NE POBIRAJMO MLADIČEV DIVJADIIN NE RAZDIRAJMO GNEZD PERNATE DIVJADI!
DIVJAD JE DEL NARAVE
Skupščina SFRJ je leto 1977 na predlog SZDL Jugoslavije s posebnim odloklom proglasila za leto varstva človekovega okolja. Z varovanjem divjih živali se bomo vsi občaui aktivno vključili v akcijo varovanja in ohranitve našega okolja.
Lovska organizacija in njeni člani smo z novim zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o gospodarjenju z lovišči dosegli pomemben napredek pri ureja-nju problematike na področju varstva in gojitve divjadi. Čeprav tudi starejši zakon o lovstvu z naprednimi idejami te proble-matike ni zanemarjal, smo z novim zakonom dobili nove kva-litete, ki urejajo nove odnose lovske organizacije tudi z vidika varstva okolja.
Tudi ustava SR Slovenije v svojem 108. členu določa, da so zemljišča, gozdovi, vode in druga naravna bogastva kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom ter se uporabljajo pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Divjad iz tega besedila ni izvzeta, saj je le-ta nerazdružljivi del narave in kot taka tudi na-ravno bogastvo in dobrina.
Iz tega lahko zaključimo, da je varstvo in gojitev divjadi ter skrb za njen obstoj posebnega druž-benega pomena, do katerega ima obveznosti in interes celotna slovenska družba. Danes pojmu-jemo varstvo divjadi precej drugače kot v preteklosti. Doka-zano je, da so vsi živi organizmi rastlinskega in živalskega sveta med seboj odvisni in povezani v
naravne življenjske združbe, ki s svojim neživim okoljem tvorijo nedeljivo celoto. Živega sveta ne delimo več na škodljive in ko-ristne vrste, saj so vse te nujno potrebne za trajen in nemoten obstoj življenjske združbe v ce-loti. Na tem osnovnem spozna-nju temelji odnos sodobnega lovstva do vseh živih organizmov v naravi in še posebej do vseh vrst divjadi.
Pomladanski čas je čas gnezdi-tve, valitve in kotitve divjih živali — ptičev in sesalcev. Ptice pevke gnezdijo na tleh, v grmovju in na drevju. Jerebice in fazani gnez-dijo na tleh, v travi, na žitnih poljih in med grmovjem. Tudi divje race si poiščejo gnezda na vodi ali ob njej ali celo voddalje-nem gozdu. Naša dolžnost je, da taka gnezda, če jih najdemo, ne vznemirjamo ali celo oropamo. Pernata divjad (fazani in jerebi-ce) najraje gnezdi v gostih po-sevkih krmnih rastlin, na travni-kih, ob robovih njiv, zasejanih z deteljo, lucerno, krmnimi meša-nicami in žiti. Z valjenjem prično v mesecu aprilu, končajo pa v drugi polovici junija. Tako so ogrožena vsa gnezda v posevkih ali travnikih, ki jih kosimo v tem času. Najmanj gnezd propade na žitnih poljih, katere žanjemo šele
konec junija ali v juliju. Če pri košnji opazimo tako gnezdo ob robu gozda, ali grmičja, ga obko-simo in jajca pustimo v gnezdu. Samica, če je vzletela se bo kmalu vrnila in valila naprej. Gnezdom iz sredine travnikov ali takim, kjer smo samico ob košnji ranili, pa jajca poberemo in jih takoj, čim je mogoče (najdlje v treh urah), damo valiti koklji ali odnejemo najbližjemu Iovcu, da poskrbi zanje.
Večkrat se zgodi, da na svojih sprehodih po gozdovih in travni-kih ter poljih najdemo mladiče srnjadi in divjih zajcev. Taki mladiči niso zgubljeni, njihova mati jih bo kmalu poiskala in nahranila. Takih mladičev se ne dotikajmo, da ne bi z našim vonjem prestrašili in odbijali njihovo mater in s tem mladičev
zapisali gotovi smrti. Če take mladiče najdemo na travniku ali polju, kjer kosimo, jih samo premaknemo na varno mesto v bližini. Tega ne smemo storiti z golimi rokami! Pomagajmo si s travo ali senom, da bo najdenega mladiča okužilo čimmanj našega duha.
Tudi svojih psičkov v tem času ne spuščajmo na taka področja, kjer bi lahko le-ti prišli do mladi-čev divjih živali, saj jim tako Iahko postanejo lahek plen. Našega pridnega psička, čuvaja in prijatelja bomo tako kaj kmalu spremenili v brezobzir-nega roparja, preganjalca in moritca naše divjadi.
LOVCI LOVSKE DRUŽINE PUGLED