finalne v zvezi z zaposlitvijo prebivalstva občine. Iz bajtarjev, »holearjev« in cestnih delavcev stare Jugoslavije raste v Železnikih nov, zaveden pro-letariat, ki je na tovarno življenjsko vezan. Zaradi pravilnega odnosa tudi proizvodnja stalno raste — danes tovarna zaposluje že 326 ljudi, pretežno domačinov. Podjetje vzgaja tudi svoj lastni naraščaj — 14 vajencev se uči za bodoče mojstre. Ce še povemo, da je izdelke, je to nujno. Kljub navedenim težavam pa jc pod- »Ceešnjica«. Železniki — pogled na obrate z zadružnim domom v ozadju ki so znani po vsej Jugoslaviji. Iz skromnih začetkov se je obrat neprestano širil in ima danes svoje obrate raztresene po 6 hišah — glavni obrat je celo v predelanem bivšem hlevu! Kljub temu pa je povpraševanje po njihovih proizvodih ■ vedno večje, posebno v Srbiji, za mehanske izdelke pa se zanimajo tudi v inozemstvu. Podjetje »Niko« je tipičen primer, kako se da z voljo in vztrajnostjo pa tudi z iznajdljivostjo in pridnostjo, kljub skromnim materialnim možnostim veliko doseči. Danes podjetje ustvari preko 300 milijonov brutto produkta v občini, kar znaša več kot polovico brutto dohodka celotne občine. Podjetje je v zadnjem času rešilo vrsto vprašanj v zvezi s proizvodnjo. v podjetju 70 odstotkov samih mladih ljudi, je razumljivo, da ima podjetje veliko bodočnost. Menda se s podobnimi težavami bori prav tako mlado in mnogo obetaioče medzadruž-no lesno - industrijsko podjetje »Cešnjica«. Tudi tu je družbeno upravljanje pokazalo že lepe rezultate, kar se zlasti vidi v dvigu delovne storilnosti. S svojimi obrati: zabojarno, mizarno, sodarno ter uslužnostnimi obrati avto-parkom, mehanično delavnico, hidro in termoelektrarno, žago), podjetje že zdavnaj teži po razširitvi, saj sedanji tesni, natrpani, nehigienski prostori ne morejo več predstavljati dobrih delovnih pogojev. Ce hočejo v podjetju res do skrajnosti izkoristiti plan V novo leto še z večjo srečo Do sedaj 121 porodov, 69 dečkov in 53 dekic V času, ko so drugje praz- vala,« jo navdušeno in ponoSf novaii Novo leto, je bilo oseb- no povedala, je porodnišnice zbrano Okoli Kljub temu, da je bila tudi' prve porodnice v letu 1956. lani prva rojena deklica, pi Okoli štirih zjutraj je Marija je ob zaključku letos bilanci; Malavašič iz Škofje Loke ro- drugačna. Skupaj je bilo oi »Niko«, Železniki — laboratorijska centrifuga jetje že doseglo zavidljivo višino in si je s svojimi kvalitetnimi izdelki ustvarilo ugled, ne le pri nas, ampak tudi v tujini (Nemčija, Anglija, Amerika), kamor izvažajo svoje radio in televizijske o-marice (v letu 1956 v rlanu okoli 2000 komadov!). Radio omarice delajo tudi za podjetje »Nikola Tesla«. Jabolka, rozine, pomaranče in datelje v Izraelu in Afriki prevažajo v ličnih zabojih iz češenjske zabojarne. Od 1800 prm. lesa bodo v letu 1956 poskočili na 2500 prm. samo za zaboje! Kje je potem še predelava lesa za servisne mizice, embalažo za tehtnice, ohišja, podstavke, okvirčke za navijanje blaga za tekstilno industrijo, stavbno pohištvo, za sode in sodčke za repo, zelje, kumarice itd.? Okoli 370 ljudi je že zaposlenih v podjetju, od teh okoli 160 žensk. Večina je iz okolice Cešnjice. dila svojega četrtega otroka — tokrat punčko Jerico. Za njo so bila v naslednjem dnevu š3 tri rojstva in same deklice! Kazalo je, da bodo v letu 1956 preplavile porodnišnico dekleta. 3. januarja ob 12.30 uri pa je močneje zavekalo in 10 minut za tem še enkrat. Krista Peternel iz Tržiča je rodila dvojčka — dva dečka. 21-letna mamica se je naslednji dan že dobro počutila, rekla je, da še premišljuje o imenu drugega dečka. »Prvi bo Žarko, a drugega nisem pričako- začetka novembra do 1. januarja 116 porodov, od teh je bilo 49 deklic in 67 dečkov. Od vseh porodov je bil samo eden nekoliko težji (s. carskim rezom) vsi drugi pa so bili normalni. Porodnic jo bilo več iz okolice Kranja (okoli 8(T odstotkov), medtem ko jih je bilo samo okoli 20 odstotkov iz Kranja. Število pacientk na ginekološkem oddelku porodnišnice pa je nasprotno temu. Na tem oddelku je bilo do sedaj 71 ginekoloških sprejemov, od katerih pa je bilo več bolnic iz Kranja in manj iz okolice^ S plenuma SZDL občine Domžale Premajhna odločnost delavskih svetov Pred dnevi je zasedal plenum Socialistične zveze delovnega ljudstva domžalske občine, ki so se ga razen članov plenuma udeležili tudi člani terenskih odborov SZDL ter zastopniki drugih množičnih organizacij ter ljudskega odbora. Po referatu, ki ga je podal sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Domžale Za varnost pri delu (Nadaljevanje s 1. strani) zale«, »Toko« in »Vata« na Viru. Tudi za gospodarsko politično vzgojo delavcev in uslužbencev so sindikalne podružnice zelo. malo napravile. O vseh teh in podobnih vprašanjih je razpravljal občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Za zboljšanje dela v sindikalnih podružnicah je bilo sprejetih nekaj koristnih sklepov. lepi ospElii Umm Jesenice v nouerabrv šolski odbor mojstrske šole ing. Marin Gabrovšek, Ivo Vovk in Rado Torkar in v šolski odbor delavskega oddelka srednje tehnične šole ing. Avgust Karba, ing. Janko Perne in Jože Zbontar. Ti bodo tvorili pri osrednjem delavskem svetu poseben odbor za strokovno vzgojo kadrov. Precej se je razpravljalo tudi o izvršenih nadurah,, katerih šte- vilo je zadnje čase precej naraslo. Na predlog finančne komisije bo postavljena 3-član-ska komisija, ki bo ugotavljala število nadur po oddelkih posameznih sektorjev ter ugotavljala tudi potrebo po vpeljavi, nadur. Tam, kjer se bo pokazalo za potrebno, bodo ponovno vpeljali četrto izmeno. Na ta način bodo znižali število nadur, ki bremenijo plačni sklad. P. U. Zdravko Troha, so navzoči predvsem razpravljali o tekočih nalogah Socialistične zveze. Hkrati so razpravljali o raznih gospodarskih voraša-njih in tudi o delu kmetijskih zadrug. Pri tem so ugotovili, da kmetijske zadruge v pretežni večini nimajo prave vloge, marveč je njihova glavna dejavnost usmerjena le na trgovino. Ugotovili so tudi, da so bili zadnji občni zbori nekaterih zadrug samo formalnega značaja in da so na njih zelo malo razpravl:a-li o osnovni dejavnosti kmetijskih zadrug — čimvečji skrbi za dvig kmetijske proizvodnje. Nadalje so na plenumu ugotovili, da so nekateri delav* ski sveti premalo odločni in zaradi tega zapadejo pod vpliv vodilnih uslužbencev podjetju. V nekaterih podjet* jih se opaža orecejšnja samo; volja vodilnih uslužbencev', medtem ko organi delavskega samoupravljania ne /.naj^ uveljavljati svojih pravic. Zar radi tega so se na plenumu odločili, da bo Socialistična zveza delovnega ljudstva sklir cevala konference z delavskimi sveti, upravnimi odbori in sindikalnimi podružnicami, kjer naj bi skupaj obravnavar li probleme podjetij, na drugi strani pa bi se organi delavr skega sveta in sindikati prj tem vzgajali, kar-bi jim v nji>-hovem nadaljnem delu prer cej koristilo. Vmešavanje države v ameriško gospodarstvo je razmeroma mlado. V industrijskih .državah evropskega zahoda so to prakso začeli že pred prvo svetovno vojno, v ZDA pa je državna intervencija pričela prodirati šele med veliko gospodarsko krizo, v času prvega predsednikovanja (ali tako imenovane prve administracije) Franklina D Roosevelta in je začenši z letom 1933 dobila ime »New Deal«. V toku nadaljnih »administracij« demokratske stranke se je sistem državnokapitalističnih ukrepov ustalil in v Ameriki dobil državljansko pravico. Državno investiranje velikih javnih del, zlasti takih malo rentabilnih velikih objektov, ki jih privatna iniciativa ne bi zmogla, zagotavljanje zaposlitve in pomoč brezposelnim, širjenje obrambne proizvodnje, usmerjevanje kmetijstva in podpore farmarjem, — vse to se je močno okrepilo med drugo svetovno vojno in v času tako imenovanega »korejskega poleta«, ko je naglo povečani ameriški obrambni proračun terjal čedalje večjo politiko oboroževanja in s tem spodbodel celotno ameriško gospodarstvo v visoko konjuk-turo. DVA KONCEPTA Del ameriškega tiska je ugotovil, da opravlja sedaj država vrsto del, ki bi jih lahko opravljalo privatno podjetništvo. Ta del ameriškega tiska je bil v dnevih, ki so sledili Eisenhowerjevi izvolitvi za predsednika ZDA, prava zrcalna podoba desnih krogov v republikanski stranki, koristi veliki«h privatnih korpo-racij. Tedaj, ko je namesto demokratske, prišla republikanska »administracija«, se je ta del ameriške javnosti nadejal, da bo nova ekipa na oblasti v eni sapi razgnala vse oblake državnega vmešavanja in javne lastnine. Njihov govornik Charles E. Wil-son, bivši predsednik družbe »General Electric« in sedaj član ameriške vlade, je celo objavil »plan za uničenje socializma v ZDA«, s čimer je ciljal na ukinitev vseh važnejših položajev države v gospodarstvu. Ze sb se zaslišal: glasovi o možnosti mnogo večjih profitov, a odvetniki velikih industrijskih firm so se pričeli zbirati v hodnikih kongresne palače z očitnim namenom, da čimprej poberejo sadove pričakovanega »velikega odrekanja«, t.-j., da si zagotovijo nakup ali podelitev raznih dotlej državnih podjetij. Na demokratski levici pa so stali tisti pristaši politike »New Deal« in »Fair Deal«, ki jih Američani po navadi imenujejo liberalce. Ti so menili, da izmena »administracij« ne bi smela pospešiti doslej udomačene ameriške prakse, da se med vojno z državnimi sredstvi zgrajena podjetja potlej prodajajo ali darujejo privatnim družbam. Oni slejko-prej zastopajo stališče, da se v današnji dobi gospodarstvo ne more skladno razvijati in voditi k čedalje večjemu blagostanju, brez naraščajoče vloge države. Vse to so bile le skrajnosti, razlike v realni politični kon- Ljudje in dogodki VELIKO ODREKANJE" Razburjenje zaradi Eisrrho veijeve gospodarske politike cepci j i obeh strank pa so se pojavile šele nekaj mesecev po Eisenhowerjevem nastopu, tedaj ko je ameriška proizvodnja v drugem polletju 1953 pokazala znake resnega nazadovanja. Nastopil je trenutek, ko je bilo treba zavzeti opredeljeno stališče. Demokrati so predlagali vrsto ukrepov, ki bi dvignili kupno moč potrošnikov in s tem pospešili povpraševanje na tržišču. Republikanska stranka je agitirala za povečanje investicij v industrijo, kar naj bi se doseglo na ta način, da bi država z raznimi ukrepi omogočila čim hitrejše profite in privatnemu kapitalu odstopila nekaj svojih kapacitet. Sam Eisenhower je januarja letos tako opisal svoj takratni sklep: »Osnovna politika vlade v prebroditvi recesije je obstajala iz stimuliranja poslovnih firm, potrošnikov, države in krajevnih skunnosti, naj povečajo svoje izdatke, ni pa težila k temu, da bi povečala obstoječa državna podjetja ali začela nov program državnih izdatkov.« PREDSEDNIKOVA LINIJA Ta politika se je doslej pokazala za zelo uspešno. Letošnje leto je, zahvaljujoč vrsti predsednikovih ukrepov proizvodnja že spet zabeležila indeks iz 1953. leta. Kateri sjO bili ti ukrepi? Navedli bomo samo najvažnejše: odprava davka na ekstraorofite, horizontalno znižanje dohodnine za 10 odstotkov, zmanjšanje obrestne mere za investicijska posojila, znižanje davka na profite od investicij v tujini, povečanje amortizacijskih odpisov v prvih petih letih v predelovalni industriji. Ti ukrepi so brez dvoma industriji olajšali davčno breme in jo vzpodbudili k večji podjetnosti. Vzporedno s tem je teklo tisto, kar liberalci imenujejo »veliko odrekanje« in kar je izzvalo veliko razburjenje v naprednih ameriških krogih: federalna vlada je proglasila, da so ležišča nafte v pribrež-nem morju (kontinent, shelf) pod jurisdikcijo posameznih ameriških pokrajin in s tem omogočila reprivatizacijo teh bogastev, ki jih cenijo na 300 milijard dolarjev, privatnikom je izročila okrog 60 dotlej državnih podjetij, odrekla se je v korist privatnikov načrtom za zgraditev petih ogromnih dolinskih zapor za proizvodnjo električne energije, privatnemu kapitalu je izročila proizvodnjo in uporabo atomske energije v mirnodobne namene. Da bi bila slika popolna, je treba povedati, da je o vseh navedenih korakih krilo demokratskih poslancev v zveznem ameriškem kongresu pritrdilno glasovalo, saj se tudi samo strinja s takim kurzom, le da ob vsaki priložnosti zahteva še dodatne ukrepe za dvig kupne moči prebivalstva, brez katere bi lahko nastopila prevelika zasićenost tržišča. POZICIJE SO OSTALE Čeprav so številke za naša merila ogromne, so za dimenzije ameriškga narodnega dohodka dokaj skromne. Tako poudarjano zmanjšanje davka na ekstraprofite se nam pokaže v pravi luči šele takrat, ko vemo, da se letna zvezna dohodnina s tem zmanjša le od EISENHOVVER 70 na 69 milijard. In tudi vse »veliko odrekanje« ni več tako pomembno, če vemo, da vse letne ameriške profite najskromnejši opazovalci cenijo na 70 milijard. Naj bo že kakorkoli, za ocenjevanje današnjega družbe-no-gospodarskega stanja v ZDA je zelo važna ugotovitev, da sedanji predsednik ni vnesel nobene resne spremembe v široki državni gospodarski sistem reguliranja kontrole, kakor ga je uvedel Roosevelt ih razširil Truman. V polni veljavi je ostal Zvezni odbor gospodarskih svetovalcev in prav tako tudi Zvezni rezervni sistem — dve važni ustanovi gosnodarskega vsklajeva-nja. Enako važni gospodarski Instrumenti so ostali davki, dotacije kmetijstvu in sistem socialnih pomoči. Gibanja na severnem ameriškem kontinentu so dokaj svojevrstna. Po eni strani vsa javnost sprejema za svoj čredo stare Jeffersonove ideale o neomejenih svobodah privatnika, po drugi strani pa je stvarni razvoj že daleč mimo te idile. Čedalje močnejše podružabljanje ogromne masovne proizvodnje je vsililo nove oblike upravljanja, pri čemer imajo državni vrhovi neprimerno večjo vlogo, prisililo pa je podjetnike, da vse bolj upoštevajo zainteresiranost proizvajalca, ki je preko svojih velikanskih sindikalnih organizacij postal faktor, Id ga ni moč odpisati iz kalkulacije. Vse to priča o tem, da tudi v ZDA, v tej »najbolj kapitalistični izmed kapitalističnih dežel«, stihija gmotnega razvoja poraja elemente, ki preraščajo tradicionalne okvire. -jž 2 Cl8SGorenjske ST. 2 / 6. JANUAR 1956 32 GORENJSKI KHETOTALEC Mehanizirajmo odvoz gnoja iz hlevov Ob nedavni akciji Okrajne zadružne zveze, ki je široko razmahnila gradnjo gnojišč in gnojčnih jam, je bil marši- Kako dela vesten klavec? Smo sredi sezonskega klanja prašičev. Največkrat je lagodnost kriva, da gre mnogo svinjskih kož v nič, namesto, da bi šle s pomočjo odkupnega podjetja »Koteks« tja, kamor spadajo, to je v naše usnjarne. Nekateri namesto da bi prašiča pravilno odrli, ga oparijo in s tem uničijo kožo. Ce rečemo, da gre na ta način koža v nič, ne pretiravamo, ker koža na slanini le vara želodec Kožo s prašičev je treba pravilno odreti! ZANIMIVI PODATKI O MLEČNOSTI KOBIL O mlečnosti kobil je do sedaj malo znanega. O tem je leta 1952 delal poskuse L A. Saigin in ugotovil mlečnost kobil baškirske pasme. Povprečna mlečnost je znašala 1500 do 1600 kg mleka. Najboljša kobila je dosegla celo 2700 kg. (in-) kateri kmet nezadovoljen z lokacijo gnojišča. Obč. lokacijske kom. so stremele za tem, da bi bila gnojišča odmaknjena čim bolj v kak primeren kot dvorišča. Gnojišče, postavljeno za ali pred hlev, je za delo pri spravljanju gnoja iz hleva seveda najprikladnejše. Omogoča direktno izmetavanje gnoja iz hleva. Pot po kateri je treba prepeljati samokolnico, je zelo kratka. Skrajšanje transportne poti je v kmetijstvu ukrep, ki je povsod zaželen in pomeni največjo racionalizacijo dela. Zelja gospodarjev, da je gnojišče čim bliže hleva, je zato razumi ^jva. Postavljanje gnojišč pred hleve pa nikakor ni umestno, če pomislimo na čistočo dvo- rišča in njegovo ureditev. Gnojišče, postavljeno pred hlev, zapira direkten dostop v hlev, dvorišče je vedno bolj ali manj onesnaženo, bližina gnoja je neprimerna iz higien- korito plitvo in da je dno v prerezu polkrožno, ker takega laže obračamo in iz njega iz-tresemo gnoj. Najpreprosteje je, če je korito pritrjeno na voz s štirimi verigami, možne S tako preprosto napravo lahko mehaniziramo odvoz gnoja in si s tem močno olajšamo dnevno delo pri čiščenju hleva. Izdelek je enostaven, izdelava lahka in, kar je tudi važno, poceni. Kakšna pa je njena uporabna vrednost in kako olajša delo transporta, pa je jasno vsakomur, ki prevaža polne težke samokolnice gnoja iz hleva na gnojišče. Na Gorenjskem imamo danes okrog 39.000 ha pašnih Površin, na katerih se pase -čez leto skoraj 60% vse živine. Ker je Gorenjska, pred-'vsem Bohinj, vzrejni center rdeče-cikastega goveda, so ti •pašniki velikega pomena za našo živinorejo. Vendar, če pogledamo današnje stanje teh površin, vidimo, da so v zelo slabem stanju. Večina pašnikov se je v zadnjih 10 do 15 letih močno zarasla z raznim grmovjem ter gozdnim drevjem; Glavni vzrok propadanja je bila zadnja vojna in temu primerno majhno števi-^° živine vsa prva povojna *eta. Razen zaraščanja pašnikov je bila povzročena tudi velika gospodarska škoda na farnih objektih, ki so bili med v°jn6 večinoma vsi požgani — pa so zaradi starosti v trajno slabem stanju. Takšno ie bilo stanje na naših planinskih pašnikih, ko se je pričelo z najnujnejšimi melioracijami. V živinoreji smo dosegli že tepe uspehe. Število živine je •doseglo predvojno stanje; po kakovosti živine in količini rrdeka pa smo to stanje celo Presegli. Zaradi tega je potreba po- paši vedno večja in je "temu primerno potrebno povečati tudi skrb za naše pašne Površine. Pretežni del pašnikov ležečih na Jelovici, Pokljuki, Me-'žaklji ter drugih večinoma gozdnatih predelih' Alp in Karavank je precej zaraščen z mladimi iglavci in listavci, ki Zmanjšujejo pašno površino «v otežkočajo pravilno pašo. V višjih legah (1400—2000) pa se je močno razraslo rušje. Vse te pašnike je nujno potrebno očistiti in izboljšati travno rušo na njih, saj je znano, da je paša v zaraščenih — gozdnih predelih tudi do 60% manj vredna od paše n,a čistih površinah. Pa po-Slejmo nekoliko, kako bomo čistili. Ce je površina čiščenja večja, moramo postopoma in sistematično pričeti trebiti vse zarasti in plevele, ne pa posekati samo debelejše drevje, grmovje in drobnejšo zarast Pa pustiti za nazadnje, kakor Se je to že večkrat dogajalo. Obsekane veje pustimo razprostrte po sečišču toliko ča-Ra. da se obletijo, nato pa jih znosimo na kupe (ki naj bodo' po možnosti na bolj kamenitih in plitvih tleh), do popolne osušitve. Iz tega naredimo svežnje za krujavo, ali pa jih požgemo in pepel raztrosimo po pašniku. Grmičevje ter drugo pritlikavo zarast po poseku spravimo na kupe in pustimo, da se popolno osuši, /nato pa to spravimo v kake kotanje ali pa na kamenite prostore ter pustimo, da polagoma razpade. Tanjša smreke se lahko olupijo že od debeline 5 cm dalje za celulozo, prav tako pa tudi jelša od 8 cm naprej. Tako pripravljen drobni les se boljše proda in denar se porabi za izboljšanje teh zemljišč. Vse drevje in grmovje (se imora posekati čim bolj pri tleh, da se s tem onemogoči ponovna narast mladik v prihodnjem letu in pospeši razkroj štorov. Na pašnikih, ki so nastali po goloseku na primernih terenih (n. pr. Ribčeva planina na Jelovici) se mora drevesne panje odstraniti bodisi z izkopom, ali pa z razstrelitvijo, da se tako teren očisti in usposobi za pašo. Vsako ieto moramo sproti SDodrezavati mlade poganjke, da preprečimo ponovno zarast. Kot primer zelo močno zaraščenega pašnika je pašnik KZ Cešnji-ca imenovan »Mlake«, ki leži na osojnem pobočju Stedl vrha ob cesti na Prtovč pod Ratitovcem. Ta pašnik je poraščen z belo jelšo, ki je zelo trdoživa in se jo zelo težko uniči. Do sedaj že očiščeni predeli tega pašnika se zaradi nerednega spodrezavanja mladik ponovno zaraščajo. En del tega terena pa so temeljito očistili na ta način, da so vse drevje izkopali in zemljo prekopali; vendar je to združeno z ogromnimi stroški. Posebne previdnosti in izkušnje je potrebno pri čiščenju onih pašnih površin, ki so porasle z rušjem in ležijo pretežno nad zgornjo gozdno mejo v višini od 1500—2000 m. Preden se odločimo za čiščenje,-moramo teren dobro pregledati, da ne povzročimo z nepravilnim posekom kvarnega delovanja erozije, ki je v teh višinskih predelih še posebno nevarno. Tako lahko odstranimo rušie le na ravnicah, ali položnejših pobočjih, kjer je pod njim sklenjena travna ruša primerna za pašo. Ogibati se moramo vseh strmin in usekov ter hudournih grap, na katerih je nevarnost plazov. Posekano rušje spravimo na kupe in ga po osušitvi porabimo za kurjavo. To čiščenje pride v obzir na pašnikih, ležečih na pobočjih in grebenih Karavank in Julijskih Alp, Dovški, Hruševski in Jeseniški Rožci, dalje Komni, na planinah bohinjske doline, Ratitov-cu, Krvavcu, Dolgi njivi itd. Zadnje čase so mnoge pašne, skupnosti pričele s temeljitim čiščenjem svojih pašnih površin, n. pr. Zajezerom v Bohinju, pašnik vasi Bitnje in Ravne v Bohinju, planina Uskovnica, planina Javornik na Pokljuki, Radovljiška planina na Jelovici, planina Ble-goš, planina Porezen, planina Sija, planina Breznica, Jezerska in Križka planina na Krvavcu itd. ANDREJ SEZUN Jeklena žica, po kateri teče voziček, naj bo na eni strani pritrjena v hlevu na steni, ki je nasprotna izhodnim vratom, drugi konec naj bo pritrjen nad gnojiščem tako, da bo s tem omogočeno praznjenje korita nad celim gnojiščem. Tak primer nam nazorno kaže slika skih razlogov, tako za živali kot za stanovalce. Pred hlev in na sredino dvorišča gnojišče na sodi. Po-maknimo ga v oddaljenejši kot dvorišča, med drevje ali za hišo. S tako lokacijo pa se poveča razdalja med hlevom in gnojiščem. Transport gnoja je težji in na daljšo razdaljo. Moderna kmetijska tehnika razpolaga z najrazličnejšimi prevoznimi napravami, ki olajšajo ta transport. Posebno grajene samokolnice ali bolje rečeno enokolesni vozički za prevoz gnoja, stropne tirnice, po katerih drse viseči vozički in podobno. To so precej drage naprave, ki večini kmetov niso dostopne. Zelo posrečen, cenen in preprost pa je transport gnoja z lesenim koritom, pritrjenim na dvokolesni voziček, ki drsi po navadni jekleni vrvi, kakor kaže slika. Konstrukcija visečega vozička je zelo preprosta in jo lahko izdela vsak kovač. Žica, debeline 6—8 mm pa brez težav prenese obremenitev do 100 kg, če je napeta na razdalji do 20 metrov. Pri daljši uporabi se žica sicer usloči, zato pa jo je treba dva do trikrat na leto nategniti, ker je prevažanje korita po lepo nategnjeni žici mnogo lažje. Velikost lesenega korita je poljubna. Važno pa je, da je pa so tudi druge kombinacije, ki morda še olajšajo iztresa-nje gnoja iz vozička. Eno takih kombinacij kaže slika. * ING. M. BERTONCELJ Varujmo sadovnjake pred divjačino in snegom V zimskem času zajci radi oglodajo drevje tako visoko, kolikor lahko dosežejo. Da deblo obvarujemo pred temi nevarnimi glodalci, ga moramo na jesen obvarovati s primernimi drevesnimi košarami. Drevesne koše, oz. ograjo je treba pregledati in čimprej popraviti, kjer jih pa še ni, jih postaviti. Ograja mora biti visoka 1,5 metra. Debla zavarujemo z žičnim košem, z žitno slamo, s koruznico, s stebli sončnic, s smrekovim lubjem, z deskami ali krajniki, s koši iz lesenih letev ali s podobnim materialom. Najbolje je uporabljati tak maiteri.al, ki ostane vse leto ob drevesu, kajti divjačina (zajci, srno) rada napada sadno drevje tudi izven zime. Pritlično sadno drevje mora biti ograjeno, zasilno ga zaščitimo, če ga zavijemo v sla- Drevesni koš iz letvic — lahko ga sestavimo iz poljubnega materiala mo s krono vred. Zajec napada ne samo jablane, temveč tudi hruške in koščičarje. Drevesa s srednje visokim in visokim deblom zavarujemo z drevesnimi koši, katere pa moramo pritrditi na drevesni kol, da jih zajec ne privzdigne. Ponekod premazu je j o debla z različno zmesjo, n. pr. krav-jaka, ilovice in krvi. Ta nač'n pa ni varen, ker se lahko zmes izpere, posebno še, ako je vlažna jesen. Vsekakor je bolje deblo obvarovano, če zajec ne more priti do njega. Rane, povzročene od divjačine, zelo škodujejo zlasti mlademu drevju. Take rane moramo premazati s cepimo smolo ali pa z blatom, ki ga napravimo iz vode, ilovice in kravjaka. Da to blato ostane na deblu, ga previjemo s cunjo ali vrečevino. V mladem nasadu je bolje, da ne pasemo živine, ker objeda in lomi veje. Ako pa jo pasemo, je treba predhodno zavarovati vsako drevo posebej s tremi stebri, ki segajo do višine krone in so oddaljeni od debla 60 cm. Stebre povežemo z letvami, ki jih pri-bijemo z žeblji. Mazanje debel jeseni nima na zajedavce, ki se skrivajo v razpokah skorje, nobenega vpliva in jih često celo varuje pred vremenskimi neprili-kami pozimi. Koristi pa v vzhodnih in južnih legah, ker varuje pred pozebo. Bela barva debla se počasneje segreje in nevarnost pred pozebo je manjša. Morali bi pa v tem primeru mazati z beležem šele februarja in ne jeseni, kakor se sedaj večinoma dogaja. Sadovnjake v višje ležečih legah moramo varovati pred snegom. V teh legah je namreč rastna doba krajša, dalj časa ostane listje na drevesu. Sneg, ki tu kmalu zapade, lahko polomi mlade krone, Če ga Nekal primerkov gospodarskih odnosov med mestom in vasjo 1959 WZ iM Slika kaže, kolikšno količino pšenice srednje kvalitete je moral kmet prodati nekdaj ali danes, če je hotel kupiti plug za ravnanje zemlje. Ilustracija je dovolj zgovorna, morda bi dodali le, da za sedaj še ni dovolj kmetijskih strojev na trgu. Ta slika nam prikazuje, koliko pšenice iste kvalitete je moral oz. mora prodati kmet. če hoče kupiti emajlirani lonec za 2 litra. Drevesni koš iz žične mreže takoj ne stresemo z njih. V takih nasadih je treba vsako drevo zavarovati s posebno piramido, da varuje krono pred, pritiskom snega. K vsakemu drevesu postavimo tri sohe tako, da tvorijo piramido nad krono. Gornji del piramide, kjer je drevesna krona, obijemo z deskami v velikosti krone, ki jih postavimo in pritrdimo na sohe, ki varujejo drevo pred živino. FRA C CIJAN Za meter domaČega platna (širina 70 cm) je moral kmet v letu 1939 dati 4,2 kilograma pšenice sjednjc kvalitete, sedaj pa mora dati 6 kilogramov, vendar pa je ta količina v primerjavi z letom 1952 skoraj polovico manjša. 'Kk 2.5 193? WZ Kakor nam kaže slika, vidimo, da leta 1939 kmet za kilogram pšenice ni mogel kupiti niti enega časopisa, danes pa lahko kupi dva in pol. Vsi ti in še mnogi drugi primeri o gospodarskih odnosih med mestom in vasjo so posledica povečanja industrijske proizvodnje, ki je vplivala na znižanje cen industrijskim proizvodom in tako zožila tako imenovane »škarje«, tako da je v izmenjavi z mestom vas v celoti v precej ugodnejšem položaju kot pa pred vojno. ST. 2 / 6. JANUAR 1956 A3$D 4925 Od petka do petka Gua&^Laailt 1 gorenjskimi partizani Le skromen korak smo šele naredili čez prag novega leta, leta devetnajstošestinpetdesetega. Uspehi preteklega leta so nam jasen potokaz za naše delo v letošnjem letu. Tudi težav ne bo manjkalo. Toda te bomo veliko laže prebrodili kot smo jih lansko leto in vsa prejšnja leta. Predsednik Tito se mudi trenutno izven naše domovine, na svojem zgodovinskem obisku narodu Egipta, kjer bo še bolj utemeliil koncepcije naše vsestransko konstruktivne »unanje politike. Čeprav se mudi izven države, so njegove misli na pragu novega leta pohitele v domov no, k jugoslovanskim narodom, katerim je v Novoletni poslanici sporočil: »Predvsem bi rad poudaril, da je bilo minulo 1955. leto bogato z raznimi dogodki mednarodnega značaja, izmed katerih so se mnogi zaključili bolj ali manj srečno. To je ugodno vplivalo na pomiritev na svetu, ljudje so znova dobili zaupanje v to, da je moč ohraniti mir in da je nastala doba mirnega obravnavanja mednarodnih problemov. Pri tem je zlasti tolažilno, da ta ideja čedalje bolj dozoreva tudi med vodilnimi ljudmi v svetu, to se pravi, da odklanjajo vojno kot sredstvo za obravnavanje spornih vprašanj med državami in narodi. Ne bi hotel, da bi te moje besede razumeli tako, da poj-de zdaj vse gladko in samo po sebi. Ne! Mislim, da bomo še doživljali težave, trenja in zastoje, toda nič nam ne sme vzeti poguma, da ne bi vztrajno nadaljevali boja in storili vsega, kar je v naših močeh, da bodo naposled zmagale ideje miru, mirnega sodelovanja med narodi in koeksistence med državami z različnimi notranjimi družbenimi sistemi. Zdaj že lahko z zadovoljstvom vidimo, da si ideja aktivne koek-sistepce med narodi uspešno utira pot in da jo svet čedalje bolj upošteva, kot edini možni izhod iz sedanjega še zamotanega položaja na svetu. Od pravilnega in uspešnega razvoja načega socialističnega sistema, od monolitnosti naše državne enotnosti, od pravilnega obravnavanja važnih vprašanj gospodarskega, kulturnega, političnega, socialnega in drugega značaja — razen naše načelne in dosledne zunanje politike — bo tudi v prihodnje odvisen naš mednarodni ugled. Največjega pomena je torej, da ima vsak naš državljan zmeraj pred očmi koristi vse skupnosti, ne pa samo svojih, ozkih krajevnih koristi. Gojiti moramo čimbolj tiste lastnosti, ki nam omogočajo dostojno mesto med narodi sveta! S temi željami pošiljam iz te prijateljske dežele v svojem in v imenu svojih sodelavcev naši domovini najtoplejše pozdrave in želim vsem državljanom in državljankam Jugoslavije srečno novo 1956. leto! B ilo je .konec novembra 1943. Snega še ni bilo, mraz pa je kar krepko pritiskal. Pero in Boris sta se vrnila a patrole. Ko sta raportirala komandirju, jima je ta nekako slovesno povedal: — Na Gorenjsko pojdeta! Oba sta se novice razveselila. Brž se je razvedelo med tovariši, da jih bosta Pero in Boris zapustila. Nihče od njiju še ni bil kot partizan na Gorenjskem, zato so pričeli na dolgo in široko govoriti, kakšen je položaj tam, ali imajo osvobojeno ozemlje in še o marsičem. Tudi nasvetov in pozdravov gorenjskim partizanom ni manjkalo. Drugega dne zjutraj sta zapustila tovariiše in prijazno dolenjsko vasico. Odšla sta s kurirji na dolgo pot, »po pošti«, kakor so temu rekli. Po večdnevni hoji po mrazu, blatu in dežju, preko hribov in dolin sta se končno s kurirji ustavila v hišici ob gozdu, kjer bi morali čakati gorenjski kurirji. V hiši je bilo prijetno toplo in premočeni partizani so se kmalu razživeli. Toda, zakaj ni kurirjev iz Zirovskega vrha? Kurirji iz Ljubljanske-vrha in kolona partizanov — potnikov so postali nekoliko zaskrbljeni in nestrpni. Minila je ura, minili sta dve, kar je nekdo potrkal na okence. Prišel je terenec Tone z žalostno novico, da kurirjev ne bo. Domači Izdajalci so pripeljali Nemce prav pred njihovo kurirsko karavlo na Zirovskem vrhu in v neenakem boju so kurirji junaško padli. Kaj sedaj? V temni noči so se sami odpravili na pot. Pod vrhom, blizu meje, so se ustavili. Brez vodičev preko minirane meje in še ponoči povrhu? Ne. Odločili so se, da bodo v vasi prespali. Naslednji dan so nadaljevali pot in prišli so na Zirovski vrh, ko se je že popolnoma zdanilo. Tu so se ločili — Pero in Boris proti Skorji Loki, Janez pa proti Zirem. Pero in Boris sta se kmalu približala prvi hiši, toda nihče jima ni hotel odpreti. Vedela sta, da so v hiši ljudje in jim dopovedovala, da sta partizana iz Dolenjske in iščeta gorenjske partizane. Toda odgovora ni bilo. Nadaljevala sta pot. V dolini je zazvonilo poldne. Bila sta lačna in zaskrbljena. Sedla sta na parobek ln molčala. Prvi se je oglasil Pero. — In vendar morava biti jutri na cilju! Ni vrag, da ne pričelo svetlikati. Nenadoma Njima nasproti so stali trije pa se je spet oglasil mitra- civilisti z naperjenimi brzo- ljez. strelki. Dvignila sta roki. Zatopljena v premišljanje K njima je skočil četrti, ki je sta nadaljevala pot. Tik pod tedaj vstopil, ju spretno od- vrhom, sta naletela na kolo- pasal in jima odvzel orožje, voz, kjer sta opazila mnogo Sele tedaj sta zagledala, da sledov nemških vojaških čev- so pokriti s triglavkami, na ljev. Obstala sta m poslušala. Nič se ni zganilo. Boris se je odločil, da bo pregledal okolico katerih se blešče rdeče zvezde. Pričela sta dopovedovati, da sta partizana in da prihajata z Dolenjske, a tega jima Previdno je stopal do roba ni hotel nihče verjeti Smejali so se jima in jima obljubljali kazen za njune gestapovske zločine. Zvezali so ju z močno žico. Povedala sta jim še, da sta odvrgla dokumente v peč in kmalu se je nekdo vrnil s gozda in še naprej ob obronku. Ustavil se je in poslušal. Vse je bilo tiho. Se nekaj korakov do ovinka. Zagledal je hišo in pred njo Nemce. Ni bilo več časa, da bi se umak qorcn j* 1^ c _ bodic« »SREČNO NOVO LETO, dragi bralci »Glasa Gorenjske«! — Nekoliko pozno je 6icer že za voščila. Toda pred Novim letom nisem imel časa. Sele sedaj sem .se nekoliko zbral... Lepo ste silvestrovali, kaj? Jaz sem bil pa kar doma. Dolgčas sem otresal. Na Novega leta dan pa pri-kolovrati k meni prijatelj (bil je menda precej okajen, vsaj tako se mi je zdelo). Čestital mi je: »Srečno, veselo in »radovedno« Novo leto!« — »Hvala«, sem odgovoril. Kozarček na kozarček in jezik se mu je razvozlal. Govoril je kot »strgan dohtar. Marsikaj mi je povedal... NA »ŠTEFANOVO« je bil v Železnikih »veseli« večer. Za gledalce pa je bil kar precejšnja »morija«. Izvajale' so prišli menda iz Ljublj me. V£SEll VEČER.! »KUD« jim je plačal za njihovo izvajanje kar 30.000 dinarjev in še dobro so se na-malicali povrhu vsega. Dobra šola, pravijo Zelez-nikarji, drugič bodo vsaj poskušali sami člani KUD kaj skupaj spraviti. In tudi ceneje bo! KULTURNO - PROSVETNA dejavnost je bila v Železnikih včasih precej živahna. Sedaj skrbi pa za kulturno izživljanje predvsem kino. Pravijo, da bo nasledil kulturno-umetniško društvo. Ce bo, bo v tem letu imelo prosvetno društvo takle naziv: »KUD — kino podjetje Železniki!« POPLAKNIL SI je grlo v krajevni gostilni v občinskem središču Selške doline. Začudil se je, kako to, da imajo v tem lokalu prostore ločene s španskimi stenami. Bolje bi bilo (s tem se še marsikdo strinja), ko bi postavili te »spovednice« tjakaj, kamor pravzaprav tudi sodijo. NE LE V TEM lokalu, ampak tudi v druge gostinske obrate je pokukala tržna inšpekcija. — »Predpisi so predpisi!« —, so dejali modri možie. »Točilne mize morajo imeti tekočo mrzlo in toplo vodo«, so spoštljivo dejali. »Predpis je predpis!« Zeleznikarji so se muzali... — V tem kraju namreč še ni vodovoda... in hudobneži pravijo, da tudi ni kanalizacije. »PRI JOHANCI« v Britofu pri Kranju sem prav tako voščil srečno in veselo novo leto. »Da bi bilo le bolj srečno kot lansko«, mi je dejala go-stilničarka. »Moje želje: da bi naj čim manj vročekrvnežev zahaialo k nam. Da bi se bolj poredkoma stepli in »pušča-11» kri...« ŠT. 2 / 6. JANUAR 1956 NA JESENICAH se drsajo, pa čeprav je za ta čas še kar »toplo«. Toda precej živcev moraš imeti na zalogi, da zdržiš na ledu. Čeprav imajo vsi ljubitelji ledu točno določen čas za treninge -magal. Pričel se je odpravljati. Naiprej ju je vodil v smer, odkoder sta prišla. Pazil je, da so se izogibali hiš in so zato hodili po gozdu in grmovju. Molčali so. Prišli so do grape. Skozi golo drevje so zagledali v dolini cesto. »Prekoračiti jo moramo! Tam. v 'nasprotnem bregu, vaju bom pustil pri svojem znancu. On vama bo že pomagal!« Pričeli so se spuščati po strmem pobočju. Pod niiimi so se po cesti pripeljali N*mci v treh kamionih. Ko je brnenje utihnilo, so se zagnali v dolino. Se nekaj skokov in bili so na dnu. Prebredli so potok, skočili preko ceste in stekli v nasprotni breg. Vse je šlo hitro. Šele visoko nad cesto so se med drevjem ustavili in se prvič nekolilko oddahnili. Jaka, njun vodič, je b;l videti boliše volje in nekoliko bolj zaupljiv. Cez pol ure ju je predstavil svojemu znancu Drejcu. Tudi ta je bil precej nezaup-liiv, vendar rja je .Peru in Borisu le obljubil, da ju bo popeljal k svojemu bratu, kjer se oartizani večkrat oglasijo. Jaka se je vrnil domov, Drejc pa je odpelial Pera in Borisa k svojemu bratu Mihi, ki jima je obljubil zvezo s partizani še tisto noč. Pero in Boris sta odšla pomirjena snat. Proti jutru pa ju je zbudil Miha in ju rotil, naj takoj zapusitita njegovo domačijo, ker se bližajo N°m-ci. Res je bilo slišati streljanje. Utegnil jima je povedati le še to. naj se zatečeta v grapo za hišo in naj se držita gozda. Pero in Boris sta bila prepuščena sama sebi. Ko sta se vzpenjala po dnu grape, se je nila globlje v gozd, po poti so Pf^1' k! 50 blh "a ™bovih se že slišali nemški glasovi. 07**™ °d °gn!a- Pr.eden -!° Ulegla sta se za majhne smre- hiše, jima je vodja ke in pripravila orožje. Mimo P^mle strogo zabičal, naj ne njiju, nekako deset metrov pokušata pobegniti, ker ju stran, je šla nemška kolona. bo*° sictef. takoj ustrelili. Zapustili so hišo. Za predhodnico je stopal najprej zvezani Boris, nato nekaj metrov za njim Pero in na koncu za-ščitnica. Niso hodili niti d°set minut, ko jih je sprejel špa-ilr partizanov, ki so vsak po svoie grozili »gestapovcema«. Odpeljali so ju v hišo. Komandir patrole je stopil k Matiji, mu predal orožje, torbice in dokumente. Matiia je najprej začel pregledovati papirje. Cital je ob popolni tišini, nato pa se je glasno zasmejal in se obrnil k presenečenim stražarjem. »Takoi i ima vse vrnite ln ju razvežite!« Nato se je obrnil še k Peru in Borisu. »Tovariša, oprostita in bodita pozdravljena na Gorenjskem!« Kmalu se je vse raziasnilo. Ančka, katero sta srečala Pero in Boris v gozdu in jo prosila za zvezo s partizani, je o srečaniu takoj obvestila tovariša Matijo. Ker je bil ta Ko so se oddaljili, sta se prepričan, da sta Pero in Bo-tudi Pero in Boris dvignila in ris gestapovska raztrganca In odšla v smer, odkoder so pri- da je nemogoče, da bi prišla šli Nemci. Bilo je že popoldne, sama na Gorenjsko, ker so ko sta v daljavi zaslišala gla- bile kurirske zveze pretrgane, sove sekir. Kmalu sta sre- Je napravil načrt, kako ju bo-čala tudi starejšega moža ln do zajeli, mlajše dekle. Pero in Boris pa sta prišla Spet sta pripovedovala svo- ravno tja, kamor sta bila na-jo zgodbo in ju na koncu za- meniena m prvi del njune naloge je bil izpolnjen točno v določenem roku. ALBIN AUSEC Nemci so bili brezskrbni, glasno so govorili, se smejali in ropotali. prosila za pomoč. »Odpočijta si zdaj nekoliko! Midva s hlapcem morava dokončati začeto delo, nato pa pojdemo skupaj domov!« jima je odgovorilo dekle. Pero in Boris sta sedla na podrto bukev. Nenadoma sta ostala sama s hlapcem. Ančka tako je bilo dekletu ime, je nekam izginila, a se je kmalu vrnila. Tedaj je bila do njiju mnogo bolj hladna, kot ob srečanju. Zmračilo se je in skupaj so odšli na Ančkin dom. Hiša je bila polna otrok. Mati, vsa v črnem, jima je povedala, da so ji Nemci pred letom dni ubili moža in da se z otroci, od katerih je bila Ančka najstarejša, prebijajo brez moške roke v teh težkih dneh. Ljubeznivo jima je postregla z mlekom in kruhom. Ko sta se najedla, jima je Ančka povedala, da pri nlih ne bost* mogla prenočiti in da ju bodo odpeliali v hišo ob gozdu, kjer je bolj varno in kamor ju bodo prišli ponoči iskat partizani. Okoli devete ure zvečer pa je Ančka naročila hlapcu, naj gosta pelje k njeni teti, kjer bosta prenočila. Zahvalila sta se in odšla za hlapcem na dvorišče. Za hlapcem je stopil na prag najprej Boris, se ozrl na levo in desno, ko je nekdo zakričal: »Stoj!« Boris in Pero sta skočila nazaj v temno vežo, prepričana da so hišo obkolili Nemci in domobranci in da so ju izdali. V hiši je nastal preplah. Mati in otroci so presunljivo zajokali. Zatekla sta se v kuhinjo Pripravila sta se na borbo, čeprav ju je mati rotila, naj ne streljata in jim ne povzročita nesreče. Dokumente sta vrgla v peč. Vse skupaj je traialo le nekaj trenutkov. V tem se je že zaslišal v hiši glas. »Kaj vendar tako tulite, saj smo mi — partizani!« Skočila sta v »hišo«, tam pa ju je rezko povelje zopet prikovalo na tla. »Stoj! Roke v vis!« . Obstala sta kakor vkopana. H H ROB O >stane Kova5ič« 374 kragov. gotovo bo pritegnil gledalce p^j«. L mesto »Franc David Slater ki je po svojem Mrak« 3g5 kr bistvu, tako kot vsi v tej igri, POSAMEZNO1 _ člani- 1 dober človek. Njegove misli, Stanislav Košnik »Sava.I«'136 zlasti v razgovoru s Pa ty, so k 2 Jože Hudobivnik marsikdaj prav originalne in >>Franc Mrak« 132 krog 3 se je včasih ob njih vredno Franc Govekar »Franc Mrak, zamisliti. 130 krogov. V glavni vlogi nastopa Ju- Članice: 1. Karla Jakun 100 lija Staričeva, že naša stara krogov, 2. Mari Hudobivnik znanka iz filmov, Miro Ve- 79 krogov, 3. Lučka Kokalj 75 ber, Milan Kalan in Franci krogov (vsi trije »Franc Prus. _ Mrak«). Mladinci: Udeleženci telovadnega tečaja 1. Janez Balantič 5 posveta gledaliških jg k~32^kB°uK delavcev krogov (vsi trije »Franc 28. decembra so se v Kra- Mrak«). Pionirji: 1. Branko Dežman KUD ŽELEZNIKI drama »Sveti plamen« vse otežkoča delo in zahteva ja dalje zasledujemo njih raz- kraJev Gorenjske, od kulturno-prosvetnih delav- voj. Statistika, ohranjena iz Da Di dvignili kvalitetno cev veliko požrtvovalnost in leta 1857, kaže, da sta tedaj stopnjo amaterskih gledališč, iznajdljivost, obratovala dva plavža, kjer so Je bl1 Pri okrajnem Svetu Kljub temu je delovanje rudo topili ter jo nato v vi- Svobo£ ustanovljen tudi svet nju zbrali člani dramskega 96 k 2 s]avko Rudež sveta, predsedniki dramskih 74 k 3 jože b tej ?4 t™-Z {ZJ%$*)} 12 razhčmh ^gov (vsi trije »Franc Mrak«). Namen tečaja je bil dosežen. Učitelji so predelali proste vaje za pionirke in pionirje, dobili osnove za par-terno gimnastiko. Predelali so pravila športnih iger in praktično igrali mali rokomet, odbojko ter »Med dvema ognjema«. Napravljen je bil načrt za izvedbo občinskega telovadnega nastopa in športnih tek- lovčan s pomočjo ostalih tovarišev. Ob koncu so tečajniki izrazili željo, da bi še organizirali take tečaje, saj so mnogo pridobili za -pouk v šolah, se medsebojno spoznali in izmenjali izkušnje. Le škoda, da šola v Poljanah ni poslala svoje telovadne učiteljice, ki bi lahko pomagala pri izvedbi tečaja. r. Velik korak naprej zelo živo. Gledališke družine, S™eih predelovali v končne za dramatiko ^JPJ^s&sVttsS .kiU^ U»pehi gorenjskih plavalcev so vsako leto pomembnejši gam. je še poročali. zbori so dali okoli 20 samo stojnih prireditev (brez gostovanj), sodelovali pa so na vrsti akademij in proslav. Posebno delavni so pevski zbori, ki gostujejo tudi po sosednjih vaseh „ Beneški trojčki" na Ko krici (Nadaljevanje) 400 m CRAVVL 1. Košnik (Triglav) 5:15,8 2. Snabl (Kamnik) 5:22,0 3. Petrič (Triglav) 5:25,4 KUD »Storžič« Kokrica je ramentno podal vlogo Harle-pred nedavnim uprizorilo »Be- kina. Kot prava vrtavka v go-V dolini je tudi 11 knjižnic neške trojčke« v režiji Janka voru in kretnjah je vzpod- 4. Zrimšek (Kamnik) 5:28,9 s 758 člani Sicherla. Ta duhovita kome- budno mnogo prispeval k har- 5. Brinovec (Triglav) 5:30,6 5:34,6 5:40,1 5:54,5 5:54,7 V večini knjižnic pogrešajo diJa 18. stoletja presega me- monični soigri posebno mlaj- 6. Purger (Triglav) ladino ki do sedaj ni našla ščanske burke, ki z osladnimi ših igralcev ter tako osvojil 7. Chwatal (Triglav) poti v'delo teh društev Spri- Žalami kvarijo okus gledal- vse občinstvo. 8. Čolnar (Triglav) teenitviio le-teh bo delo po- "cev- »Beneški trojčki« to zrel Najlepše priznanje igralski 9- Ahac (Prešeren) vsod oživelo tudi tam kjer Plod čudovitega, žal pozablje- družini pa so povabila, da 10. Cilenšek (Prešeren) 5:56,0 doslej niso bili aktivni ' neSa ljudskega gledališča, ta- uprizori »Beneške trojčke« tu- H- Rebolj (Triglav) 5:56,0 ko zvane commedia dell'arte. di na okoliških vaških odrih. Povpreček: 1955 5:36,3 — Na področju šolstva so pred To gledališče je zraslo v za- novo občino velike in odgo- četku 16. stoletja v Italiji. V vorne naloge. Skupno je 13 casu? k(J So DUa po fevdalnih osnovnih šol — 11 s kombini- dvorih dostopna gledališča le ranim poukom, 1 vajenska šo- plemiškim krogom, si je ljud- la, 1 čipkarska in 1 nižja stvo ustvarilo svoje gledališče gimnazija. Materialno te šole pod vedrim nebom. Ta ko- niso na višini: več kot polovi- medija šiba ljudske napake ca je za pouk neprimernih. in slabosti ter vzbuja smeh, Vendar se stanje znatno zbolj- tako da privablja prva pred- šuje: nova šola v Dražgošah stava občinstvo tudi na drugo bo ena najlepših na Gorenj- uprizoritev, skem in bo dostojen spomin Režiser je znal pridobiti na veliko partizansko borbo, mlade igralce iz delavskih V načrtu je tudi nova šola v Vrst. Hvalevredno je, da so ti Zalem logu in v Selcih. ljudje napravili okusne enake V lanskem letu je bil odnos obleke za trojčke kar sami oblastnih organov do šolskih doma, .ker jih ni bilo nikjer in prosvetnih vprašanj boljši dobiti. Prav tako so sami iz- kot prejšnja leta, k temu so delali pestra pokrivala za gar- mnogo prispevali tudi šolski do. odbori, čeprav, zlasti po hri- Steber igre je bil predsednik bovitih predelih, odnos do društva Drinovec, ki je tempe- 1954 5:48,0 Dramska družina iz Kokrlce — »Beneški trojčki« Zanimiva je ugotovitev, da se je lanski deseti (Košnik) plasiral letos na prvo mesto. Svoj rezultat je zboljšal za več kot eno minuto, kar je vsekakor zelo lep uspeh. Snabl je sicer svoj lanski rezultat izboljšal, vendar mu ni zadostoval da bi obdržal prvo mesto. Petrič in Zrimšek , sta prav tako izboljšala svoje rezultate. Zanimivo je, da se je Zrimšek letos bolj uveljavil na crawl progah, kakor pa v svoji disciplini. Za njima se je zvrstila mlada ekipa Triglava, ki ima še velike perspektive, zlasti mladi Brinovec. Konec lestvice zaključujeta oba tekmovalca iz Radovljice. Razveseljivo je dejstvo, da imamo vseh deset tekmovalcev z rezultatom pod 6 minut. 100 m CRAVVL 1. Petrič (Triglav) 1:05,0 2. Snabl (Kamnik 1:05,0 3. Košnik (Triglav) 1:05,4 4. Ahac (Prešeren) 1:06,5 5. Veličkovič (Triglav) 1:07,4 6. Purger (Triglav) 1:07,5 7. Čolnar A. (Triglav) 1:08,0 8. Arnšek ;(Triglav) 1:08,5 9. Čolnar P. (Triglav) 1:08,9 10. Bogataj (Kamnik) 1:09,3 Povpreček: 1955 1:07,2 — 1954 1:09,3. Nihče od letošnjih tekmovalcev desetorice ni plaval slabše kakor lani. Šibka stran našega plavanja, šprint, se je prav tako premaknil z mrtve točke. Tako imamo letos kar 6 tekmovalcev z rezultatom pod 1:08,0. Lanski tretji bi se letos plasiral šele na deseto mesto. Vrh (Petrič, Snabl in Košnik) se je precej zgostil in gotovo ne misli ostati pri doseženih rezultatih. Radovljica je dobila v Ahacu dobrega sprinterja, ki se je vodilni trojici močno približal. (Nadaljevanje prihodnjič) OBČNI ZBOR SD »MLADOST« V nedeljo, 8. januarja, bo ob 9. uri dopoldan v dvorani Svobode v Stražišču III. redni občni zbor SD »Mladost«. Člani in prijatelji društva vabljeni! VSEM NOGOMETNIM SODNIKOM Z GORENJSKE Obveščamo Vas, da je redna letna skupščina Odbora nogometnih sodnikov Kranj, v nedeljo, 8. februarja 1956 s pri-četkom ob 8. uri. Skupščina bo v zadnji dvorani restavracije hotela Evrope v Kranju. NAR.15AL i , C OBLAK Na robu ledeniške razpoke je tulil Blisk proti koči belcev. Njegovo tuljenje je bila žalostna, zategnjena tožba, ki ji sam ni vedel vzroka. Videl je, kako so se odprla vrata koče in v razsvetljeni odprtini se je pokazal človek. Blisk je nagonsko odskočil. Strel je zagrmel, toda krogla mu je samo oprasnila ramo. Obrnil se je in že ga je požrla tema. O'Connor je hotel še enkrat ustreliti, toda volk je prehitro izginil. Jezen tam nase s« je vrnil v kočo. »Danes mi je že drugič ušel, ta hudič!« je dejal svojemu prijatelju, »stavim, da je prav on vodja volkov, ki napadajo Eskime. Treba bi bilo prirediti velik lov na nje, da bi jih enkrat uničili, drugače bodo črede severnih jelenov vedno v nevarnosti. V zadnjem času sem našel več krajev, kjer je bilo ubitih trideset do štirideset jelenov, na nekem kraju pa celo dve sto. Toda težko bo pridobiti Eskime za ta lov, ker verujejo, da so se v volkove naselili zli duhovi.« Zadostoval je en pok — smrtonosen žvižg in znova je ponosna rdeča volčja kri kakor živ ogenj zaplala po Blisko-vih žilah. Naklonjenost do človeka je bila zatrta. Nekaj časa je bil Blisk odsoten od svojega krdela, sedaj se je vračal tja. Ze spet je bil divji, mogočni, neustrašeni ropar belih planjav. Hitro je človek izvršil to spremembo, človek in njegova puška. Zeljo in osamelost, ki ga Je podzavestno gnala, da bi se pridružil človeku, je premagala večja želja, da bi se spet priključil krdelu. V ravni črti je tekel že skoraj deset milj. Nato se je ustavil. Uprl je uhlje ln poslušal. Sele tretjič je začul rahel in oddaljen krik, ki ga je Baloo-ubi-jalec, veliki vodja volkov, pošiljal svojemu krdelu kot znak za začetek lova. Blisk se je ustavil in odgovoril. Ni bil sam. Z vseh strani so se oglašali zatemnjeni kriki volkov. Okrog Balooja se je zbralo že okrog sto volkov, ko se jim je pridružil Blisk. Toda tolpa se je ie vedno večala. 6 Glas Gorenjske st. 1 / 6. januar 1996 25 fifij ima na ipOKcda %adio Cjultjana Poročila poslušajte vsak dan Ferdo Godina: Popolna sreča, ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 16.10 V svetu opernih melo- 17.00, 19.00 ' radijski dnevnik dij. in 22. uri. Oddajo >»Zeleli ste 18.00 Zunanje politični felj- — poslušajte« ob nedeljah ob ton — Novi francoski parla- 14.00, ob delavnikih pa ob ment. 14.35 uri. Kmetijski nasveti in 18.30 Športni tednik Kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 uri. NEDELJA, 8. JANUARJA 8.00 O športu in športnikih, pevov). 9.00 Otroška predstava: Izbirčni Gogo (radijska igra). 10.00 Družinski pogovori. 10.10 Dopoldanski simfonični koncert A. Glazunov: Koncert za violino in orkester v a-molu, P. I. Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Pol ure za našo vas. 16.00 Po naši lepi deželi — Duš an Kralj Sevnice. 17.30 Radijska igra — VI. Nazor: Boškarina. 18.05 Melodije, ki jih radi Poslušate. 21.00 Kulturni razgledi. 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.10 »Pozdrav iz Slovenije« (spored domačih pesmi in na- CETRTEK, 12. JANUARJA 7.10 Melodije za. razvedrilo. 11.45 Otroški zbori pojo pesmi iz glasbene revije »Grlica« (Glasbena oddaja za pionirje). 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik. 15.30 Iz mladinske književnosti: Korejske pripovedke. 16.00 Gospodinjski omnibus. 16.10 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.30 Radijska univerza — prof. Bogo Grafenauer: Kmečki upori in reformacija ha objave * oglasi Prodam voz na gumijastih kolesih, nosilnost 2 do 3 t. — Cena nizka. — Gostilna »Pri Jezeru« Zbilje, Medvode. Prodam kravo, brejo 6 mesecev. — Maček Franc, Ader-gas 28, Cerklje. Naprodaj je . zello dobro ohranjena spalnica iz trdega lesa, mahagoni. — Naslov v upravi lista. Kupim brezhiben elektromotor 5KS na izmenični tok znamke »Siemens ali R. Kon-čar. Ponudbe poslati na naslov: Jelene Jože, Bukovšči-ca 17, Selca nad Sk. Loko. Ekonom, samski, vešč ma- 20.30 Radijska igra — T. Slovenskem. Skagestad: Mesec nad fjor- 20.00 Mladinska oddaja, dom. 20.20 »Četrtkov večer« do- SREDA, 11. JANUARJA mačih pesmi in napevov. 11.15 Igrata ansambla Ed-gar Seinde in tamburaški or--kester ljubljanskih »Svobod<' p. v. Matka Šijakoviča. 11.35 Za šolarje: Scottova poslednja pot (tekst A. Pru-gel). • Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PONEDELJEK, 9. JAN. 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 11.05 Za šolarje — Lojze Krakar: Leseni ptič (pravljica v verzih). 12.40 Koncertni valčki. 14.05 Za šolarje: Carjev KRANJ: Sobota, 7. januarja ob 20. uri — Izven — F. H. Herbert: 12.40 H. Berlioz: Beatrice in »VSAKIH STO LET«. Gosto-Od' Mirne do Benesart — R. Strauss: Valčki vanje Mestnega gledališča iz iz opere »Kavalir z rožo«. Ljubljane. 13.30 V pesmi in plesu po Nedelja, 8. januarja ob 16. Jugoslaviji. uri — Izven in za podeželje — 14.05 Za šolarje: Povest že- F. H. Herbert: »VSAKIH STO lodovega možička (napisala LET«. Gostovanje Mestnega Edith Forbuck). gledališča iz Ljubljane. 15.30 Utrinki iz literature — tl........t..................t G. Karaslavov: Kristovec. 16.00 Družinski pogovori — Da! Tud* letos kakor lani in VI. Cvetko: Naš odnos do kak°r prihodnje leto poziva otrokovega šolskega dela. »KOTEKS« naše prašičjerej- 18.00 Iz naših kolektivov. in klavnice, da ne zavr- 18.35 Zanimivosti iz znano- ze'J° ni*i ene kože» marveč sti in tehnike skrbno oderejo vse zaklane 19.45 Giacomo Puccini: Ma- Prašiče, a »KOTEKS« jim bo slon, priredba Pina Vrtovca). dame Butterfly, opera v 3 de- Ptečal za I. kožo slovenske 15.30 Se pomnite, tovariši? 15.45 Partizanske pesmi. 16.00 Zdravstveni nasveti. 18.00 Radijska univerza — Anton Ramovš: O davnih vulkanih na Slovenskem. 18.50 Poje Doris Day. 20.00 Kulturni pregled. 22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu. TOREK, 10. JANUARJA 11.45 Cicibanom — dober dan! (Pesmice D. Zajca). 12.40 Skladbe slovenskih skladateljev izvaja pianist Marijan Lipovšek. 14.20 Pionirski kotiček. 15.15 Igra trio Zorko Ško-berne. 15.30 Utrinki iz literature — janjih. 22.15 Jazz pasme din 200.— za kg. coetail. Opozorilo! Občinski ljudski odbor Kranj, oddelek za gospodarstvo, opozarja lastnike psov, ki niso pripeljali psov na cepljenje kot je bilo objavljeno na oglasnih deskah in z objavo v št. 52. »Glasu Gorenjske«, da bo CEPLJENJE PSOV proti pasji steklini za zamudnike s teritorija vse občine 9. januarja ob 14. uri na Klav-vnici v Kranju Proti vsem onim, ki ne bodo pripeljali psov na cepljenje, bomo ukrepali po določilih 72. člena Temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ št. 26/54) po katerih se kaznuje lastnik, če se ne ravna po predpisih pristojnega državnega organa, s katerim se odrejajo ukrepi za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni, z denarno kaznijo do 50.000 din. — Občinski ljudski odbor Kranj, Oddelek za gospodarstvo. KINO »STORZlC« KRANJ: 7. jan. ob 14.30 italijanski barvni risani film »BAGDADSKA ROZA, ameriški barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDA« ob 16., 18. in 20. uri v gl. vlogi Stewart Granger in Deborah Kery, ob 22. uri premiera amer. barvnega filma »MOSTOBRAN« v gl. vlogi Toni Kartis, Frenk Levdžoj in Meri Marfi. 8. jan. ob 9. uri italijanski barvni film »BAGDADSKA ROZA«, ob 10.15 avstrijski film »DVORNI SVETNIK GEIGER«, ob 14. uri amer. barvni film »BEG IZ TRDNJAVE« zadnjikrat, amer. barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDA« ob 16., 18. in 20. uri, v gl. vlogi Stewart Granger in Deborah Kery zadnjikrat. Ob 22. uri premiera amer. barvnega filma »MOSTOBRAN«. KINO »SVOBODA«: 7. jan. ob 19. uri dvojni program, avstrijski film »DVORNI SVETNIK GEIGER« in ameriški barvni film »BEG IZ TRDNJAVE«. 8. jan. ob 13.40 uri italijanski barvni film »BAGDADSKA ROZA«, ob 15. uri amer. barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDA« zadnjikrat, amer. barvni film »BEG IZ TRDNJAVE« ob 17. in 19. uri, zadnjikrat, ob 21. uri premiera amer. barvnega filma »MOSTOBRAN«. KINO NAKLO: 7. jan. 1956 ob 19. uri in 8. jan. ob 9. uri dopoldne amer. barvni film: »SKRIVNOSTNO ZIVLJENJ6 VVALTERJA MI-TIJA« 8. jan. 1956 ob 16. in 19. uri avstrijski film »DVORNI SVETNIK GEIGER«. KINO »KRVAVC« CERKLJE: 7. in 8. jan. 1956 ameriški barvni film »LJUBIMCA IZ NEW ORLEANSA«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA: Od 6. do 8. januarja 1956 angleški film »DOKTOR V HISI«. KINO »RADIO« JESENICE: 6. jan. 1956 amer. barvni film »IZNAD 30. NADSTROPJA«. Od 7. do 9. jan. 1956 indij barvni, film »MANGALA HCl INDIJE«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, razen četrtka, ko bodo predstave ob 18. in 20. uri. V nedeljo, ob 16., 18. in 20. uri in ob 10. uri dopoldan matineja angl. filma »ŠOLANJE TOMA BROVVNA«. KINO »PLAVŽ« JESENICE 6; jan. 1956 amer. barvni film »POGUMEN KOT LA-SSIE«. 7. in 8. jan. 1956 amer. barv. film »KALIFOV ZAKLAD«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri, matineja v nedeljo ob 10.30 uri angleškega filma »ŠOLANJE TOMA BROWNA«. KINO KOROŠKA BELA: 7. in 8. jan. 1956 indijski barvni film »MANGALA HCl INDIJE«. 9. jan. 1956 amer, avant. film »KALIFOV ZAKLAD«. Predstave ob delavnikih ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. terialnega knjigovodstva, dobi službo v Prehodnem mladinskem domu v Preddvoru. Našlo se je ogrodje moškega kolesa št. 4282. Poizve se na upravi lista. Krznarstvo Berčič Kranj je preselilo delavnico iz Maistrovega trga št. 13 na št. 8. Cenjenim strankam se še nadalje priporoča. — Gverina Cetinski - Berčič. Posestnik, vdovec, sam, upokojenec, želi spoznati značajno dekle s premoženjem, do 35 let staro, srednje postave, zaradi ženitve. Ponudbe poslati na upravo lista pod '»Pošteno srce«. Zadružna mlekarna Kranj bo sprejela v službo 15. januarja 1956 prodajalko mleka na Primskovem št. 9 pod pogojem, da zamenja stanovanje (soba, kuhinja in klet) od Stražišča do Škofje Loke. Poleg prodajalne je stanovanje s sobo, kuhinjo in kletjo. Društvo rejcev malih živali »Živalca« Kranj vabi vse ljubitelje malih živali, člane in nečlane na svoj V, občni zbor, ki bo v nedeljo 8. januarja 1956 ob 9. uri dopoldne pri »Jelenu«. Udeležba za člane je obvezna! OGLAS! Ker pričakujemo v zimskem času snežitve in poledenitev pločnikov, prehodov in cestišč, opozarja oddelek za gradnje in komunalne zadeve ObLO Kranj vse hišne svete, hišne upravitelje, ' hišnike in hišne lastnike na določilo 18. in 19. člena uredbe o varstvu cest (Uradni list LRS, št. 41/53). Po določilih te uredbe so prej navedene osebe dolžne redno čistiti pločnike in hodnike, ter jih ob času poledice posipati s peskom, pepelom ali žaganjem, kakor tudi zavarovati strešne snežne plazove na svojih stavbah, da ne poškodujejo pešcev in njihove lastnine. Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odlagati na cestno zemljišče. Kršilce navedene uredbe bomo prijavili sodniku za prekrške v kaznovanje. — Občinski ljudski odbor Kranj, Oddelek za gradnje in komunalne zadeve. Delovni kolektiv tovarne kovinskih in elektromehanskih izdelkov „NIKO" Ž N N pošilja vsem občanom ob občinskem prazniku borbene pozdrave z željo, da bi imeli v prihodnosti še več uspehov pri graditvi naše lepe domovine Vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem čestita k občinskemu prazniku MEDZADRIŽNO LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE „Češnjica" ftŠNJIC* - POŠTA ŽELEZNIKI st. 8 / 6. januar w66 C,8,Gorenjske 7 3974 80 ir n v/ i» i a Anekdoti £ e n J /ft j v0 \ f \ XTT P A7.TTTVTF.Ti * ™ Ljudska univerza v Loki je za nadaljnje delo sestavila obširen in kvaliteten program. Pred kratkim je v okviru tega programa predaval prof. Mirko Mahnič o temi: Neznani Cankar. Zanimivo predavanje je bilo žal zelo slabo obiskano. Loški KUD »Tone Sifrer« je za pritegnitev okoliškega občinstva naštudiral komedijo »Matajev Matija«, za novoletno jelko pa za otroke »Rdečo Kapico«. Leseni mostovi so odslužili Leseni mostovi v Kamniku so v zelo slabem stanju. Most v Novem trgu naproti tovarne usnja je še do nedavna prenesel obtežbo 3 tone, zdaj pa je gornji ustroj že tako razrahljan, da so ga ta teden zaprli aa ves promet z vozili. V spodnjih Mekinjah je težak kamion hudo 'poškodoval mostnice na lesenem mostu čez Mlinščico. K sreči je most kratek 'in kamion je srečno izvozil, nič čudnega pa ne bi bilo, če bi se prevrnil. Oba lesena mosta sta odslužila in zgraditi bo treba železobe-tonska. To je nov neodložljiv problem, ki bo obremenil proračun. Društvo prijateljev mladine je v Loki za novoletno jelko pripravilo vrsto prireditev in kolektivno obdarilo osnovnošolsko, gimnazijsko in vajensko mladino. Razen tega so gostovali tudi lutkarji iz Ljubljane, v kinu pa so predvajali film »Mala balerina«. Pred pošto je v pravljičnem gozdu dedek Mraz na sejmu razveseljeval otroke. Za svoje telovadce je posebej organiziral nastop dedka Mraza in obdaritev TVD »Partizan«, gimnazijska in vajenska mladina pa sta imeli svoje zabavne prireditve v šoli. Luč na Jesenovcu Jesenovec pri Železnikih je prijazno naselje sedmih hiš, v katerih j« pred štirinajstimi dnevi dosedanje petrolejke zamenjala električna žarnica. KZ Martinj vrh se je namreč vneto lotila elektrifikacije svojega območja. Prednja Smoljeva, Ostri vrh in vzhodni del Martinj vrha so Že deležni sodobne razsvetljave. S skromnim toda prisrčnim »likofom« so vaščani Jesenov-ca proslavili ta praznik, ki ga pa nista učakala dva najbolj navdušena pobornika za elektrifikacijo: pokojna Janez Smid in Lojze Tolar. Društvo žena v Škofji Loki je odprlo svoj gospodinjski biro. Pod vodstvom agilne to-varišice Vere Cepinove je društvo doseglo že lepe uspehe. Prostovoljno gasilsko društvo jeseniške železarne, ki šteje nekaj nad 100 članov, je imelo v četrtek svoj redni letni občni zbor. Razen predstavnikov množičnih in političnih organizacij so se ga udeležili tudi štirje bivši španski borci in sedanji odborniki republiškega odbora bivših španskih borcev: narodni heroj Stane Semič-Daki, predsednik Albin Mavrin, podpolkovnik Dujo Desič in tovariš Mikinaver. V imenu republiškega odbora Zveze gasilcev Slovenije je tovariš Arko izročil predsedniku občinskega ljudskega odbora Jesenice Maksu Dolinarju odlikovanje — gasilsko zvezdo II. stopnje, odredovemu zdravniku dr. Milanu Cehu in društvenemu poveljniku Grego rij u Novaku pa gasilsko zvezdo III. stopnje. Na zboru je bil izvoljen tudi nov odbor s predsednikom dr. Milanom Cehom. Jeseniške otroke je Dedek Mraz obiskoval že ves teden pred Novim letom. Oglasil se je v otroškem vrtcu in pri pionirjih ter celo v novem bančnem poslopju in obdaril uslužbence. V Mestnem gledališču so igrali pravljično igro »Janko in Metka«, kjer se je Dedek Mraz na vsaki prireditvi s svojim spremstvom tudi sam pojavil. Obiskal je tudi otroke jeseniških svobodašev, kateri so ga sprejeli s harmoniko, klavirjem in petjem. V osnovni šoli na Jezerskem se je Dedek Mraz oglasil zadnji dan v starem letu. Obdaril je cicibane in pionirje s knjigami in sladkarijami. Sredstva za obdaritev so prispevala društva in bližnja podjetja. NI RAZUMEL V blaznem tempu je vozil velik amerikanski avto po krivinah Shakespearove domovine v Angliji. Malo pred Stratfondom, rojstnim krajem velikega dramatika (+ 1616), je silovito zavrl. »Ali se pride tu do Shakespearove hiše?« je vprašal mož za volanom nekega mimoidočega očanca. Ta je poblisnil z očmi skozi naočnike tujca in rekel: »I, seveda se! Ampak, čemu tako hitite? Mr. Shakespeare je vendar že davno umrl!« SE ENA O MODERNIH SLIKARJIH Picassojev učenec je stal pred nekim portretom, ki ga je pravkar dovršil in gubančil čelo. »Ali nisi zadovoljen s sliko?« ga je zaskrbljeno vprašala žena. »Seveda ne,« se je glasil odgovor, »oči mi niso všeč.« * »To pa vendar še lahko popraviš, ali ne?« »Saj to je tisto, da jih ne morem več najti!« pouub v temi Maks Čebula je sicer stopil v kupe brzovlaka s svojim najlepšim filmskim smehljajem na ustnicah, v svoji notranjosti pa je gr-bančil obrvi, če smemo tako reči, in ko je nadvse prijazno pozdravil, je njegova duša vzdihovala v najhujših skrbeh in mukah. Seveda ni imei proti ženskam nič, ne, prav nič, tega o njem pač ne morem trditi, čeprav so ga ženske tako oblegale in oble-tovale, da je včasih pobegnil celo mladim, lepim damicam. Tudi ni imel nič proti matro-nam, tem dobrodušnim, simpatičnim starejšim gospem. Nenavadno težko pa je prenašal samo tisti tip žensk, ki ga je zagledal v kupeju v trojni izdaji In ki ga je takoj z vajenimi očmi in z veliko rutino poznavalca ocenil za tipične opravi j ivke in klepetulje. Ko se je spustil na svoj rezervirani prostor, je podzavestno čutil, da je le še vprašanje nekaj minut, ko ga bo ena izmed treh dam (grozno, kako so si bile v vsem vedenju in stilu podobne!) z naj-ljubeznivejšim nasmeškom, šarmantno in s prikupnim nagibom glave osvajajoče vprašala: »Vi ste vendar Maks Čebula, ali .ne?« — in se je takoj pričel pripravljati na najučinkovitejšo obrambo. Toda ko je vprašanje prišlo, predno se je vlak dobro pre- maknil, se je vendar proti svoji volji zalotil, da je odgovoril: »Da, milostljiva!« V istem hipu je vedel, to je bila še hujša napaka od one, ko je pred letom in pol z Unimondo - filmom podpisal pogodbo za 80.000 dolarjev, namesto da bi privi j al preko 100.000 dolarjev. Moral bi bil namreč reči: »Na žalost, ne! Morda sem mu podoben.« Potem bi ga prezirale in vse bi bilo v najlepšem redu. Tako pa — saj ni da bi govoril! Dejansko so dame navalile nanj kot takrat, kadar se utrga oblak, se prekinjale z občuduj očimi medklici, družinskimi detajli in z bleščečo belino svojega umetnega zobovja: če ima res isvetlomodri Cadillac, če je bil grof Sor-nakow (filmska vloga pred štirimi leti) srečen v svojem zakonu, če je za televizijo res potrebno toliko šminke, če je dobil že veliko ženitnih ponudb milijonark, če bodo vrteli film »Mansagos« res na Južnem morju in katero zobno pasto uporablja in če"... — ne, bilo je grozno. Toda ime Maks Čebula zadolžuje. Na noben način ne sme kar enostavno reči: »Prosim, pustite me pri miru,« ali pa enostavno vstati in si poiskati kak drug kupe. Prav tako ni mogoče Miniti glavobola, ker bi se potem zaskrbljenost vseh treh tet razvila v grozoviti in resnično glavobol vzbujajoči meri. Na drugi strani so mu pravkar zaupale nadvse vzpodbudno ln tolažilno dejstvo, da se bodo vozile še cele tri ure! On pa je bil že v tej nepolni uri docela izčrpan. Treba je bilo nujno najti rešitev. Kot nalašč pa se kljub vsej rutini ni mogel spomniti ničesar; o-stala mu je edino še zasilna zavora. Tedaj — Tedaj pa so se zapeljali v predor, postalo je temno in nenadoma se je v istem trenutku z glasnim cmokom zaslišal dovolj dojemljivo krepak poljub. Dve sekundi pozneje je vlak zopet privozil na svetlobo: vsi so sedeli mirno, kot da se ni nič zgodilo. Samo obrazi treh dam so se temeljito spremenili: izpod polzaprtih oči so tri dame jezno bliskale druga na drugo. Maks Čebula pa je poblisnil z očmi po tem divjem krogu in izjavil z galantnim nasmeškom: »Nikoli ne bom sicer smel izvedeti, katera od vas, spoštovane dame, je bila tista, ki me je počastila s svojim poljubom — toda kljub temu mi bo ostal vedno v lepem spominu.« Ko so tri dame molče kot smrtne sovražnice po treh u-rah izstopile, še vedno niso mogle niti slutiti, da je.Maks Čebula z vso gorečnostjo o-bupanca — poljubil svojo lastno roko. NEVARNI ROJI MOLJEV Iz planin zahodne Japonske je priletelo v bližnja mesta na milijone moljev, ki so prisilili ljudi, da so ostali v svojih domovih. Ce se ta molj dotakne človekove kože, povzroči na koži mehurje, podobne koprivnici, ki se zelo težko in počasi zdravijo. Nobeno sredstvo, niti DDT ni moglo uničiti teh rojev. Edino veter jim lahko pomaga, da se spet vrnejo v planine, odkoder so prišli. HIŠE IZ MAVCA Neka gradbena družba v Glasgovvu je začela graditi hiše iz mavčevih plošč. Za te hiše se zanima zlasti Kanada, ki jih je naročila že več kot za milijon dolarjev. Mavec je namreč odporen proti ognju, vetru in različnim črvom ter so zato mavčeva poslopja zelo primerna za Kanado, ki je znana po svojem surovem podnebju. ZLATNIKI IZ BIZANTINSKE DOBE Kolhoznik Nazarjan iz vasi Kurši v Azerbejdžanu je pri delu na polju našel v zemlji vrč, iz katerega je spravil 44 dobro ohranjenih zlatnikov. Azerbejd-žanski zgodovinski muzej je ugotovil, da so bili kovani v Bizancu od leta 1067 do 1081. Azerbejdžan je imel v 11. stoletju močne trgovinske vezi z bizantinsko državo, kar potrjujejo tudi najdeni zlatniki. VELIKANSKI GLOBUS... ... ki ima premer 9 metrov, so postavili pred Bab-sovo trgovsko visoko šolo v Wellesleyu (ZDA). Površina globusa je sestavljena iz 500 plošč, ki jih je možno izmenjati. S HELIKOPTERJEM NAD VOLKOVE Ko je pred dnevi padlo živo srebro v skandinavskih deželah na petdeset stopinj pod ničlo, so začeli volkovi napadati vasi in jelenje črede. Švedsko vojaško poveljstvo, je poslalo v severne pokrajine helikopterje, ki pomagajo kmetom uničevati volčja krdela. — Nekaj podobnega so uvedli tudi v Kanadi. Helikopterji se spuščajo nad zasnežene ravnine, iz razdalje nekaj deset metrov pa lovci Iz njih streljajo volkove, ki bežijo v brezglavem strahu. BOJ ZA OBSTANEK V MLAKI Ne samo v morju — zibelki življenja — temveč tudi pod mirno gladino mlak se odvija pester film o življenju najmanjših živalic, naj razno vrst-nejših oblik in velikosti, kjer tudi divja nenehen boj za obstanek. Ličinka kačjega pastirja ima razen varovalne barve še svojevrstno »lovilno krinko«, lepo zloženo pod~ glavo, s katero bliskovito (ujame svoj plen. Malo je ta zanimiva živalca znana našim ljudem, zato je prav, da se za nekaj trenutkov v mislih »potopimo« v kraljestvo podvodnega sveta in jo spremljamo pri njenem nenavadnem lovu. V mirnem kotičku sta se rmanec in dristavec zelo razbohotila. V «pragozdu« podvodnega rastlinja je oko le težko opazilo 5 cm dolgo živalco z orjaškimi očmi, ki je skoraj nepremično stala na listu dristavca, , malenkostno obrnjena navzgor. Njena barva se je čudovito ujemala z barvo okolice. Včasih je ličinka previdno prestavila katero od svojih šestih nog in se tako počasi skoraj nevidno pomikala naprej. Kam? Proti skupini žabjih paglavcev, ki so brezskrbno plavali v bližini, saj niso niti slutili, koliko skritih roparjev preži nanje iz neposredne okeiice. Ko je bila že dovolj blizu, je spustila iz zadka curek vode, se z neverjetno brzino pognala z lista dristavca, bliskovito sprožila svojo lovilno krinko in že je nedolžna žrtev tičala v trdih kleščah. Ubogi paglavec je kmalu izginil v nenasitnem žrelu. Pri ličinkah kačjega pastirja se pojavlja, zlasti v akvariju, če jih imamo več skupaj, kani-balizem. Skoraj vedno se zgodi, da nam nazadnje ostane samo ena — zmagovalka. V naravi se ličinke hranijo z najrazličnejšimi, več ali manj nezavarovanimi . živalicami (paglavci žab, ličinke raznih vodnih žuželk, vodni hrošči, mlade ribice itd.), v akvariju pa napadajo, če enkrat vsega drugega zmanjka, tudi polže. Preden pa jih pojedo, jim z močnimi kleščami, ki jih imajo na lovilni krinki, zdrobijo hišice. Boj za obstanek ne pozna usmiljenja ... 8-ler Komandant ve, da mu bo dražje od vseh odlikovanj, ki jih ima ali pa ki jih bo prejel v angleški vojski. Spominjalo ga bo ljudi, ki so ga [popeljali do njegovih. Samo do Gorjuš še to vse bo v redu. Gorjuše so mu pomenile skoro prav toliko kakor odločilna zadnja zmaga nad sovražnikom. Tovariši pa so spali. Dihali so počasi in utrujeno. Mesečina je odsevala z ledenih kristalov, ki so se nabrali na njihovi obletel Ledenih kristalov bo vedno več. Topila ee bodo na telesih. Potem pa ee telesa ne Ibodo več mogla braniti. Izdihala bodo poslednjo toploto to kristali se bodo strnili, rastli, dokler jih ne bodo ovili (v leden oklep smrti. Kako naj jih reši tega? Komandantu so ise sklopile oči. Spanec mu jih je zaprl. Le za nekaj sekund. Njegova tema je vse pretežko legla nanj to mu vzela dih. Prebudil se je in skočil kvišku. Ni vedel, da je spal le nekaj hipov. In v tem trenutku se mu je porodila rešilna misel Stopil je med drevje. Nekaj metrov stran od spečih tovarišev to sprožal zadnje maboje v kratek rafal to zakričal: — Nemci t 1 ' 1 Vedel je, da iznenađenje partizana napravi najmočnejšega to ga osredotoči le v eno, kako bi se ičim hitreje odluščil od sovražnika to se pripravil na obrambo. In res! Streli so partizane dvignila. Le Stojan je negibno obležal na ležišču. — Kaj je? — je vznemirjeno rekel Rudi. — Hiteti moramo! Nemci! — je odgovoril Dušan. — In Stojan? Komandant nI rekel nič. Prvi je bil pri nosilih to nanje so dvignili spečega tovariša. Zdaj se t)e prebudi. Ni vedel, kje je. Ko so tovariši hoteli dvigniti nosila, se je zavedel. —• Ne! Pustite me! — Dvignil se je. — Ne boš mogel. Nemci so v blizini. — Ce zmorete vi, bom zmogel tudi jaz! — je rekel. Ni vedel, da so ga tovariši prej nosili. Mislil je, da po še vedno tam, kjer so bili. In res je šel. Kdo ve, kaj ga je gnalo? Opirajoč pe na komandanta to Johna je premikal otekle noge. Nad Gorjušami so srečali prvega gorenjskega partizana. Bil je lepo oblečen. Sede (sedaj so se zavedli svoje revščine. Komandant ga je spoznal. Bil je komandir transportne kurirske postaje. Pozdravila sta se to komandant je pokazal na Johna: — Nekoga sem ti pripeljal, da ga spravite do angleške misije na korpusu — potem ga pa predstavil. — To je naš prijatelj to tovariš John Cowley. John ni vedel, za kaj gre. Šele čez čas je razumel, da je prišel do kurirjev, ki ga bodo spremljali naprej. Sli so na Gorjuše to kurirski komandir jih je spremljal. Kakor Ijih je objela radost, da tso prišli do svojih ljudi, jih je trla tudi žalost. Milanovi materi so nosili žalostno novico, da ji je padel sin. — Nikar ji takoj ne povejte! Ne bo prenesla! — jih je prosil komandir. Zvedeli so, da je mati zgubila v začetku novembra najstarejšega svojega sina. Padel je v začetku novembra v Bohinju, komaj teden prej pred Milanom. Res, prevelika bolečina bi bila zanjo! In vendar ji bodo morali povedati prej, .preden s* bodo vrnili na Koroško. Na Gorjušah so zavili v prvo hišo, nato k Torkarjevim in končno k Petrovim. Komandantova mati je poljubila svojega sina. Dušan je bil namreč doma z GorjuJ. Cez dva dni se je poslovil od njih John Cowley. Dolgo se je poslavljal od vsakogar. V tem mesecu, (ko je bil med njimi, so postali tovariši in prijatelji. Ob slovesu si je vsakega vtisnil v srce. Le od Stojana se ni mogel posloviti. Včeraj so ga s sanmi odpeljali v bolnišnico. Dolgo so gledali za Johnom, ki je odhajal s kurirji. Pred njim se je odpirala svobodna pot čez Bohinj in Jelovico to preko nje v hribe nad Železniki in preko njih na osvobojeno primorsko ozemlje to s Primorske je šel na Dolenjsko. Sele na tej poti (je videl, da so partizani velika in močna vojska. Srečava! je nove ljudi in povsod so ga prijazno sprejemali. Vendar iso «e mu vtisnili v srce to v spomin le tisti, s katerimi je preživel borbe, pohode in lakoto, zimo to smrt. Teh ne bo nikoli pozabil. In še nekoga ne bo pozabil: Rosite, plavolasega dekleta, ki je njega in Irsvtoga rešila ujetništva. Irwing! Dragi Irwing! Njega ni več! Zdaj, ko je bil izven vseh nevarnosti, je znova oživela v nJem bolečina za izgubljenim. Da bi vsaj vedel, kje je njegov grob? Kapetan Simitch, član Angleške misije pri Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, je sedel Za mizo in pregledoval seznam partizanskih težkih ranjencev, ki bodo jutri, dne 5. januarja 1945, odleteli s transportnim letalom-v Italijo. Z njimi bo poletel tudi neki angleški oficir, ki se mu je pred dobrima dvema mesecema posrečilo pobegniti iz nemškega ujetništva. — Pogumen človek, — je rekel zase to odložil seznam. Segel je po papirju, da bi napisal pismo domov, ko je nekdo potrkal na vrata. — Slobodno! — je rekel hrvaško, ker je mislil, da je kdo od partizanskih oficirjev. Vstopil je človek v ponošeni angleški uniformi. Simitch ga je vprašujoče pogledal in ga vprašal v hrvaščini, kaj želi. Mislil je, da je partizan, kajti partizani so v zadnjem času nosili tudi angleške uniforme, ki so jim jih poslali zavezniki iz Italije. Zelo se je začudil, ko se je prišlec predstavil v angleščini: — Major Cowley! Ujet pri Narviku na Norveškem. Pobegnil iz taborišča na Koroškem. Prišel s partizansko pomočjo do sem, — in izročil mu je spremno pismo, ki ga je napisal član angleške misije pri štabu IX. korpusa na Primorskem. —- Sedite, prosim, gospod major! —- in kapetan Simitch mu je ponudil stol. Nato mu je na točil kozarec belokranjskega vina in mu ponudil cigareto. John Cowley je vino sprejel, za cigareto pa se je zahvalil: — Hvala, ne kadim. < Kapetan Simitch je medtem začel brati pismo, ki ga je major Cowley prinesel z IX. korpusa. — S Koroškega, pravite, ste pobegnili? — Yes, — in začel je pripovedovati zgodbo o Rositi, o prijatelju, ki je z njim pobegnil flimena nI povedal in kapetan ga tudi nI vprašal zanj), o kurirju, ki so ga Nemci ubili; kako sta s prijateljem ostala sama v tuji neznani deželi, kako so ju napadli Nemci in ga razdvojili s prijateljem. Pozneje v partizanskem taborišču je zvedel, da so prijatelja našli mrtvega. Le robček z uvezenim imenom Ma-ry mu je ostal v spomin nanj. Našel ga je bil, ko je iskal sled za prijateljem. Potem je pripovedoval o bojih na Kepi to končno o svojem pohodu. ( Kapetan Simitch ga je pozorno poslušal, dasi je bila zgodba dolga. Ni ga prekinjal. Pustil je, da so se majorje-va doživetja zadnjih dveh mesecev strnila v celotno zgodbo. Ko je končal, mu je čestital, da je šlo kljub vsemu po sreči. Vprašal ga je, kako je bilo ime dekletu, o katerem Je pripovedoval v začetku svoje zgodbe. ST. 2 / 6. JANUAR 19M