r\ \ List slovenskih delavcev v Ameriki* Ste^r- 30- 2STersT^r- Yor3s:3 aprila 1900. Poslopje podrlo. Tri osobe mrtve, štiri hudo in dvanajst lahko poškodovanih. Pittsburg, Pa., 12. aprila. Štirinadstropno Buladišče tvrdke Armstrong & MeKelv^y White Lead Co. na drugi Ave. in Wood St. seje danes zjutraj o*> 9. uri 50 min. podrlo. Poklicali so vse gasile« in moštvo oddelka za ceetiio snaženje, toda vkljub temu je trajalo dolgo časa, predno so dospeli do zasutih ljudi. Tri osobe, dva moška in eno žensko so našli mrtve. Štiri muže so hudo poškodovane potegnili izpod razvalin in jih odvedli v bolnišnico. Razun tega je bilo kakih dvanajst osob lahko poškodovanih. Med slednjimi pa niso vpušteti oni, kteri so ob času nesreče šli mimo poBlopjS in bili zadeti od padajoče opeke in kamenja. Nesrečo pripisujejo okol-nosti, ker je družba dne 1. aprila pričela v poslopju obsežne poprave in pri tej priliki odstranila osrednjo steno med dvema poslopjema. Na poti k stricu Kruegerju. Med vriskanjem 400 dečkov Be je 14letui Jamea Francis Smith 11. aprila podal na pot v Pretonjo, da prinese predsedniku Kriigerju adreso simpatije šolskih dečkov tz Philadelphije in New Vorka. Držeč levico na uaujati torbici, v kteri je imel shranjeno adreso, jo mahal mladostni sel z svojim pokrivalom *lovo raz krova parmka.St. Louis', ko se je ta ob 10. uri zjutraj pričel p,.mikati od obrežja. Šolska mla-dež iz sosednjih delov mesta je že več ur popreje oblegala pomol. 1sto se je polastilo divno navdušenje ko j- prišel Smith, spremljan od 130 philadelphijskih šolarjev. Podal se je takoj na krov, kjer bm mu od kazal i kajito št. 54. Tam se je poslovil od matere in Bistre. Predno je odrinil paruik, prikazal se je zopet na krovu in na novo je za-»rilo brezmejno navdušenje med mladino. Dva mala pamika z navdušenimi dečki sta spremila „St. Louis" do Sandy Hooka. Grozen čin blaznega. K i u g s t o n, N.Y , 10 apr. 46 let stari trgovec I. Albert Merritt, je v blaznosti ustrelil z revolverjem na svojo postarano mater in jo smrtno ranil in potem ustrelil sam sebe. Merritt je svojo mater iskreno ljubil. Blaznost so je pri uesrečuemu možu pokazala še le pred nekterimi dnevi. Njegov oče general Abram Merritt je umrl v blaznici. Mestna služba v New Yorku. Te dni so objavili poročilo glede • bčinske službe v mestu New York za 1 1899. Poročilo kaže, da je skupno število mestnih uradnikov in služabnikov veliko večje, nego se splošne misli, 1. januvarija t. 1 je znašalo število v občinskih slu-žbao poslujočih 30.190. Med tem številom pa ni vpoštetih kak 11,000 učiteljev in učiteljic pri javnih šolah. ravno tako ne 5000 dninarjev, za ktere nimajo dt Ja po zimi iu kakih 100 služabnikov, kteri niso po-dvrŽHiii pravilom občinske službe. Skupno število zuaša 47.190 torej je na vsakih 72 prebivalcev, jedna OBeba v mestni službi. Število p -slujočih pri glavnih mestnih oddelkih je sledeče: za costno snaženje 5064, finance 472, grade nje 372, davkarija 190, postavo-dajalstvo 174, parki 1366, vodovodne naprave, 1406, javno sboljšovanje 201, mostovi 750, zdravje 884, do-brodelstvo 1745, kaznilui zavodi 376, vzgoja (izvzemši učeaikov) 944, javna poslopja, zazsvitljava 812, kanali za odtok 793, pristan in paro-brodi 1054,gasilcev 2796, ceste 2346, policija 7642. V mnjorjevih pisarnah p ^luje 47-.seb, pri t orough predsednikih 19, računskih komisarjih 76, kemiaariih za civilno službo 57, municipalnih okrajnih Bodnijah 159, policijskih soduijali 115, cor. n-rjih 54, mestnem svetu 17. V mir.olem letu jo 18,147 < sob vložilopr šnjezaslužl>e: 10,097oseb je delalo izkušnjo in 3320 osob so nastanili.V teku leta je 738os b re-signiralo iu 1795 bo jih odstavili. Upajo, čakajo in glad trpe. Objave raznih člankov in poročil po vseh časopisih v mestu iu na deželi, o ravnokar pričetem delu velikega predora s>» privabile veliki števil > brezposelnih iz vseh krajev v New York. Brezposelni so bili trdno prepričani, da pri odprtju tako ogromnega podjetja ne mor*-manjkati dela. Mnogo njih je p^daj v največji potrebi. Šefinj prosjačijo po noči v dolenjih dejili mesta, ter oblegajo mestna preti','čišča in pi sarne dobrodelnih društev. Mnog«' delavcev j * prišlo iz krajev gorenje države New York, države Massachusetts in Connecticut. Rapid Transit Subway C«instruction C'>. le počasi oddaja delo podpodjetnikom, kar ni ravno v tolažijo nesrečnih ljudi. Ako bi dali delo tudi 10.000 ljudem, bi se to v navadnih časih v velikemu N-w Yorku le malo poznalo, tem manj pa sedaj, ko dohaja toliko ljudi iz zunanjih krajev. Tornado ob mehikan-skerci zalivu. Velika škoda v Enterprise, Miss. New Orleans, 12. aprila. Ob obrežju mehikanskega zaliva in velikem delu južnega Mississippi« je razsajal tornado. Ker so tele-grafičue žice na vse strani raztrgane, sedaj še ni znano kako velika je škoda, toda gotovo je ogramna. Ob obrežju se je potonilo več ladij. Selo Enterprise, Mis9., je bilo središče tornada, kteri ni samo več stanovalnih hiš spremenil v razvaline, ampak razdjal tudi mtel postaviti iz«>gibališče za prihajajoči vlak pri tem pa padel raz odra nadpoulične železnice Myrtle Ave. in Broadway na cest "> in si lomil obe nr.gi v členku. Njegov odvetnik je posebno povdaijal iati-nitoet. da družba vkljub zakonu ni napravila ograje ob progi in radi te^a zakrivila nesrečo. 35.000 konj za vojsko. Buffalo, N. Y., 11. aprila. V par tednih bodo v Buffalo pripeljali 35,000 konj. ktere bodo vojni grputj^ britiške vlade pregledali in poaobnim spoznano poslali v južno Afriko. To jo največji posamezni nakup konj, kteri se je kdaj zvršil v Ameriki. Razmotrivanje pod črto. Piše Free Lance. Kdaj bo neki zbruhnila tam v Evropi svetovna vojska ? Od koga je to odvisno? Ako bi na Nemškem na pr. ne imeli soda j precej dosti jesti — potem bi se bilo bati, da se to vsak dan zgodi. Ako bi Franco ska vedela, da bode Nemčija ostala mirna, ako ona z Rusijo v družbi napade Anglijo, bi bilo mogoče, da se vname že sedaj vojska v Evropi in Aziji. Ako bi Rusija že imela dovršene železnico v Aziji, bi to nevarnost vnetja svetovne vojske j ako pospeševalo. Mogoče jo pa tudi, da v angleško-boerski vojni v južni Afriki tiči kal vojske, ktera bode ves svet pretre sla, iu najbrže zemljevid Evrope, Azije in Afrike spremeuila. Dokler se ne ured6 popolnoma razburkani politični odnošaji v južni Afriki, tako dolgo smemo pripravljeni biti da se kaj lahko vname vojevanje kakoršufga še svetovna zgodovina ni zazuameuovala. Sploh pa se more tu ali tam i a svetu kaj pripetiti, kar bi svetovno vojno prouzročilo. Ako se bolgar ski knez igra z nabasano puško, si moremo misliti, da mu kdo to nalogo nar(ka. To je slabo znamenje za evropejski mir. Ako bi Nemčija imela veliko večje vojno brodovje kakor ga ima sedaj, potem bi se sigurno z dru gimi državami združila, da bi iztrgala Britaniji neomejeno oblast čez morja sveta. Dokler bede Brita uija pripoznanazapovedovalka vseh morjev, tako dolgo bodo nemške ko lonije in tudi one druzih evropej akih držav brez velicega pomena Druzega jih ne veže z domačo ob lastjo, kakor uit praznih besedij za piaanih na papirju. Kakor je sedaj se Anglija zamore vpešno vsemu svetu protiviti — ker ona ima ključ sveta v rokah in to je morje. Obrnilo pa se bode do takrat, ka dar bode Rusija svoje azijatske že leznice izdelala. Že stara politika kaže Rusiji pot v Indijo. Rusjj dela polagoma, previdno in vs&k [korak v tej smeri dobro utrdi. Na Materina ljubezen. M i d d 1 e t o w n, N. Y., 10. apr. Charles Eppingor jo danes v pija nosti z morilnim namenom napadel svojo mater. Najprej jo je pobil z stolom na tla in jo potem okušal z odejo zadušiti. Žena jo v smrtni nevarnosti, toda upira so tožiti sina. Zato poživi njene u niso zamogli naložiti večje kazni, nego šestmesečno ječo. Grozna žaloigra. Iz ljubosumnosti je te dni Frede-rik Shore v New Yorku ustrelil svojo ljubico Fannie Grunebaum in potem sam Bebe smrtno ranil. Zločinec leži v bolnišnici, kjer zdravniki nimajo upanja, da bi okreval. Shore je bil pred 29 leti rojen na Ruskem in bil že tam zaljubljen v Fautiie Griinebaum. Oba sta se izselila v Ameriko, da bi tukaj kaj prislužila in Be potem poročila. Nedavno je Shore zgubil Bvojo službo in Fannie se je obrnila od njega in pričela znanje z drugim mladim možem, pri kterem je uoala najti bolj sigurno življenje. Ko je Shore zvedel, da je bila Fannie z novim ljubimcem v gledišču, vtaknil je v žep nabasan revolver in se podal v hišo, kjer je Fannie služila. Tam ji je pričel očitati nezvestobo, in ko je videl, da noče ž njim nič več opraviti imeti, skočil je po konci in ustrelil trikrat na delico, ktera se je zvrnila mrtva na tla. Iz sosedne sobe sta mali deček iu njegova sestrica glodala strašen prizor in se od strahu nista mogla ganiti iz mesta. Ko se jima je bližal morilec z revolverjem, mu je zaklicala mala deklica: ,,ProBim mister no streljajte naju. Midva Vam nisva nič storila. Prosim pustite naju živeti 1" Ne da bi bo oziral na otroke, stopil jo nazaj v sobo in si pognal kroglo v desno eence. Deček obsojen v 10letno ječo. Bridyedort, Conn., 10. aprila. Peter Graham 141etni stari deček« kteri je priznal umor potovalnega prodajalca Ladis Stahlmana, je bil včeraj obsojen v 10 letno ječo. Zatožen je bil umora prve vrste, toda samouboja krivim spoznan. Dečkov zagovornik je hotel dokazati, da je deček ravnal v samobranu, toda javni pravdnik je temu nasproti pokazal pismeuo izpoved, s ktero je mladi zločinec vse priznal. Peter je ustrelil Stahlmana na farmi Bvojih atarišev in sicer na dvorišču. Pri prvem strelu jo postal nezavesten in deček ga je peljal na vozu v sosedni gozd, kjer je še eukrat UBtre-lil nanj in ga usmrtil. Dve španski iadiji popravili.; Washington, 12. aprila. Se dvo španski vojni ladiji novejše vrste, ktere je Dewey pred Manilo uničil, namreč ,,Isla de Cuba" in ,Don Juan d'Austria4' so vzdignili iu v Hong Kongu popravili. Vojni ladiji bodo najbrže pridružili k fili pinakemu brodovju. Samomor zakonske dvojice. Ko je Karol Wilstrom, ml., vodja vapenjače v Rose poslopju na za-padni 42. cesti v New Yorku dne 12. aprila zvečer prišel v stanovanje svojih starišev, našel je vrata zaprta. Zlezel je čez rešilni balkon, da bi skozi okno dospel v stanovanja. Toda ko jo odprl okno, puhnil mu je nasproti dušilni plin, da se jo moral hitro umakniti. Poklical je hišnika in našla sta starega Wil-stroma mrtvega ležati na tleh sobe Mati je ležala v spalnici na postelji in bila tudi mrtva. Vsi petelini plina so bili odprti iu vse špranje in luknje ključavnic so bile zama šene. Mladi Wilstrom pravi, da je bila njegova mati slednji čas bolna in njegov oče, kteri je bil krojač, večkrat tožil o slabem zaslužku. Zjutraj, ko* je šel mladi Wilstrom na delo, ni mogel vedeti, da Bi nameravajo njegovi stariši seči po življenju. „Passah" praznik. V petek večer so je pričel židovski „Passah" praznik, ktorega praznujejo v spomin eproščenja i/ egiptovskega suženjstva. Ker so j-odhod Izraelcev zelo hitro vršil niso imeli časa, da bi pustili shajati testo za kruh. Zsito jedo Izraelci med oaemduevnim praznikom opresui kruli (mac's). Praznik se je pr.čel v petek večer v sinagogah in P' tem seje prijelo razno prazuovauje v družinah. \ večjih družinah se vrši praznovanje na posebno vzvišen-i k te rega Be udeležijo vsi člani. Naj-preje pijejo tri kupice vina in potom se prične obed. Hišni gospodar čita potom iz knjige ,Hagadah' in sicer poglavje o begu iz Egipta Strogo verni židje praznujejo dva I 0toŽ!li ,8<> v,kliub oni, kteri .... . . - trpe vsled kake bolezni iu bo zato dni, drug. manj verni pa samo je-vftUke Hvote za niCvredna den. „Maces'4 jedo ves teden v Wdravila, ktera njihovo bolezen le vseh židovskih družinah. Druge shujšajo. Oui ne vedo kako zdra-dneve praznujejo manjše praznike. U"ilo je potreba rabiti, da dosežejo ktere imenujejo „zehder" večera. li0Pet neprecenljivi zaklad člove- S pomočjo posebnega vlaka je detektiv Galloway dne 12. aprila zjutraj v Malone, N. Y., vjel Henry Bogarta. Slednji je spadal k sleparski zaroti, ktera je hotela znižati vrednost delnic Brooklyn Rapid Transit Co. za kar ga je višje sodišče postavilo pod zatožbo. Št iri druge ao že preje zaprli, Bogart pa je to slutil in pravočasno pote odnesel. Detektiv mu je sledil v Ca-nado in cd tam v Ogdensburg. Toda Bogart jo to zvedel iu pobegnil v Malone, N. Y. Ko je detek-tev hotel za njim, povedali bo mu, da pred šestimi urami ne odide tja noben vlak. Najel si je toraj posebni vlak in zasačil mi ža v postelji. S prvim vlakom sta se odpeljala oba v New York, llenrv je bil zasebni tajnik Goslina in objednem pravi lastnik skrivne borze, ktero ](■ zarota vzdrževala tudiupo druzih mestih. Zahteve premogarjev. W i 1 keBbrrre, Pa., 11. aprila. Danes se vme^domov 200 delegatov od United Mine Workers, kteri ao so tu dva dni zborovali. V par mesecih bodo poskusili s podjetniki vsega premogarskega okraja skle-uiti zadovoljno pogodbo, poBebno .(lride jednakomerne višje plače. Svoje zahteve bodo predložili vsem podjetnikom od Forest City do Glen Lyon. Prišla ie spomlad Spomlad, najmičnejši letni čas prišel. Trobentice in druge nežne cvetljice zopet klijejo iz zemlje, ktero je dosedaj pokrival sneg kakor bi prve hotele poslušati žvrgo-ienje škrjanca. S temi sigurnimi preroki spomladi se veseli vsak zdrav človek kadar pride spomlad. dejati se moremo, da bode Rusija dosegla svoj namen v teku kratkih let To bode zadelo Anglijo v srce, ker vsled tega b ide tudi zgubila moč na morju. Ko se dohodki iz Indije prenehajo, ne bode tudi več denarja za gradenje in vzdržavauje dragocenih vojnih ladij. Veliko bo de ruske, angleške in tudi druzih narodov krvi preteklo, predno bodo Indija prešla v roke Rusije — zgo dilo se bode pa to veudar-le. Zjed. države bodo v zvezi z Anglijo, ako pride do svetovne vojske, ker vse kaže na to, da obstoji med tem dvema vladama nekaka skrivna pogodba za take slučaje. Vse te pogodbe pa lahko ovrže ameriško ljudstvo, ker javnemu mnenju naroda Be mora tukaj vsaka vladujoča Btranka podvreči — ako se ono oglasi v važnih odnošajih Upajmo toraj, da bode ameriški narod v bodoči svetovni vojni stal na strani pravice, ktera so le redko krat nahaja v taboru Velike Bri tanije. je v jednem tednu izkrcalc newyorški luki. Tako smo čitali nedavno v časnikih. Iz ljubljanskega kolodvora je meseca marca v jed nem tednu odpotovalo 350 izseljencev v Ameriko. Ako bode šlo tako naprej, bodo Zjed. države kmalu štele sto milijonov prebivalcev in sicer brez naših novih kolonij, kterih živi okolu dvanajst milijonov duš V Zjed. državah je še za par sto milijonov prebivalcev prostora. Neizmerno veliki kraji so nič ali pa le prav redko obljudeni, plodovita imenujejo V strogovernih krogih so že v četrtek pospravljali iz vseh kotov hiše opresni kruh, kterega jo v petek hišni gospodar nabiral in potem sežgal. To so židovki velikonočni prazniki. Umor ali samomor? B o b t o u, Mass., 12. aprila. Dr. J. P. Cock a, št. 23 Piuckney St., slepega zdravnika, so našli danes večer mrtvega v njegovem stanova- štva — čvrsto zdravje. V Zjedinje-nih državah izdelujejo nekteri zdravila na zelo površen način. Zato uaj bi se vsak prepričal, ako rabi prava zdravila za svojo bolezen, kleparji ne bi mogli kopičiti tako' ogromna bogastva, ako bi Ba ljudstvo ne dalo tako lahko speljati. Kdorkoli trpi vsled neprebavlji-vosti. ktero izhaja od slabosti prebavnih organov, ali od bolezni na ledicah ali mehurju, naj poskusi Trinerjevo amerikansko krepilno zdravilo, grenko ,vino (Trmers American Elixir of Bitte Wine) priporočeno od mnogo odličnih nju. Ustreljen je bil v usta z^re- volverjom. Njegovo>no Charlotte I ^ To vino je izvrstno zdravilo Cocke sicer še niso zaprli, pač pa jo zgoraj omenjene bolezni. Nare-policija strogo nadzoruje, ker je na | jeno je iz najboljšega vina iu zdra sumu, da je ona umorila moža. Ne- vseh davno je bila dvojica zamotana v senzacijonalno pravdo za ločitev. ameriški duh v občesvetovuem ožini začel občutovati. Mladi ameriški orel je pričel skušati svoje peroti, njegovej podjetnosti ne zadostuje več neizmerno sedanje domače polje. Z oboroženo roko so Zjed. države pregnale Špance iz njih ameriških in azijskih poBesti, iBkajoč novih krajev, kjer bi se ameriški duh in dlan, pridobila — kaj? Hlepenje po zlatu v sedanjem veku žene vse vlade v razširjenje svoje oblasti oziroma k vojskovanji. Preje se je le Anglija odlikovala v temu. Vedno je imela v mislih si vilnih zelišč. Na prodaj po lekarnah, a!i pri izdelovalcu: JOSEPH TRINER, 437 W. 18. St. CHICAGO, ILL. Seveda... misliš vsako pivo je "obro — Večinoma je tudi .... Toda ... neobdelana zemlja čaka še skoraj v j novih kolonij pridobiti, ktere je vseh državah pridnih rok. Vedno se odkrivajo podzemeljski zakladi, gmotno izsesavala. Britanski držav- j niki bo bili primorani tako ravnati, dosti naravnih moči čaka tukaj še obujenja, kterih razvoj bode dajal milijonom dela in zaslužka. Izvrstni storiji, ktere izumlja histri ameriški duh, izdelujejo vsake vrste blago tako ceno in dobre, da ono povsod na svetu lahko najde trge in kunce. Vsi ti odnošaji zagotavljajo pre-I bivalcem in priseljencem obstanek Skoro deset tisoč priseljencev se in prospeh. Bolj in bolj se bode ker videli bo, da mali otoki na ko-jih živi angleški narod, niso vstani preživeti domače ljudstvo. Z vso | auglo-saksonsko brutalnostjo in brezobzirnostjo je Britanija po celem svetu napadala in } remagovala šlabeja, neomikana ljudstva, z namenom ohogateti in množiti svojo moč. Vstvarila je velikansko brodovje, kteremu nasprotovati ni smela nobena druga država. (Konec prihodnjič.) ako si kdaj pokuBil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASS LINDEN, - - - MICE. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. u Entered as second class matter at the New Yobk, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAK8ER. 109 Greenwich 8t. New York City. Kako Indijance goljufajo. ^a leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.50, L% Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ (> č3trt leta . . . „ 1.76. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ,Glas Naroda" izhaja vsako s^-edo in soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti 86 ne natisnejo. Denar naj so blagovoli poslati po Momy Order. Pi i spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite uaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Velikonočne misli. Iz Washingtona dohaja vest, da je senator Nelson iz Minnesote izstopil iz odbora za indijanske zadeve, ker so se njegovi tovariši pri odboru tako zaničevalno proti njem obnašali, da je bil primoran odstopiti. Uzrok tega obnašanja proti Nelsonu je bil ta, ker je slednji na tako drzen način pospeševal oropa-nje Chippeva Indijancev v Minnesota Drugi člani odbora so s« kar naravnost izrazili, da smatrajo Ro-bertsa, tako zaničljivim človekom, da nobeno pošteno bitje ž ujim občevati ne more. Ako amerikanski politikarji v istini postanejo tako razburjeni, morajo imeti že precej tehten uzrok. Ta Roberts je bil izumitelj postave, pod ktero so na tako nesramen način kradli les iz obširnih gozdov Chippewa Indijancem, da si slednji pred letom dni niso vedeli drugače pomagati, in z orožjem v roki pregnali bogate lesne trgovce, kteri so jim kar naravnost kradli njihovo lastnino. Seveda so takaj poslali zvezno vojaštvo nad Indijance, po-strelili toliko in toliko rudečekožcev in napravljen je bil zopet ,,red". Ta indijanska vstaja kakor so jo imenovali, pa je imela v posledici, da je postavodajalstvo državnega tajnika notranjih zadev postavuo pooblastilo, ono zgoraj omenjeno postavo, ali saj gotova določila razveljaviti, da bi bili Indijanci zana-prej obvarovani saj pred javnim ropom. Senator Nelson in ž njim v zvezi lesni roparji v Minnesoti, skušajo sedaj državnemu tajniku, kteri je v istini razveljavil ono postavo, vzeti pravico razveljavljenja. Roberts pri svojih tovariših v odboru za indijanske zadeve ni našel simpatije za svoje lopovsko početje. Kazali so mu kar očito zaničevanje radi njegovega pajdaštva z roparsko tolpo lesnih trgovcev v domovini in zato je Roberts fct >pil iz imenova- rezervacije, kterega Standard Oil Co. ni imela v najemu. Ta svoj delež je Wreeland prodal Rockefeller družbi za $200.000. Wreeland je skušal k dotični postavi dodati dostavek, da bi bil indijanski komisar pooblaščen v imenu vlade potrditi pogodbe z svetovalnim zborom Seneca roda. Toda predsednik odbora za indijanske zadeve je prečrtal Wreelandov pred-log, ko je videl, da se bode proti istemu vzdignila močna opozicija. Dežela, o kteri je tu govor, ima bogate vrelc9 plina in petroleja, toda vkljub temu hočejo najemnici plačati samo S1000 za vse in $1000 za vsak najdeni vrelec plina, kakor tudi £ odstotkov od pridelka. Za sedaj najbrže najemnikom ni nič ležeče glede izkoriščanja dežele, ker se jim s tem nikakor ne mudi, ampak le hočejo, da ostanejo viri drugim zaprti. Indijance znajo toraj dolgo vrsto let voditi za nos. Pogodba bode veljavna za neomejeni čas in se najemniki zavežejo v prvih 36 mesecih navrtati najmanj štiri petrolejeve vrelce. Toda kaj pomeni to na 55.000 akrov razširjenem zemljišču. Nakana „Standard Oil Co." je sicer izpodletela, nikakor pa ni še izključeno, da ee bodo našli podkupljivi sodniki, kteri bodo Wree-landovi pogodbi konečno le še za-dobili veljavo. Sistematično ropanje Indijancev od Btrani kapitalistov kaže, kaj tiči za njihovo mnogokrat posluževano frazo o ,,nedotakljivosti posestva". ,,Nedotakljivo" je le, ako se gre za njih lastno posest. Kapitalizem si nasituje le z ropanjem, naj si bode na ta ali drugi način. je od Boercev popolnoma obkoljen. Slednji so Btreljali na mesto z šrap-ueli, toda brez posebnega uspeha. Tri dni že traja boj in Boerci trdijo upajo vjeti Angleže, kteri se branijo z obupnim pogumom. Slednji so včeraj zgubili 11 mrtvih in 41 ranjenih, pa tudi zgube Boercey bo bile velike. Bloemfontein, 11. aprila. Vojni oddelek pod generalOlivierom koraka proti Suiitbfieldu južuo od Wepenera v Oranje državi. DeWe-tov odelek se premika med Kaffir reko in Bethang iztočno od železnice iu blizu Reddersburga. Pretoria, 11. aprila. Iz Wepenera, kjer so Boerci obkolili bri-tiški vojni oddelek se poroča, da se je zmaga nagnila na stran Burgherjev. Kakih 1500 angleških vojakov se tam pogumno bojuje proti od vseh strani napada-jočimi Boerci. Velika noč je praznik vstajenja! Iz smrti podobnega zimskega spanja se obudi narava zopet k novemu j nega odbora. S tem pa zadeva ni-živlieniu in človeško Brce napolnuje kakor še m rešena. V senatu, kakor življenju veselo upanje ob zvonenju velikonočnih zvonov. In kako bi bilo tudi drugače, ako narava obhaja vstaje-- nje, ako iz zimske noči in otrpue-nja prične cveteti spomladanska krasota? Kmalu se bodeta gozd in ravan blestela v oni nežno zeleni spomladauski obleki, ktera našemu očesu tako ugaja. Kmalu bodo tudi c vetij ice zopet cvetele in prijatelj narav6 zamore zopet vun v prosto naravo uživati čist spomladanski zrak, se srčno veseliti zopet oživljene narave in njene krasDte, ktero nam je zima z svojim žalnim pajčo-lauom tako dolgo zakrivala. V zvi-šenem oboku narave se bodo oglasili »opet pevci ozračja in žvrgoleli svoje vesele pesmi. Novo življenje in gibanje, povsodi kamor se oko ozre! Novo upanja, nova nada I Kako malenkostni, kako obžalovanja vredni bo v očigled narave po božji podobi ustvarjeni ljudje, kteri se z Bvojo sebičnostjo in brezsrčnost-jo medsebojno ovirajo se prav iz srca veseliti življenja. Ljudje, kteri v brezmejni skoposti in zaslepljenosti, VBe vBtvarjene darove narave hočejo Bpraviti v izključno poves^ posameznih, kakor nam kažejo posebno v teh časih vsakdanji izgledi. In namesto, da bi ljudje na tej lepi zemlji živeli v miru in spravi, se brez prenehanja medsebojno preganjajo in koljejo v krvavih bitkah. Pač koraka pravica neovirano naprej in misel, da se bodo enkrat vrnile etare naravne razmere, ko je stal človek le človeku nasproti, ko je vladala med ljudmi bratovska ljubezen in jednaaopravnost, odmeva iz tisoče in tisoče blagih src. Toda pohlepnost po nečimernem mamouu zaduši v človeškem srcu vse blažje čute kakor nam kaže sedanja vojska v južni Afriki. Velika noč je pa tudi praznik zmage xa vse, kteri so premagali dvomljivost. Z isto sigurnostjo, s ktero vsako leto o velikonočnem čaau pričakujemo zopetno oživljenje narave tudi po najhujših zimskih nevihtah, smemo računati, da bodo enkrat zatirane človeške pravice ubozega trpina obhajale svojo veli-konoč, svoje vstajenje in trpeči delavski stan zaklical: Aleluja! Iz nasil Mil kolonij. tudi v zbohiici nadaljujejo poskuse porušiti postavne meje v varstvo lastnine Indijancev, iBto lastnino, ktero bi opetovano proglasili nedotakljivim, da ni indijanska. Toda tudi poslanska zbornica je bila nedavno pozorišče boja, čigar uzrok je bila istotako roparska nakana na indijansko lastnino. „Standard Oil Trust" si je v državi New York hotel prisvojiti 55.000 akrov zemlje, ktera je lastnina Seneca Indijaucev. Ta indijanski rod ima svoje lastno premoženje, ktero se oskrbuje pod višjim nadzoruištvom zvezne vlade. Svetovalni zbor Seneca Indijancev ima pravico dati v najem svoja zem jišča, toda dotično pogodbo ima kongres potrditi. Z Indijanci sklepati kupčije, ne od vlade potrjene pogodbe, je po postavi pod strogo kaznijo prepovedano. Vkljub temu je — kakor pripoveduje indijanski agent Ferrin v Salamanci, N- Y., — 1. 1S97 nek zastopnik Standard Oil trusta od svetovalnega zbora Seneca Iudijan-cev vzel v najem gotova zemljišča v Allegheny countyu in ista odstopil pri petroleju interesovanim v Brad-fordu, Pa. Meseca januvarija 1899 je dosegel jednak privilegij v Cattaraugus reservaciji in istega odstopil delničarjem Standard Oil Co. Toda nobena navedenih pogodb uiso predložili kongresu v potrdilo. Ko je naposled imenovana družba pred nekterimi meseci pričela vrtati na indijanski zemlji, poslal jej je zgoraj omenjeni indijanski agent naznanilo, da je njena pogodba neveljavna. Toda družba se na to ni ozirala in nič se ni zgodilo preguati vsiljence, ker je zvezni sodnik Wallace enkrat razsodil, da newyorške rezervacije niso ,.smatrati indijanskem zemljiščem" v pravem pomenu besede. In po new-yorškem državnem zakonu zamo-rejo vsiljence izgnati le na preolog večine indijanskih načelnikov. Večina slednjih pa je podpirala pogodbe in kongresnemu članu coun-tyja naročila, da predloži pogodbe poslanski zbornici v potrdilo. Kdo je Vreeland? Pred kratkem je bil delničar „Seneca Oil Co.", ktera se je vgnezdila v onem delu Parni kotel razletel. Havana, 11. aprila. Minolo noč se je razletel parni kotel pri Regla vsidrauega parnika ,,Phila delphia". Dva moža sta bila hudo poparjena. R zstrelba je provzro Čila v Regli veliko razburjenost in že je mislilo prebivalsvo, da se je pripetila druga nesreča liki ,,Maine". Danes je bil zaduji dan vpisovanja pod določili pariške mirovne pogodbe za one, kteri hočejo ostati španski podaniki. Vpisalo se je skupno kakih 50,000 osob. P o r t o Rico ubožna hiša. S a n J u a n, Porto Rico, 12 apr Ves otok je podoben ubožui hiši; kamor se oko ozre ni druzega, nego beda in pomanjkanje. V mnogo bolj obljudenih okrajih manjka zdravnikov. V mestecu Waynaya, ktero šteje 1500 prebivalcev, ni nobenega zdravnika. V Utuadu, ktero j* dan hoda od Ponce oddaljeno, umrje na leto osem osob od sto. Poslali so sicer zdravnike v one kraje, toda dolgo niso hoteli OBtati tam, ker jih meščaui niBO zamogli- plačevati. Ra i i tega se je težavno ravnati po odredbi, ktera za vsacih 500 duš do ločuje jednega zdravnika. Občine pravijo, da nimajo denarja, ako bi pa imele takoj S10.000 za zdravila in zdravniško pomoč, bi zamogli najmanj 3000osobam oteti življenje. Vojna mi Boerci in Anglijo. Tridvevni boj. L o n d o n, 11.aprila. Danes vojnemu uradu dospeli brzojav od lord Robertsa nič ne omenja o poroča-nem porazu pri Meerkatsfonteinu, pri kterem so baje Angleži zgubili 15000 mož. Robertsovo poročilo Be glasi: ,,Slednji čas je sovražnik postal zelo marljiv. Oddelek Boercev se nahaja ob severnem obrežju Ora-uje reke, med tem ko drugi Wepener napada. Tamošnja posadka hrabro vstra|a in je včeraj prizadela Boer-cem velike zgube. Major Springs od kolouijalne konjiče je bil usmr-ten. O drugih posameznih zgnbah Be še ni poročila. Pomožni oddelki ae hitro pomikajo dalje stiskanim na pomoč. Ali val Mortth, 11. aprila. Danes zjutraj se je zopet pričel boj pri "Wepeneru. Brabant z Bvojim 2500 možmi kolonijalnih vojakov Boji pri Elandslaagte. E 1 a n d s_l a a g te, 11. aprila. Boerci so danes ponovili napad. Pod varstvom svojega -Long Toma* in druzih topov so se pomikali proti britiškemu vojnemu taboru, toda umakniti so se morali preo hudim streljanjem ladjinih topov. Boerci so nameravali Augležen odrezati zvezo z Ladyemithom. Boersko topničarstvo je izvrstu« streljalo. Imeli so štiri velike topove in 15 manjših. Nasipni prekopi Boercev so se raztezali 15 milj daleč okolo britiškega tabora. J<-dno Bullerjevih brigad bode umaknili. Vkrcala se bode v Dur-banu in odrinila v East London ali Port Elizabeth od koder jo bode poslali v južno Oranje državo. Tan bede najbrže skupno delovala u osmo divizijo, ktera pride iz Kim-berleya v Springfontein. Pretoria, 11. aprila. Poročila iz glavnega stana Boercev \ Natalu pravijo, da so se po huden strelja- ju Angleži umaknili prot Ladysmithu in Burgherji zasedli zopet svoje star-* pozicije. Položaj v Wepeneru. London, 12. aprila. Hudo streljanje se je včeraj v Wepeneru nadaljHvalo. Naši vojaki so malin pri Jammersburg Driftu spremenili v bolnišnico. Lourenzo Marque z, 12. aprila. Kakor se iz Kroonstada poroča so Oranjevci zopet zasedli Smithfield, britiški vojaki pa ee umikajo proti Aliwal North. General De Wet je obkolil drugo britiško divizijo v soseski Wepenera in vsak čas je pričakovati podaje. Radi smrti polkovnika De Viliebois Mareuila vlada tukaj veliko žalovanje. Njegovo truplo nameravajo sem pripeljati, da mu priredi narod dostojen pogreb. Zahtevajo 15 centov na uro. Reading, Pa., 12. aprila. Delavci pri United Traction Co. zahtevajo v drugič zvišanje plače. Pred nekaj časom so jim zvišali plačo od 12 na 13 centov na uro. Sedaj zahtevajo 15 centov, češ, da vse poulične železnice v mestih tretje vrste plačujejo to plačo. Vsa živila in potrebščine so se tako podražile, da bi bito zvišanje plače opravičeno. B 1 o bodo nt n t e i n v t r d i 1 i. Blotmfontein, 11. aprila. Tu bodo napravili utvrdbe, dn bode ni"3to tudi primeroma mali posadka zamogla braniti pred napadom. Roberts toraj skrbi zi vse varstvene uredbe pridno s-bode z svojo armado napotil prot Pretoriji. Boerci v Oranje držav; so baje zato tako marljivi, da jil njihovi vedji 1 žje skupaj drže morda tudi zato, da kolikor rnog^č oslabe II b- rtsovo armado, predu< se prične dalje pomikati Boerci močno utrjeni. London. 12. aprila. Genera Roberts nič ne poroča vojnemu ura du o Brabantt vi osodi, pač pa j^-poročal včeraj manj važnt-dogodke, kar ni ravno posebno dobro zna menje. Kakor se iz Lourenzo Mar guez poroča, s glavna pozicija Boer cev nahaja na gnčah med Kroon stadom in Winburgom 60 milj da leč, 35,000 močno utrjenih Boerce\ z 90 topovi čuka tam na Robertsov« armado, da mu bodo dali okusiti boerske krogle. L a d y s m i t h, 12. aprila. Na mesto, da bi danes napad n«, Elandslaagte ponovili, poslali s« Boerci močne oddelke zapadno ii južno proti Helpmakaaru- Najbrž* hočejo vjeti britiške prednje straž, in potem zajeti Angleže pri Elandslaagte, ne da bi se jim bilo bati napada od zadaj. Tri armade v boju. London, 12. aprila. Kakor kažejo poročila iz bojišča se boju jejo Bedaj tri angleške armade. General Methuenova armada pr Bultfonteinu, Bullerjeva pri Eland Iaagte, in Brabantova pri Weg'^ neru. Ako je Methu«n v istini v Bulfonteinu, je to poročilo velika važnosti, ker potem je njegova 10.000 mož močna armada dospela že tik do boerske pozicije pri Brand-fortu. Ako sledimo sestavi 11 divizije pod Pole-Carewanu, prih >d generala Rundleja z 8. divizijo v Springfouteinu iu imenova tj-Chermsida na mestu Gatacra po voljuikom 3. divizije, potem se sme sklepati, da je Roberts pripravljen za pomikauje proti Pretoriji. Naša armada na Filipinah. Washington, 12. aprila. Vujni urad je izdal sestavo glede naše armade na Filipinah. Iz iste je razvidno, da je bilo 1. aprila 1(JUU na Filipinah 63.583 vojakov, med temi je bilo 056 častnikov regularna armade in 1359 častnikov-prosto-voljcev. Si je Dewey premislil? W a b h in g t o n, 10. aprila. Ad inirai Dewey bode najbrže opustil svojo idejo glede imenovanja, pred sedniškim kand'datoin. Kajti pre pričal se je, da ga nobena obeli štrai k noče imeti iu od neodvisne ga imenovanja tudi nič pričakovati ne more. Ko je D ;\vey na prigovar janje i o morda celo na povelje svoje soproge naznanil, da ga veseli postati predsednik, pričakoval je velikega navdušena, kakor pri njegovem sprejemu, ko seje vrnil iz Manile. K^r pa i^to, ua ujegovo veliko začudenje izostalo, upadel je junaku >d njegove b .jše polovice mu navdihnem pogum, da se bržkone ne bode mešai v pohtičuo borbo, kar je veliko boljž-' zanj in za deželo. 0 zlatih poljih v Sibiriji. Wuihiiigtou, 11. aprila. Anu^rikaiiSki glavni k nsul H->llo-w v v Petrogradu poroča državnemu < ddeiku, da je dobil iz Zjed. lr av mti >g > vprašanj, ako bo res .!'Va ona p »r »čila ■> najdbi iz-vaui-dn » U gatih zhitih polj v Sibirij, ktera go v z. z onimi na rogu Nome Al taii- V poročilu je bilo rečeno, da je ruski car izdal ukaz, v kterem je auwikanskim rudarjem in kapitalistom dal dovoljenje novo la .ieua zlata polja preiskovati iu Am^rikancem podelil prednost pr d drugimi narod-uostimi. Holl< way pravi, da car ni izdai takega ukaza; tudi bi zlatoiskal-cem še le poti-m dovolili pristop na zlata polja, ko je iste ruaka vlada preje preiskala. Glavni konzul meni, da so poročila o novih najdbah zlata zelo pretirana, jednako kakor pri druzih tak* šuih poročilih iz Sibirije. Amerisauceni ne bode dalu Rusija posebnih prednosti, ne v tem ne v drugem oziru. Grand Central Palace bode poštno poslopje. \V a s h i n g t o n, 10. aprila. Glavni poštar je danes izdal potrebna določila, vsled katerih dobi mesto New York boljšo poštno službovanje. V to svrho bodo v sredini mesta New Yorka v Grand Central Palace blizu Granda Central postaje usta uovili glavno pošto. Že ta teden bodo pričeli popravljati omenjeno pnBlopje za poštno službo. Ker poslopje ni dovolj veliko [ riz:dali bo^o 11,000 štirjaških čevljev prostora Ko bode poslopje pripravljeno, premaknili bodo 75 odstotkov uradnikov iz sedanje glavne pošte na Broadway in Park Row v Grand Central Palace. Razun tega bodo nastanili 100 poBebnih uradnikov. Gould zatožen. Pri višjem sodišču se je dne 13. aprila pričela obravnava pravde Frank D. Mowbraya proti milijonarju Howard Gmldu za 825.000 odškodnine za poškodovanje, ktero si je nakopal 1. 1893 kot Btrežaj na milijonarjevi ladiji. Mowbray trdi, da mu je milijonar velel zažigati umetalni ogenj, akoravno se'je branil. Ker mu je pretil ga odsloviti, je konečno ubogal. Razstrelba umetaluega ognja ga je oslepila na jednem očesu in ga tudi drugači hudo poškodovala. Gould mu je obljubil ga po nesreči obdržati v službi in mu plačevati po $60 na mesec in hrano, toda kmalu potem, ko je prišel iz bolnišnice ga zapodil iz službe. Goul-dovi odvetniki trdijo, da milijonar ni nekdajnemu služabniku nič obljubil. Branijo se proti znižanju plače. S c r a u t o n, Pa., 11. aprila. Prem- garji v Mount Pleasantu, 700 mož iu dečkov je danes oBta-vilo delo, ker jim družba hoče znižati zaslužek manj od $1.50 na dan. Razburjen prizor. Le zavednosti svojih tovarišev se ima paznik Norau v zoologičnem vrtu v Bronx zahvaliti, da danes biva še med živimi. V sr^do eti dospeli dve veliki kači iz Afrike. Noran je mislil, da sti kači od mraza omamljeni, podal ee je v kletko, da bi ju zmeril. Ko se je v to svrho nagnil čez jedno kačo, seje ssta prebudila vzdignila glavo iu se hipoma ovila okolo moža. Noran si ni mogel nikakor pomagati. K sreči je več tovarišev zapazilo nevarnost in mu hitelo na pomoč. Posrečil^ so jim je odviti kačo in oprostiti paznika. Kači eti 26 in 27 čevljev dolgi in ima vsaka tako moč, da zamore stisniti konja. Poskus zastrupljenja. Baltimore, 10. apn la. Tu so zaprli danes trgovinskega potovalea C. O. Winolda iz Cincinnati. O. Imenovani jeobdolžen, da je nedavno iz New Yorka odpeljal deklico in zatožen, da je poskušal zastrupiti svojo ž^no in četvero otrok. Winold trdi, da ei je njegova žena to povest izmislila iz maščevanja. Skopuh in njegova zapuščina. S h a m o k i n, Pa., 11. aprila. Tukaj umrli samec in čudak Stephen Monoghan, kteri je stanoval v razpadli koči in si komaj najpotrebnejše privoščil, je zapustil $30.000, večinoma v vladinih bon-dih. To premoženje bode podedovala njegova edena sorodnica Margareta Hulland v Frackville. Mo-ucghau je bil veteran meščanske vojske in se bavil s krpanjem obuvala, ter kakor videti, znal izvrstno naložiti svoje prikranke. Kretanje parnikov. V New V o r k dospeli: ,,Maa.sflam", in aprila i/. K trebno vodo. Razdjanje nasipa bi imelo za tukajšne obrtnike oaodepolne posledice. Prebivalci ob obrežju jezera pravijo, da se je večkrat čulo o pre ten ju razdjati nasip. Prov-zročena škoda je le neznatna. Vlak skočil iz tira. Redding, Cal., 13. aprila. BI izu Cottonwooda je daues skočil iz tira delavski vlak Southern Pacific železnice. Trije železniški delavci so bili na mestu usmrteni in trije drugi bili hudo poškodovani. Vlak je na vožnji iz Hookera v Cottonwood skočil iz tira in Be zvrnil čez nasipu navzdol. Telegrafična poroka. KansasCity, Kans., 12. apr. Tukaj seje danes vršila poroka, pri kteri sta bila nevesta in ženin 200 milj oddaljena eden od druzega. Ženin je bil Ardouo M. Candell iz Washingtona, D. C., uradnik pri poljedeljskem oddelku, nevesta pa gospodičina Penelope Candiff, hči premožnega farmerja v Perkins, Okla. Candell je moral radi opravkov uazaj v Washington in gospodičina ni mogla dospeti ob pravem času v Kausas. Zato sta se pogodila s pomočjo brzejava, da bi se poroka vršila telegrafičnim potom. Dvojici so dali na razpolago naravuostuo zvezo med Kansas City iu Mulhall, Okla. Ženin Candell se je podal s pastorjem in dvema pričema k tukajšuemu telegrafičnemu uradu. V Mulhalu pa so stariši in sestre apremile nevesto na telegrafičuo postajo. Brzojavili so običajna vprašanja iu odgovore, ktere sta telegrafista na konečnih postajah objavila. Ceremonija čudne poroke je trajala 20 miuut. Tornado uničil vas. Austin, Tex., 10. aprila. Tu se ji razširila vest, da je danes zjutraj selo Lebanon v Bee countyu popolnoma uničil tornado. Vihar je raztrgal vse telegrafične žice, pa za sedaj ni mogoče dobiti nadaljenih poročil. Obsojena morilca. Charleston, S. C., 12. apr. Brata John in Harvey Jackson, sta bila danes od porotuega sodišča krivim spoznana, ker sta v Chesterfield countyju, S. C., umorila in sežgala Cassio Boona. Porotniki bo morilca priporočili milesti sodišča. Sodnik Kleigh je obsodil zločinca v dosmrtno ječa. Vjeli ubežne morilce. Paso, Tex.t 10. aprila. Daues popoludne je iz Lorisb-ro, New Mex., dospelo poročilo, da je šerifo-vo moštvo v tarnanjih gorah, zasačilo ubežne morilce B. Ayarda, Bra vo Johusona iu Vn. Stilesa Vnel seje hud boj, v kterem je bil Stiles ustreljen. Imenovani zločinci so pred jednim tednom pobegnili iz ječe v Silver Creeku. Pozneje so iz ozadja ustrelili p možnega šerifa G. Scarboroguha iu ranili pomožnega šerifa Burcbfielda, ktera sta preganjala begunce. Danes se je še-rifovem moštvu posrečilo" vjeti Scaboroughove morilce in objed-nem tudi one rokovnjače, kteri so ušli iz ječe v Tombstone, Ariz. Iz hudobije provzročena nesreča. Houston, Tex., 10. aprila. Zločinci so ne daleč od Taylora odtrgali tir Great Northern železnice, da bi spravili stira in ustavili osob-ni vlak. Toda zmotili so se v vlakih in namesto osobuega, zvrnil se je tovorni vlak čez železničui nasip. Kurjač je bil usmrten, strojevodja in zaviralec pa sta bila hudo poškodovaua. Zločincem so za petami. Evropejske in druge vesti. D u n a j, 10. aprila. Sedaj ko je veliki premogaraki štrajk na Češkem končan, svari „\Vieuer Frennlen-blatt" pr«-mogarbki monopol pred nadaljnim brezoziruim izžnmaiijem delavcev, ker bi se st^m le potrdilu ideja vse pr^mogokope spraviti pod državno kantr. .Jo. Tudi v premogarskem okraju Kladno na Češkem je sedaj štrajk končan. Iz Rothenbacha v Sleziji so izgnali sto čeških premogarjev. V okolici Dunaja, posebno pri Moedliugu in dunajskemu Novo-mestu je provzrocila povodenj velikansko škodo. Pariz, 11. aprila. Francoske oblasti na Madagaskaru poročajo, la bode mnogo Burgherjev na njihovem otoku iskalo zavetja, ako bi Velika Britanija podjarmila obe boerski republiki. Francoski konzul v Pretoriji je dobil prošnje od 100 Bof rcev, da bi se smeli na Madagaskaru naseliti. Ako se bode voj-skina sreča obrnila proti Borci, bodo prošnjo brez obotavljanja dovolili. Drobnosti. V staro domovino so se podali: •Juro Likar iz Lelaud, Miss., v Vr-bovsko; Josip Koren iz Walker-ville, Mout., v Ravnik ; gospa Ivana Primožič s sinom iz New Yorka v Ljubljano; Audrej Ivanič iz Oregon City, Oreg., v Spljet; John Jerman s hčerjo iz Youugstowua, O , v Črnomelj ; Martin Slobodnik iz Youugstowua v Bojaujo vas. * * * Smolo ima rojak Jure Savor v Etna, Pa., kakor nam poroča: Bil je namreč na ,,boardu" v Allegheny City, Pa., pri nekem Hrvatu in tam bilo več Hrvatov na hrani, med temi se nahajajo tudi* dolgo-prstueži in ukradli so mu $22. — Pozneje je delal v Pittsburg, Pa., pri Shoueberger & Co. in dobil za plačilo ček v vreduosti $20.55, kterega je zgubil, denar pa je vzdignil ua banki oni, kteri je ček našel, kdo to mu ui znano. * * * „Naša sloga" — dvakrat na teden. — Z veBeljetn čitamo v zadni številki vrle ,,Naše Sloge" veat, da pačne izhajati s prihodnjo številko po dvakrat na teden, kar je znamenje, da poštena slovanska stvar v Istri se dviga na površje z vedno večjo silo v obran proti italijanskemu nasilstvu! Raznotero. — Pruski vladni pred tednik v Liguitiu je odredil, da je iztirati vse Cehe, o katerih se sluti, da bi nameravali stalno naseliti se v Nemčiji. Do 15. aprila morajo odpotovati. — V Kopru so odpustili iz službe zdravnika v c. kr. kazinil-nici, ker je bil njegov sinček na plesu „Lege" napravljen kot laški ,,bersaglieri". —V selu Kmeti v Istri je umrla starica udova Sin-kovic v 102. letu svoje starosti. Gotovo redka starosti — Tirolski dež. zbor je od klonil predlog, da ae do-Aoli „Sudmarki" v Gradcu podpore 100 K. — t • » Zvišanje plač časnikov. —„ Wiener Zeitung" objavlja: Njegovo Veličanstvo cesar je odločil glede podeljevanja 6000 kron plače (7. pla* čilni razred) osebam skupne vojske: 6000 kron vdovi po činu najstarejša četrtinka častnikov vojaštva, vojaških duhovnikov, sodnikov, zdravnikov in uradnikov. Prisojalo bode to plačo c. in kr. državno vojno ministerstvo od 1. aprila t. 1. v raz-polnem obsegu tudi za osebe domo-branatva. Zvišane plače začno izplačevati takoj, ko odobri ogrski državni zbor proračun honvedov. Na prve 3 mesce tek. leto odpadajoče žvišanje se ne odtegne za takso. Ako pa delavci zahtevajo večjo plačo jim pa nasproti pošljejo orožnike iu vojake z nabitimi puškami. Lepa konsekvenca kaj nel Smešnice. Tekmovanje. Gospa: „Ta mesec sem si prihranila za novo obleko pri gospodinjstvu!" — Kuharica : ,,Jaz tudi!" Po besed« h ubogal. Zdrav uik (možu, kterega je na Intel v kadi v vodi): „Kaj p d»lat^ tu u< tri? " — Mož: ,,G< ppod tioktor on j»- r* kel, da i aj svalčice vzan>em v — vodi!" Nadarjen. Učitelj:, H«, Mo-ric, ali nisi nesel domu ptičjih jaj-cev kakor drugi dečki?" — Moric: ,,Ne, jaz aem jih drugim prodal!" Pomagati si zna. Gostilničar ,,pri rujavem medvedu" si zna prav dobro pomagati, ako vidi, da je njegova gostilna slabo obiskana, se napije in potem vse dvojno vidi. Užaljen. Ptujec: ,,Vi pa pivo tako v grlo vlivate kakor vodol" — Dijak : „Kaj, vodo jaz nikdar v grlo ne vlivam!" Hvaležno odklonil. Polkovnik pl. Bomba je prišel na sled, da ujegov sluga vsako jutro žgauje pije. Necega dne ga je pred-se poklical iu strogo nagovoril: ,,Povej mi Žan, ali piješ žganje? " — Žan: ,,Hvala gospod polkovnik, aem ga ravnokar pil!" Nedeljski počitek. Predsednik : „Ne vem kako Vam zamore dopasti, da nikdar nič ne delate?" — Berač: ,,Glejte, nedeljnki otrok sem!" Grozna misel. Kuhar (od ljudižrcev vjet): „Ako me hočete na vsak način pojesti, potem Vas prosim, napravite mi edino uslugo, nikar me ne prismodite." Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.35 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Vina na orodaj. Dobra rudeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Oal. i A tvoje težko zaslužene denarje, ako Be pri pošiljanju denarja v staro domovino obrneš na Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, kteri da za $20.35 100 kron, ali za $40.70 200 kron = 100 gold, podtarine pa je 20 centov. Postreže najhitreje in najsolidneje. RBD STA.R LINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") TTzr=——7 New York« » Antwerpem voz, naravnost .z pH|LMELpH|E „ Antwerper prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: .,SCUTHWAEZ", na dva vijaka, 8607 ton. ,.PrJESLAND'\......7»6 ton. ,.WESt£ENLAND"..... 5736 um. „NOCBDLftNI.... .5772 ton. ..VATERLAND'', na dva vijaka, (se gradi),......12000 ton. ,.£EELAND", na dva vijaka, 12000 ton. ..KENSINGTON", na dva vijaka, S6oy ton Pri cenah za medkrovje so vpoštet* vse potrebščine, dobra hrana najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših iu najprijetnpjSih za potnike iz ali V Avstrijo: na Kranjsko, Staj-rsko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHI.!E vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih list nov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK — 43 La Salle St., CHICAGO — 10 Vnnt™™««- a♦ SAN FRANCISCO. - Third & Pine Sn. ST. LOUIS ali na aZS,811' Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom pre&o Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM,tparnik r dvojnim vijak .111, EGTTERDAH, parnik ,• dvojnim vijakom, 12500 ton. S'oo ton STATENDAM, parnik z dvojnim vijak..tn, Parniki: MAASDAM, SPAAENDAM in 10500 ton. WEEEENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Naznanilo. Kranjsko slovensko katol. podporno društvo presv. Srca Jezusovega V Clevelandu, 0., naznanja vBem slovenskim društvam in rojakom, da se bode vršilo blagoslov- Ijenje zastave dne 6. maja ob 10 uri po kouCaui masi, ktera se bode služila za omenjeno društvo v kranjski cerkvi sv. Vida. K tej svečanosti vabimo vsa katoliška društva, da bi se udeležila našega sprevoda,zbirališče je Union Hali 1696 St. Clair Street od koder bodemo odkorakali z godbo in zastavo v cerkev. Po blagoslovljeniu z»$»tave bodemo imeli skupni P1C NIC. Pripravljeni smo tudi na zahtevauje posamezna društva iskati priti z godbo iu sprevodom. K obilni udeležbi vabi DRUŠTVENI ODBOR.' Kje je? MATIJA ŠUŠTAR, po domače Peč-uikov Matija, doma iz Podgorice, pred 8 leti je bival Towru, Minn! Njegova žena iu hči bi rade zvedele zanj, ako roj a ko ve za njegovo bivališče uaj blagovoli isto naznaniti: Fanny Sustar 711 West Elm Str., Leadville, Colo. SSii^sSilfel Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni - SAIvOOIV, kterega odprem dne 1. januarja 1899, Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY. MICH. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji cenL • Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi s love n-s ki 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakoma dobro postreči z d o b r o pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaj* (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South IS. St., Omaha, N«b» 4: f i Prikazen o bBlue Rock potoku. (Povest iz Idahe ) II. Bilo ie okolo desete ure zvečer. Stari Bili Stemen je sedel poleg vrat svoje hiše in pufiil tobak. Ako-ravno je bilo že občutno mraz, oblečen je bil le v navadno višnjevo obleko, ktera se mu je kakor usnje ovijala okolo telesa. Cm klobuk t širokimi kraji in dolu visečim trakom mu je pokrival glavo. Kdor bi bil opazoval njegov obraz tudi celo uro, ne bi bil spoznal na njem najmanjše spremembe. V hiši, ktera je stala ob visoki pečini je bilo vse temno, samo skozi jedno okno je svetil mesec, kteri je • čarobno svitlobo obseval divjo okolico. Bili Stemen je bival tako rekoč sam v veliki hiši. Patrik, njegov stari hlapec je čuval, ali marveč spal po noči zdolaj ob Blue Rock potoku v čuvajnici pri zatvornici, kjer so prali srebrno rudo, ktera je bila v veliki posod: poleg zatvor-nice. Starec je položil pipo poleg sebe, •e uprl z rokama.ua svoja stegna iu zrl v daljavo, kjer se je vzdigovalo črno višujevo gorovje kakor orjaške stopnice pri s zvezdami pokritemu nebu. Premišljeval je. Ali marveč vsiljevalo bo se mu misli in spomini, kterih Be ni mogel znebiti. Mislil je na večera, ko v hiši ni vladala taka tema in tihota, ko je prijazna luč razsvitljevala prostore in se razlegal veseli smeh iu nočno petje, ko bo male mehke ročice ljubko gladile njegova lica, in ko kakor zaboden vol in Be treseš kakor bi te bil sam peklenšček pri- podel tu eem I" „Bog nae obvaruj", je šepetal Patrik bojazljivo, „ne norčujte- se mister Stemen, videl sem prikazen pravcato prikazen!" „Kaj si videl ?" „Prikazen gospod!" Bili Stemen se je pričel glasno krohotati. „Ne norčujte Be", je rekel Patrik užaljeno, naj se ne ganem iz mesta ako ni res! Pol je bilo pBa, pol človeka z veliko glavo in strašnimi očmi. Vsaj vender nisem bojazljiv in teči tudi ni moja navada, no sir, to tudi Vi prav dobro veste, toda ko sem videl kako se je plazila bližje pošast, zježili bo be mi prav počasi lasje na glavi, kajti čul nisem njenih korakov, veste prav nič nisem čul, akoravno je stopala pošast po kamenju iu tu sem vedel, da je bila prikazen !" „Nesmisel, cepec si, ker si Be od kakega rokovnjača dal v kozji rog ugnati, kteri je potom odnesel par sto dolarjev vreduoBti srebrne rude!" ,»Pomislite vendar, mister Stemen, uikakega glasu ni bilo slišati, ko je prišla blizu žival —" Toda Bili Stemon ni slišal več, prekli-ujaje je hitel v hišo in se takoj povrnil z blisčečim revolverjem v roki. „Tako, sedaj si hočeva ogledati prikazen, pojdiva!" „Za božjo voljo — vendar ne bo-dete — no sir, ne grem z Vami, ako mi daste tudi tisoč dolarjev!" ,.Strahopetec, potem pa tu ostani!" je rekel Bill^Stemeu in se oddaljil brzih korakov. Bilo je le par sto korakov do soteske, kjer Francoska parobrodna družba Tri Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča biv. 42 Worth River, ob Mortor Street: Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vauje vasi, okraj .rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem □ a hraui iu mi ostai d< lžau $67 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co., Kjeje? La Gascogne La Touraine La Bretagne La Champagne La Gascogne L' Aquitaine 19. aprila 1900. 26. „ 1900. 3. maja 1900. 10. „ 1900 17. ,, 1900. 24. „ 1900. Izvrstno bodo postreženi pot niki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. držav* in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St.- Calumet- Mich. Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka (.štokš) po 15ceut. funt. Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so kranjske klobase. "Si Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! JAKOB STUBLAR, doma iz Dula pri Luži, suhorske fare, star kakih 35 let; pred i6 leti je dela! na farmi v državi New York. Kdor ro-jako v£ za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip S 111 b-1 a r j u , 300 Front St., Leadville, Colo. (2. roj) se ga je lotila jeza in čmemost tau -e tekel Blue Rok potuk. Vrata \ nežen glas prilizovaje donel us uho: ,,Ne bodi hud papa in ue jezi sel" Ali ko se je pri pogledu •like drage tovaršice, ktera je že dolgo počivala v hladui zemlji, premenil njegov obraz in mu isti nežni glas šepetal: ,,Ne bodi žalosten papa, vsaj sem jaz pri tebi!" — Toda ni ostala pri njem. Iu nikdar ni mislil, da bilo mogoče, da bi bil tako mlad človek b praznim žepom, kteri je njega, pri-proBtega, toda bogatega rudarja gledal čez ramo, ta stradajoči učitelj, ga zamogel oropati solnčuega žara hiše, da bi njegova edina hči zapustila svojega očeta iu proti njegovi volji sledila ptujcu. Toda čemu to premišljevati, vsaj ni imel nobene hčere več. Kesala se bode še, da je sledila temu nemauiču in nekega dne bode>opet prišla in ga kleče prosila, da bi jo zopet vzel v svojo hišo. Enkrat je že prišla, toda takrat je prosila za njega, za njenega ošabnega soproga, kteri je mislil, da bode stari Stemen svojemu milosti j ivemu gospodu zetu, dajal denar s polnimi rokami, da bi isti zamogel krasno in veselo živeti. Toda hudo se je varal. In še boljše bi imelo priti. Dosegel je, da je mladi mož zgubil učiteljsko službo. Njegov prijatelj Baily, pri kterem je Tom potem dobil delo, bode že zato skrbel, da ae bode temu ptujcu in „green-hornn" temeljito ^grenilo rudar-sko življenje. Tako daleč je prišel Bili Stemen s svojim premišljevanjem, ko mu je nakrat zadonel na uho hripav krik, kakor tuleuje, kokoršuo izuBti človek, kadar mu od strahu zastane kri po žilah, ali za trenotek prestane biti srce. Komaj je utihnil mnogokratni odmev v tihi noči, ko •e je v drugič razlegalo strahotno tulenje in sedaj je spoznal Stemen glas svojega starega Patrika. Vznemirjeno je skočil po koncu in poslušal. Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem je čul kako je nekdo v hudem diru tekel proti hiši. Kmalu je zapazil v temi ne razločno Človeško postavo. Kakor bi ga preganjale peklenske pošasti je pritekel mož in bi bil kmalu butnil ob svojega gospodarja. „Halo Patrik! Kaj pa je ven dar?" Patrik se je opotekel proti klopi in se zgrudil na njo. Imel je toliko sape, da ni mogel izpregovoriti besedice. Njegov gospodar je postal nevoljen in surovo je zakričal nad njim : »Tepec, kaj pa gledaš čuvajuice pri zatvornici so bila na široko odprta. Najpreje je korakal k posodi z dragoceno rudo, čez ktero je tekla čista voda, toda bilo je pretemno. da bi zamogel videti, ali kaj manjka in koliko. Brzo je smuknil potem v hišico in zaprl vrata za soboj. Bili Stemen se je vglegel na ležišče, od koder se je skozi okence videla zatvornica, nekaj potoka iu bregova ob straneh. Revolver je previdno položil poleg sebe, sklenil roki nad glavo, ter gledal v tiho okolico. Sčasoma ga je prijel zaspanec, toda on nikakor ni hotel spati in njegova trdna volja je tudi zmagala. Strašno počasi je t^kel čas. Poluuočua ura je že minola. Po vsej okolici je vladala nočna tihota, le šumljanje potoka je bilo slišati. Hrabro se je bojeval stari rudar s spancem iu kar po sili so mu lezle skupaj oči. Nesmisel, zakaj se mučim, je mislil naposled, malopridnež nocoj-šno noč gotovo ue bode več prišel. Zaspanec ga ie premagal in zaprl je oči. Koliko časa je spal, ni vedel povedati. Ko Be je nakrat prebudil, videl je kakih sto korakov oddaljeno, plaziti se proti njemu čudno postavo Akoravno je mislil, da ga ničesar ne more ostrašiti, obstalo mu je vendar za trenotek srce in čutil je nekako slabost v kolenih. Njegova roka je bila kakor omamljena in ni jo zamogel stegniti po revolverju. Kajti postava, ktera je prihajala počaBi bližje ni bila postava človeka, toliko je bilo pri mesečnem svitu videti.* Nakrat mu je bilo, kakor bi se mu težak kamen od valil razprBi, in malo da se ni sam sebi na glas za smijal, kajti to je bilo tele, popolnoma nedolžno tele. Takoj za tem pa se mu je nudil prizor, da mu je na novo zastala kri po žilah. Žival se je sklonila po konci na svoje zadnji nogi, po stala kratek čas nepremična in se potem prednji nogi navskriž čez trebuh, hitro bližala. (Konec prihodnjič. ) Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sftm tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. Naznanilo. Naznanjam rojakom, da so mi nekatere pov^stne kjtgp pošle, kt>-re so označene v mojem ceniku, zato-raj naj blagovoli vsak preje vprašati kake vrste knjig si želi. Molitvenih knjig imam mnogo v zalogi, posebno opozarjam na mehko \ šagrin usnje v^zank, sedanja cena 81.95, poprp.ie 32 10. V zalogi imam tudi žepne ure. Močno uro z jednottranskim pokrovom pošljem po 84, na zahteva nje tako, da jo lahko vsak pregleda na Express office in plača ako mu ugaja. Ure z Elgin koles »vjem na 7 kamnov pošljem za |6.75, ta cena bode le za uekaj časa ker imam \ nakupu mnogo ur. Nadalje imam v zalogi tudi VELIKE URE in verižice. Pri naročbi je treba imenovati, po kterem Expreseu kdo želi poši-ljatev in je pridejati 25 centov za Express. MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, ie manj pa igrali nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z r. ij!»oljšimi valčki, polkami, četvorkami iid. I>aje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, kteresi izberi. P<>po!no, Čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,.Veliko Doljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprej'mu S3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct zna-^ko za cenik itd. Standard Mfe. 0o., 45 Vesev St., New York, P- O. Box 2853. Dept. Gl. N. ' *! * v -liilU? ? Infill? Ii T i^i 1 r ^ *lr LT * !J , ir*! !* t*^^: TJ^I ! FRANC ČUDEN, J trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovž«,. 'UBLJANA f§ Priporočam rojakom svojo povsodi znauo, bogato J zalogo vsakovrstnih švicarskih s1eu» ti žepnih nr. verižic, nhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- g" tov po najnižjih cenah. |J Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. j| Ceniki pošiljajo ae zastonj poštnine prosto. ^ bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. DOKAZ brzemu, vestnemu in cenemu pošiljanju flenarja v star«, do movino po FRANK SAKSER-JU, 109 Greenwich St New York, so nastopne številke : prvem četrtletju t. 1. je odposlal 1642 strankam 357.220.28 kron avstr. velj. ali $72.989.46. Te številke jasno vse povedo. Zato naj ae Slovenci pri pošiljanju denarjev v staro domovino vedno obrnejo le na FR. SAKSER-JA, 109 Greenwich Street, New York. Kje je? JOHN JUZINA, doma iz Dobravic v metliškem okraju, njegov brat je zvedel, da je pred tremi meseci odpotoval v Ameriko in bi rad zsi njega zvedel, zato prosi rojake, ako kteri za njega ve, da bi mu blagovolil naznaniti : Jakcb J u ž i u a, 432 7th St. Calumet, Mich. (18) Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-uim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenk in v Clevelaxdu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. t>3 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obpčam največja pazljivost m najboljšo pos.ieŽL:. ISa razpolago imam več '^br:h spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland. O. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz IpSF"* Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremlj-ije. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščaj e pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti d' spevši v Bremen v naš^-j pšearni, kjer si d^nar najbolje zmerjati zamTfte, t» r bodete na najboljši način v domovino odpravljeni-Ako bi Vaši sorodniki ali znanci ra il k V-irn v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, du naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amenkanuka postava zaht* va, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar /.astonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. A a. o pošiljate novce v staro domovino obrnite s^ vedno na FR. ISAKSER & CO. 10iJ Greenwich i Str., New York. KNAUTH, NAGHOD k KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne »akanrr«\ n,en*icer in dolžna pisma. lip osi nje in izterjaje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDoc. GK lAT^irsr POHEK, sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central A; Park St. Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti] pri taraošnjeni ljudstvu. Jacob Stonich 8i; E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z ffj dvojnim pokrovom (Boes Case) in sc najboljši pokrovi se rlatom pr«-t*-giijruii (Goldfield) in jamčim za-!! 4 20 It; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo I DR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu ol»činstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor ludi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadr.rjenega_v*zdravljenju žensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. - VSI ONI-- kateri neinorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, ir on doposlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Dame, ktere žele uro kupiti se liru s- Hiij poudja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevan je pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba (£) in jamstv. za b'agu, je moje geslu. Za obilo nar- čb se pripor- čam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. L POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in ]*?p.> se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. I.AVRIČ, Jollet, 111. Spoštovani gospod: — Osvedočil sem sc, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam liesed, s katerimi bi se Vam m-igtd dosti zahvalili za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trp.d z o let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. L). Sp9Štovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. I5ANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi ^Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. T. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Tohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $<>o za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESlC, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PE 1 EK ASML SEN, Wautego, Kis. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of K.ins»s, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.I'oheka in njegovega društvenega in tinaucijelnega stanja: ..Dr. Pohek bre/ v.^ake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki: on • storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Troit, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem priče! jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da Inxlem brzo pjpolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslvn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal prejo, pa sem čakal, ako mi če ihiti boljše: sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila j*>mogla in sem popolnoma zdrava. Stffan Pktkaskk, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: Cr. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH KARM0NIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno uizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstnih harmonik je £ 18 do $35 in naprej. Izvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 Kixg St., Cleveland. Ohio. fUH&ji/mh*.1, i/jfrWt'mfr _____■ -. i -K-- 'jfy- JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račan. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na iice, trobente ali piš£aii.