264
Življenje človeško.
v
Življenje človeško se šteje po mnogih skušnjah sploh na 33 let. Ceterti del ljudi umerje pred sedmim letom, polovica pred sedemnajstim, in tisti, kteri starost uča-kajo, uaj se srečne štejejo, ker je ta sreča polovici človeškega rodu odrečena.
Od 1000 ljudi le eden doseže sto let, med 100 jih je le 6, kteri doživijo 65 let, in med 500 je le eden, kteri doseže osemdeset let.
Vseh prebivavcov na svetu se šteje okoli 1000 milij., kteri h vsako leto umerje 33 milijonov 333,333, vsaki dan 91 tavžent 824, vsako uro 3,730, vsako minuto 60, vsako sekundo pa eden. Ta velika zguba ljudi se pa poravna z ravno tolikšnim številom novo rojenih.
Oženj eni ljudje živijo dalje kakor neožeujeni, najdalje tisti, kteri so v svojem življenji pridni in zmerni v vsem. Veliki ljudje živijo tudi dalje kakor pa majhni. Žensk umerje veliko manj pred petdesetim letom, kakor pa možkih. Zato je toliko starin bab, med kterimi so nektere (Bog ob-vari, da bi rekli vse), tako sitne in zoperue, da še psa na cesti pri miru ne puste, čeravno so nektere tercijalke, da je kaj!
Ljudje, kteri so spomladi rojeni, živijo sploh dalje in so tudi močnejši memo tistih, kteri so druge čase na svet prišli. Več ljudi se rodi ponoči kakor podnevi, pa tudi več jih umerje ponoči kakor podnevi.
Poleg „Feierabd.a Zamik.