4
1
Amerik an ski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Številka 12.
JOLIET, 1LL1K0IS, T. JANUAKJA 1916
LETNIK XXV.
llzid strašne bitke
v Bnkovini še negotov.
Dunaj poroča odbitje ljutih ruskih napadov. Hrvatski in južnoogrski polki se odlikujejo v krvavih bojih. ' Črnovice so baje zopet ▼ ruskih rokah. Z Balkana malo važnih novic.
I Ob Soči, zlasti blizu Oslavja in pri Krnu, hudi topniški boji.
Berlin, 3. jan. (Brezžično v Sayville.) — V današnjem uradnem poročilu avstro-ogrskega vojnega vodstva
rečeno:
"Z italijanskega bojnega torišča ni Poročiti nič novega."
Uradno iz Dunaja.
Berlin, 4. jan. (Brezžično v Sayville.)
^vstro-ogrsko vojno vodstvo je da-nes objavilo sledeče dnevno nazna-jnilo:
"Italijansko bojišče: Avstro-ogrski 2rakoplovci so z uspehom bombardi-rali sovražna taborišča pri Ali.
Severno od Dolja je oddelek av-stro-ogrskih čet naskočil zakop. Trije italijanski protinapadi so bili odbiti."
Boji ob Krnu in pri Oslavju.
Berlin, S. jan. (Brezžično v Sayville.)
Današnje dnevno naznanilo avstro-ogrskega vojnega vodstva pravi:
"Ob soški fronti je razvijalo tppni-stvo posebno v odseku ob Krnu in bli-2U Oslavja živahno delavnost. Itali-Jani so zopet brez uspeha napadali po-s*ojanko severno od Dolja, ki so jo naše čete vzele z naskokom."
Z ruskega bojišča.
3- jan. (Brezžično v Say-V današnjem uradnem poročilu avstro-ogrskega vojnega vodstva Je rečeno:
Ljuti boji se nadaljujejo ob besa-rabski fronti. Sovražnik se je skrajno trudil, prodreti v avstro-ogrske postojanke v odseku Toporovca. Vsi napadi so bili krvavo odbiti ter trije častnici 'n 850 mož ujeti.
"Pravtako brezuspešni so ostali po-sanini napadi sovražnikovi ob Seretu, ustju dolenje Stripe, v porečju Korana in ob Styru."
"V jutro Novega leta so močni od-fle"<i napadli tudi našo fronto ob Stripy severovzhodno od Buczacza, a brez **sPeha. Pravtako so se izjalovili vsi aPadi na naše postojanke severovz-nodno od Kurkanova. v število ujetnikov, ki so jih naše ve|e dovedle v zadnjih bojnih dneh v
i no Galic'j'' Je d0Segl0 Juž-
1 v j d Dubna in blizu Berestjanov — Gseku Kormyna — je prišlo do ne-
znatnih in brezuspešnih napadnih poskusov."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 4. jan. — Avstro-ogrski vojni urad je danes izdal sledeče službeno naznanilo:
"Bitka v vzhodni Galiciji se nadaljuje. Rusi so nadalje brezuspešno poskušali, predreti naše linije blizu Toporovca. Ljuti boji od moža do moža so se vršili v razdejanih zakopih blizu Hegehausa, vzhodno od Ra-rinczla.
"Ruski napadi severovzhodno od Oken in proti obmostju pri Usziebku in severovzhodno od Buczacza so. se tudi izjalovili. Ruske izgube so bile strašne. V deset kilometrov širokem okrožju je bilo naštetih 2,300 ruskih trupel. Število ujetnikov severovzhodno od Buczacza je doseglo 800."
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 3. jan., čez London, 4. jan. — Ruski vojni urad je danes izdal sledeče službeno naznanilo:
"V okrožju Czartoryska, v Volhiniji na Ruskem, in ob zgornji Stripi smo odbili sovražne poskuse, približati se našim zakopom. Sovražnik je utrpel težkih izgub.
"Severovzhodno od Črnovic y Bukovim se boji nadaljujejo z nezmanjšano odločnostjo, in naše čete neprestano napredujejo vkljub številnim sovražnim protinapadom. Sovražnikove izgube so bile zelo velike. Ujeli smo nadaljnjo skupino šestnajstih častnikov in 766 mož neranjenih, ne da bi bilo všteto veliko število ranjencev, ostalih na bojišču."
Avstro-Nemci zapustili Črnovice?
London, 4. jan. — Reuterjeva brzojavka iz Petrograda pravi, da so av-stro-nemške čete baje zapustile Črnovice, glavno mesto avstrijske kronovi-ne Bukovine. Pristavlja, da je bilo veliko število vojakov ujetih, vštevši mnogo Nemcev.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 5. jan. — Avstro-ogrski vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo:
"V vzhodni Galiciji in ob bukovin-ski meji so bile naše čete na vseh točkah zopet zmagovite včeraj. Ob be-sarabski fronti je med prvimi popoldanskimi urami sovražnik zopet moč-
no streljal s topovi. Še enkrat je bil pehoten napad naperjen proti našim postojankam blizu Toporovca in ob državni meji vzhodno od Raranezov. Sovražnik je ponekod prodrl v osmih linijah prav do naše postojanke. Njegove kolone so omagale pred našimi ovirami, a večjidel so že utrpele velikih izgub."
Usoda Črnovic še dvomna.
London, S. jan.,— Dočim je usoda Črnovic dv6mna, kakor je razvidno iz nasprotujočih si poročil, je videti gotovo, da so Rusi gospodarji v glavnem mestu Bukovine. Neuradne brzojavke iz Petrograda naznanjajo, da so Avstrijci zapustili mesto pod pritiskom Rusov, ki obdržujejo višine nad mestom. Avstrijske utrdbe po vsem okrožju so baje silno močne. Hrvatski in južnoogrski polki se uspešno u-pirajo Rusom pod najtežjimi razmerami.
Z balkanskega bojišča.
Berlin, 3. jan. (Brezžično v Sayville.) — V današnjem uradnem poročilu avstro-ogrskega vojnega vodstva je rečeno:
"Balkansko bojišče: Črnogorski oddelek, ki je poskušal prodirati blizu Mokrovca, na severnem bregu Tare, je bil poznan v beg."
Črnogorsko vojno poročilo.
Pariz, 3. jan. — V semkaj dospelem, uradnem črnogorskem dnevnem naznanilu je rečeno;
"Sovražnik je dne 1. januarja napadel naše postojanke pri Godjivu. Bil je s precejšnjimi izgubami odbit. Na drugih točkah fronte je prišlo do topniških bojev in pehotnih spopadov," Grška vlada protestira.
Berlin, 3. jan. — "Uueberseeische Neuigheitenagentur" je danes objavila grško protestno noto zoper prijetje konzulov nemških osrednjih cesarstev in njunih zaveznikov v Solunu. Ostrost besedila protestne note kaže sledeči del:
"Grška vlada se torej čuti dolžno, protestirati zoper ta nečuveni in nečloveški prestopek grškega neodvisnega vladarstva, ki je bil izvršen s popolnim prezirom običajnih zavetniških pravic napram zastopnikom kake tuje dežele in s popolnim prezirom najobičajnejših pravil vljudnosti."
Boj za črnogorski Lovčen.
Rim, 4. jan. — Obupna in najvažnejša borba za obvlado nad Jadranskim morjem besni sedaj blizu avstrijskega pomorskega opirališča Kotora med združeno avstrijsko bojno močjo na mokrem in suhem ter Črnogorci.
Avstrijci odločno poskušajo zavzeti gora Lovčen, Gibraltar Jadranskega morja. Obdržanje Lovčena po Črnogorcih ogroža avstrijsko posest Kotora.
Izza pričetka vojne je imela Avstrija v Kotorski luki pomorsko opirališče
HENRY FORD IN PARNIK "OSKAR II." TER VOJAKI V ZAKOPIH.
j? V nadi, da povzroči vsaj začasno prenehanje sovražljivosti in "spravi vojake iz zakopov za Božič", je Henry ij(]. najel parnik "Oskar II," in odjadral dne 4. dec. v Evropo. Spremljalo ga je več odličnih mož in žensk, nav-8a za ni'r- Te dni se je Henry Ford vrnil v New York. Njegova yoznja je bila brezuspešna. Niti sprejeti n'3o marali nikjer.
za \ L .ikovanje v Jadranskem, Egej-skeiv. i i- Sredozemskem morju.
Koti.;!- je popolnoma nepremagljiv z morja. Od suhe strani ga je mogoče napa.-. : saittp z gore Lovčen, kjer so Črno:-" nv-i pred letom dni postavili težko topništvo.
Že ic : dni poskušajo Avstrijci pregnati Črnogorce z Lovčena. Dočim avstrijska 4*ete napadajo po slemenih od Raskove gore, Gerbala in drugih toček, avstrijske vojne ladje v Kotorski iuki srdito bombardirajo črnogorski postojanke.
Če se Črnogorcem posreči, obdržati goro ' ovčen, nameravajo pozneje z zaveziii-'ko pomočjo izgnati Avstrijce iz K<v"ra. Dokler niso Avstrijci izgnani i., uga opirališča, bodo nadalje kos zavezniškemu bojnemu brodovju v Ja^^iskem morju.
Predsednik se posvetoval z odličnimi kongresniki.
Z zapadnega bojišča.
Pariz, d. jan. — "V Champagnskem okrožji; blizu velike ceste med Tahure in Somine-Py," pravi nocojšnje uradno vojno poročilo, "je bil nemški napad z ročnimi granatami odbit. V Ar-gonskem okrožju blizu Four-de-Paris so naši topovi izdatno obstreljevali sovražnikove utrdbe. Nemške čete, bežeče iz svojih skrivališč, so bile podvržene osredotočenemu streljanju naših /Smilimetrskih topov."
Nemci razstreljujejo mine.
Berlin, 3. jan. — "Velika mina je bila raz-tieljena severno od ceste La Basseo Bethune s popolnim uspehom," je nazianil danes veliki glavni stan. "En bojni zakop, več reservnih zakopov in en zvezni zakop smo .razstrelili sovražniku. Preživelci so poskušali uteči, a so bili zajeti po streljanju z našimi puškami in strojnimi puškami. Z nepričakovanim napadom čez široko fronto ,'rao vojake v zakopih presenetili in so deloma utekli.
"Med francoskim obstreljevanjem I.utterbacha v dan Novega leta, ko so ljudje zapuščali cerkev, je bila neka deklica usmrčena, a neka žena in trije otroci ranjeni."
Za prisilno vojaško dolžnost.
I.o? .an. 5- jan. —,V.si sedeži v zbor niči prostakov in na galerijah so bili jsasiedeni-, ko se je prvi minister As-quith danes dvignil, da predloži vladni nasvet zakona o prisilni vojaški službi.
Na kratko, predloga zahteva, da so vsi moški v starosti od 18. do 41. leta, ki so samci ali vdovci brez otrok od visnih od njih, podvrženi vojaški službi.
Irsko je izključeno od pogojev na-redbe.
Nemogoče je povedati naprej, kaka usoda doleti predlogo. Čeprav je njeno sprejetje skoro zagotovljeno, je go tovo, da ne bo zadovoljila niti zagovornikov prisilne vojaške službe,^ ki jo smatrajo za nezadostno, niti tak'ozva-nih voluntaristov, ki zagovarjajo bri tansko pravico do svobode in nasprotujejo vsaki obliki prisilnosti.
Washington, D. C., 3. jan. — Sredi mednarodne krize, morda najhujše, ki ji je bila dežela kdaj postavljena nasproti, kakor zagotavljajo 'marsikateri oditelji, se jutri zopet snide kongres. Med senatorji in kongresnimi poslanci so tvorile možne posledice, ki jih utegne povzročiti potop britanskega parnika "Persia", skoraj edini predmet razgovoru. Z enako gorečnostjo so se razpravljali samo še napeti diplomatski odnošaji med Avstro-Ogrsko in Združenimi Državami.
Čeprav so v upravnih krogih videti odločni, postopati s previdnostjo in počakati na dognanje dejstev pred vsem drugim, vendar je glede resnosti zunanjega položaja vladal med kongresniki očividen nemir.
Predsednik se vrnil v Washington.
Washington, D. C., 3. jan. — Ko je tajnik Tumulty danes predsednika brzojavno obvestil o stvarnem položaju, je bilo v Beli hiši naznanjeno, da je g. Wilson sklenil, vrniti se jutri v za-vezno glavno mesto, da osebno prevzame vodstvo mednarodnih stvari.
Tajnik Lansing je izjavil, da bodo storjeni primerni koraki, da se Turčiji in Bolgariji predoči vedenje Združenih Držav glede vojskovanja s podmorskimi čolni, da si bodo ne le o-srednji velevlasti, marveč tudi njuni zaveznici na jasnem o stališču Zdru-
Bolezen nemškega cesarja.
Pariz, 4. jan. — "Matin" zatrjuje vkljub zanikavam, da nemški cesar bo-luje za rakom v grlu in ni več zmo žen govoriti. Vsled te bolezni, pravi "Matin", ni šel cesar niti v Varšavo niti v Carigrad, niti v Bruselj,
Henry Ford zopet doma.
New York, 2. jan. — Henry Ford, ki je s svojo mirovno ladjo "Oskar II." odpotoval iz Kodanja, je dospel zopet v New York na krovu parnika "Bergensfjord". Izjavil je, da je že od začetka nameraval, vrniti se še tekom tega meseca, in izvedbo te namere da je pospešila njegova bolezen le za nekaj dni. Na vojskujoče se Ev-ropce je imela njegova križarska vožnja samo t{a učinek, da so se v najres-nejaem časti malce nasmejali.
Huerta zelo bolan.
El Paso, Tex., 2. jan,—Nekdanji za časni predsednik mehikanski, general Victoriano Huerta, ki se je moral včeraj tukaj podvreči neki operaciji, se počuti jako slabo. Njegov zdravnik, dr. M. P. Schuster, je izjavil, da vzbuja Huertovo počutje bojazen.
Pet policistov premaganih.
Erie, Pa., 4. jan. — Pet policistov, ki so stražili tovarne tvrdke Erie Mal Icable Iron Foundry Co., v katerih stavka 400 delavcev, je bilo danes pre maganih po štrajkarjih, ko so prvi hoteli nekega vklenjenega voditelja od peljati.
Štrajkarji zahtevajo povišbo svoje plače od $2.50 na $3.00.
Rudarsko mestece zameteno.
Grand Junction, Colo., 4. jan. Gateway, rudarsko mestece s 160 pre-bivavci, 55 milj jugozapadno odtod) je nocoj zameteno, dejansko odrezano od vsake zunanje zveze ter skoro brez hrane in premoga. Sneg je nakopičen od dveh do osem čevljev globoko.
Wilson se naglo
vrnil v Washington.
Kriza nastala zaradi potopa "Persije" in nadaljnjega vojskovanja s "submarini".
ŽIVAHNE RAZPRAVE V SENATU
ženih Držav z ozirom na vojskovanje s podmorskimi čolni v Sredozemskem morju.
Hoče dognati dejstva.
Washington, D. C., 4. jan. — Predsednik Wilson je dospel semkaj davi iz Hot Springsa, Va. Podal se je takoj v Belo hišo, da osebno prevzame vodstvo mednarodnih stvari, ki so postale vsled potopa "Persije" skrajno kritične.
Predsednik je poklical k sebi predsednika Stone in več članov senatske-ga odseka za zunanje odnošaje, da se ž njimi posvetuje o krizi, ki jo je povzročilo vojskovanje s podmorskimi čolni v Sredozemskem morju. Po zaključku posvetovanja je bilo izdano sledeče dnevno naznanilo,:
"Predsednik in državni tajnik uporabljata vsa razpoložna sredstva, da se doženejo gola dejstva v zvezi s potopom 'Persije'."
Živahna razprava.
Washington, D. C., 5. jan. — Vkljub vsem prizadevam zavezne vlade, preprečiti razgovor o evropskih stvareh v kong'resu, so člani senata med prvo sejo izza potopa "Persije" in zadnje note na Avstrijo zaradi "Ancone" spravili stvar na dnevni red. Razprava se je vršila mirno, vendar je bila kritika predsednikove politike kar naj-ostrejša od strani gotovih senatorjev.
Samo dva Američana.
Washington, D. C., 5. jan. — Samo dva Američana sta se nahajala na krovu parnika "Persia", ko se je potopil, in sicer ameriški konzul Robert Mc-Neely in Charles Grant. Tako je br-zojavil ameriški konzul v Marseilles na Francoskem, ki je dobil v roke imenik potnikov.
Hripa razsaja po Z. D.
Washington, D. C., 3. jan. — Hripa (influenca) se razširja po Združenih Državah od brežine do brežine v naj-resnejši epidemiji, kar je bilo kdaj znanih, zahtevajoč veliko število človeških žrtev in povzročajoč gospodarsko izgubo, ker onesposablja delavce »vseh poklicev.
Poročila uradnikov javne zdravstvene službe, objavljena nocoj po generalnem zdravniku Blue, kažejo, da je epidemija že povzročila resno vprašanje za mnoga večja mesta in se razširja v občine na deželi.
Chicago, New York, Philadelphia, Boston, San Francisco, Seattle, Cleveland in Detroit poročajo razširjenost bolezni. Cleveland in Detroit imata vsak do 100,000 slučajev. Izmed večjih mest niso naznanila nobenih znamenj epidemije Buffalo, Pittsburgh, Baltimore, San Diego, Dallas in Mobile.
-—--j—•
Bolnišnica oropana.
Chicago, 111., 4. jan. — Hudodelska kronika našega mesta je bila včeraj o-bogatena za roparski čin, ki po drznosti presega vse napade, izvršene med zadnjimi meseci. Ob belem dnevu sta dva z reVolverji oborožena razbojnika vdrla v St. Luke's Hospital, 1439 Michigan avenue, prisilila 31 uslužbencev, ki se jim je baš izplačevala me-sečnina, držati roke kvišku, in iztrgala blagajničarki Mary Tobin ročno torbico, ki se je nahajalo v nji $3,500,
Vsa stvar se je izvršila v nekaj minutah, in še predno so se prestrašeni ljudje prav zavedli, kaj se je pravzaprav zgodilo, sta jo roparja s svojim plenom že odkurila. Nedaleč od bolnišnice čakajoč avtomobil ju je odve-del na varno, in k<? je policija dospela na lice mesta, ni bilo več za njima ne, duha ni gluha. Niti licenčna številka dotičnega avtomobila jim ni znana.
To se je zgodilo malo pred 4. uro popoldne.
Imena roparjev znana.
Chicago, 111., 6. jan. — Imena roparjev, ki so vdrli v St. Luke's Hospital v ponedeljek popoldne in utekli s $3,500, so policiji že znana. Eden izmed njih je v ?aporu in je priznal vse. To je Ralph Rollman, šofer žoltega avtomobila, v katerem so razbojniki utekli.
Prohibicija v Iowi.
Davenport, la., 4. jan. — Mnenje prevladuje, da odvetniki salunarske zveze, ki preiskujejo ustavnost prohi-bicijskega zakona države Iowe, ne bodo vložili prošnje za dovolitev začasnega ustavnega povelja.
Svoj boj bodo bojevali pred višjim sodiščem. Gostilne ostanejo med tem zaprte.
Nadsodnik Lamar umrl.
Washington, 2. jan. —> Po večmesečni bolezni je nocoj v svojem tukajšnjem domu umrl Joseph Rucker Lamar, član najvišjega sodišča Združenih Držav. Dosegel je starost 58 let. Zaveznim višjim sodnikom je bil imenovan pred petimi leti.
NA TISOČE DOLARJEV
smo že prihranili našim cenj. rojakom in rojakinjam v Ameriki; tudi onim, ki še niso poslali denarja v staro domovino potom našega posredovanja; ker smo takorekoč prisilili razne čifutske in druge banke, da so tudi znižale cene kronam in ne računajo po 3 do 5 dolarjev preveč na vsacih 100 kronah.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se plačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljatev.
Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakoršne neprilike, če pošljete denar skozi naše-posredovanje.
V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice n» Dunaju ali v Budimpešti, ali potom> Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu..
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. * , * *
5 kron pošljemo'zdaj za.......$ .75
Ne smejo javno govoriti.
Washington, D. C., 4. jan. — Pomorskim častnikom je zanaprej prepovedano, "javno govoriti". To dejstvo se je razglasilo, ko je pomorski tajnik Daniels brzojavno obvestil The Chicago Commercial Club, da ne dovoli, da bi podadmiral Austin imel dogovorjeno predavanje pred klubom dne 15. januarja.
50
<< (<
7.20
lOO
za
500 kron pa za.................$70.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, Joliet, Illinois.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 5. jan. — V slovenskem jeziku smo prejeli iz Washing-tona, D. C., od poštnega departmenta uradne podatke glede poštno-hranil-ničnega sistema Združenih Držav. Tiste podatke priobčimo o priliki. Danes samo pribijemo dejstvo, da ima slovenski jezik veljavo celo v Wash-ingtonu, D. C., kadar hočejo tam pri dobiti zase amerikanske Slovence. Uncle Sam je s tem pokazal, da ceni in spoštuje vsak jezik svojih državljanov, tudi slovenski jezik, ki je nasprotno tako malo cenjen — na Dunaju. To je vredno zapomniti.
—	G. Frank Završnik, potovalni za stopnik za Slovenian Liquor Co., je snoči (torek) odpotoval po svojih o-pravkih v Nebrasko in na zapad.
—	Gg. John Grayhack ml. in Joseph Ursich sta se v ponedeljek vrnila na vseučilišče v Urbano, Champaign Co., 111., ko sta prebila božične počitnice tukaj pri svojcih in v veseli družbi svojih prijateljev.
—	Sijajen uspeh je imelo društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. s svojo plesno veselico, ki jo je priredilo na Novega leta večer v Sternovi dvorani. To slavno žensko društvo je izza svojega obstanka na najboljšem glasu po svojih družabnih prireditvah, in zato se njegovemu vabilu naše občinstvo vselej odzove v največjem številu. Sobotne plesne veselice se je udeležil predvsem naš mlajši svet, ki se rad vrti. Udeležba je bila ogromna, in vsi so vztrajali do polnoči, ko je bila zabava zaključena. Najlepši red je vladal od začetka do konca.	•
—	"Naša kri." K nedavni predstavi F. S. Finžgarjevega igrokaza v štirih dejanjih "Naša kri" bi bilo le toliko omeniti, da je igra globoko učinkovala na vse tiste gledalce in poslušalce, ki so bili rojeni v naši stari domovini, kajti samo tistim je vsaj deloma um-Ijiv pravi pomen te igre. Pisatelj Finžgar je spravil v igro dve ideji: prva je, da slovenska kri je poštena, se krivici trdovratno upira, potrpi, dokler more, a to potrpljenje je kakor tihota pred viharjem; in druga je misel združene Ilirije, ki jo hoče Napoleon s krvjo in kruto silo udejstviti. Vse to je razumljivo poslušalcu, ki je bil rojen v stari domovini in pozna njeno zgodovino. Težko umljiva pa je igra našim vrlim fantom in dekletom, rojenim v Ameriki. O tem smo čuli več mnenj. Toliko o igri sami. Kar pa se tiče igravcev, moramo reči, da so «e vsi pošteno potrudili, tako da se imamo vsem zahvaliti za prelepi užitek, ki smo ga imeli pri predstavi "Naše krvi" na našem tako bornem odru. Na vsporedu je bil prav lep nagovor, ki ga je imel g. Martin Rakar; potem je sledila deklamacija prelepe pesmi, katero je poklonil društvu "Triglav" Rev. Ant. Berk, deklamirala je gdč. Rozi Rogina; in potem je sledila igra. Igrali so: Miklavž Borštnik, francoski mer, g. Jos. Kuhar; Katra, njegova žena, gdč. Katarina Rogina; Jerica, njegova hči, gdč. Elizabeta Sel^ola; Minca, gdč. Mici Sekola; Manca, gdč. Agnes Piškur; Štefan, Jeričin ženin, g. Frank Zupančič I.; Matija, hlapec, g. Frank Laurič; kmetje, g. Frank Lu-šina (Zapotočan), g. Jerry Laurič (Podrepec), g. Valentin Pire (Luka) in g. Frank Zupančič II. (Matijevec); Rok, kmetiški sin, g. Martin Kramarje; Groga, mežnar, g. Anton Anzelc; Renard, francoski častnik, g. Martin Rakar; Benoit, sergent-major, g. Frank Zadel; postiljon, g. Simon Jarc; vojaki, gg. Anton Kočevar, Simon Jarc, Jos. Kozlevčar, Fr. Svetič in Jos. Go-vednik. Vsi so se odlikovali, vsak po svoje. Divno je med dejanji igral Hrv.-slov. tamburaški zbor "Zora". Mojstrsko je izvršil svojo nalogo kot frizer igralskega osobja g. John Lang-flos, znani brivski mojster. Vsem čast!
—	Influenca ali hripa, ki hudo razsaja skoro po vsej deželi, je pri nas v Jolietu že precej odjenjala zadnjih par dni, ko smo imeli suho, mrzlo vreme. Vendar zdravniki še svarijo proti mokrim in mrzlim nogam ter pravijo, da sveži zrak brez izpostavljanja najbolj odvrača to epedemično bolezen.
—	Prispojitev neveljavna. Sodnik Dibell je te dni izdal odlok, ki zmanjšuje obmestje Jolieta za tisti del občinskega (township) okoliša, ki je bil prispojen k mestu ob posebni prispo-jitveni volitvi (annexation election) v mesecu juliju lanskega leta. Sodnik pravi, da je bilo na peticijah za omenjeno volitev po zakonu premalo podpisov, in "zato da je bila volitev ozir. prispojitev neveljavna. Vsled tega sodnega odloka se je prebivavstvo mesta Jolieta zopet zmanjšalo za kakih 5,000 duš.
—	Črna roka. Umor je bil izvršen v "mali Italiji" ob South Chicago streetu v ponedeljek zvečer, in joliet-ska policija ima težko nalogo, da zasledi morivce. Pod h. št. 577}^ South Chicago street je živelo šest Italijanov. V ponedeljek zvečer so štirje izmed njih v svojih sobah pripravljali svojo večerjo, ko so naenkrat skozi vrata vstopili četveri možje. Dva strela sta bila oddana. Dva Italijana sta se zgrudila, eden na mestu mrtev, zadet v
srce. Potem so morivci utekli. Mrtev je bil mladenič, 22 let star, imenoma Giuseppe Puleo. Druga žrtev, smrtno obstreljena, je Antonio Mantia. Ostala dva Italijana, ki sta se nahajala v stanovanju, sta bila aretirana, ko je dospela policija na lice mesta. V zaporu sta bila zaslišavana celo noč, dokler se ni policija prepričala, da sta popolnoma nedolžna na umoru. Sedaj iščejo pravih krivcev; pa jih bo težko najti, kajti noben zaslišanec noče ničesar vedeti in povedati — iz strahu pred Črno roko.
— Dr. S. Gasparovich, naš dentist, ima svoj zobozdravniški urad v Crystal Theatre Bldg., 413 Cass st. To smo že naznanili, a naznanjamo še enkrat, ker mnogi tega še ne vedo.
IronwOod, Mich., 1. jan. — Cenjeni g. urednik Am. SI.! Prosim, da priobčite ta dopis v listu Am. Slovencu. Tu kaj se dela s polno paro. Snega nam ne manjka, a zime nismo imeli še pre hude; vsaj mene ne zebe v hiši, ker sem zmirom doma.
Pred Božičem smo šle matere v šolo pred Santa Clausa. Tam smo gledale programe otrok. Otroci v Kin-dergartenu so mi se pa najbolj dopad-li: tako mali, pa tako učeni, joj! Janezek Govednikov je imel par kitic lepe pesmi, dalje storijo, mislim, da od 3 medvedov, in "Shoemaker dance". To je lepo gledati te nedolžne obraščeke 4 letne. Okoli 10. ure je priskakal pa Santa Claus in obdaril otroke s candy-jem, nakar so njemu v čast lepo zapeli, in on je odšel dalje.
Mi vsi moramo svoje otroke pošiljati v državne šole, ker nočejo naših otrok vzeti v kat. šolo sv. Ambroža. Mislim, da je njihov duh. najbrže Fran coz in da je temu vzrok vojna. Marsikateri stariši so bili razočarani, ker so jim bili otroki domu poslani. Če ni temu vzrok vojna, je pa naša cerkev in župnišče. No, saj bi tudi oni že lahko imeli še lepšo od naše in zbirajo že 10 let zanjo, kaj pa čakajo! Irski duhovnik je tekel od hiše do hiše belgijske in italijanske, da naj otroke pošljejo le k njem v šolo. Tako je šel tudi do Francozov. Za nas pa: "No more room for your children, send them to the Public school." Upam pa, če se bode delalo tako dobro, ko je začelo par let, da si bomo i mi kat. šolo postavili. Sedaj moramo otroke pošiljati v cerkev sv. Trojice za vero-nauk, kjer jih poučuje preč. g. Špraj-car z 2. slovaškima sestrama, toda ne slovenski, ampak angleški. Mislim pa, da je vseeno dobro, samo da vejo moliti in da se znajo križati in obnašati po katoliško. Tukaj pri fari sv. Trojice so večinoma Slovaki, potem Hrvati, in potem šele mi Slovenci, ker nas je najmanj, le do 20 družin. A Slovaki so pa zelo pobožno ljudstvo in upati je, da si ti ljudje omislijo še i šolo. Seveda da bi jim i mi Slovenci in Hrvati pomagati morali. To bi bilo dobro za našo deco.
Ker se je moj dopis zelo podaljšal in se bojim g. urednikove jeze, da bi ga ne zagnal v onile koš, ki je ostal še od lani (1915) v kotu, moram napraviti za sedaj piko.
Lep pozdrav vsem čitateljem tega lista, in uredniku v novem letu želim veliko naročnikov predplačnikov in dosti potrpežljivosti v teh resnih časih.	Naročnica Am. Slov.
slovenski naseljenci, ki so začeli orati za Slovence še trdo ledino.
Društva ustanavljati je bilo tiste <;a« se težko. Kako tudi ne! Ljudje so bili nezaupni, drug drugemu ni nikdo zaupal, Bog ve, če bo šlo ali ne, bilo je pač vse še v povojih.
Toda možje niso odnehali, niso se splašili dela ne truda, ustanovili so društvo sv. Vida, ki je dobro napredovalo in je imelo lepo prihodnost.
L. 1895 pa je začela klicati K. S. K. J. v Jolietu člane in društva pod svoje okrilje. Dalekovidni in prevdarnj možje so uvideli, da je le v združenju moč, da le močna, zdrava organizacija lahko kljubuje različnim nezgodam, lahko pomaga zdatno svojim članom, le ti-sočglava množica združena v jednoto se lahko drži na površju v morju ame-rikanizma.
Tedaj je stalo tudi društvo ,sv. Vida pred vprašanjem, ali naj se pridruži K. S. K. Jednoti, ali pa ostane samostojno.
Ker pa so pri vsakem društvu ljudje različnih misli in naziranj, tako je bilo tudi pri društvu sv. Vida nekaj članov za združitev z Jednoto, nekaj pa, proti. Posledica tega je bila, da se je društvo razcepilo v tri panoge: Ostalo je društvo sv. Vida kot samostojno društvo, potem se je nekaj članov-prej-šnjega društva sv. Vida organiziralo v novo društvo Slovenija, in tretje društvo, ki se je odločilo od prvotnega društva, je bilo društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
Društvo sv. Vida št. 25 se je moralo posebno v začetku bojevati z raznimi neprilikami. Prišli so slabi časi, dela in zaslužka ni bilo, prišle so bolezni, asesment je pičlo prihajal, toda bolniško podporo je bilo treba izplačevati. Bilo je hudo! Da, prišlo je tako daleč, da so se požrtvovalni možje odločili, da se za dobo šest mesecev odpovejo vsaki bolniški podpori, samo da rešijo društvo.
In rešili so ga. Ljudje so dobili zaupanje, videli so, da so pri društvu možje poštenjaki, požrtvovalni, ki jim je napredek in procvit društva pri srcu, in društvo je začelo rasti in se razvijati.
Cenjeni! Tukaj v Ameriki smo namreč veliko bolj odvisni od podpornih društev kakor pa ljudje v starem kraju.
V stari domovini ima skoro vsak marljiv človek vsaj njivico in kravico v hlevu in svojo bajto, če je še tudi tako revna. Ko zboli hišni gospodar, reditelj družine, še ni naenkrat družina na beraški palici. Kravica v hlevu da mleka otrokom, žena gre na njivo in nakopa košaro krompirja, in lakota
živeti še 102 leti, da bi vplačal 1000 dolarjev.
Član, ki pristopi k Jednoti v starosti 35 let in se zavaruje za tisoč dolarjev, plača na mesec asesmenta $1.45. Moral bi živeti še 57 let, da bi vplačal 1000 dolarjev.
Iz tega razvidite, kako modro in skrbno mora Jednota gospodariti, da ii je mogoče zmiraj zadostiti vsem njenim dolžnostim. Jednota si pomaga s tem, da skuša denar kolikor mo goče obrestonosno naložiti v razna varna podjetja in posestva, Jednoti koristi tudi to, da marsikateri član, ki je že nekaj let plačeval, zapusti Ame riko za vedno in gre v staro domovino in s tem zgubi pravico do posmrtnine, Jednoti pomaga posebno to, da zmiraj pristopajo novi, mladi člani in članice, ki izpopolnijo vrzeli, ki jih je vsekala neizprosna smrt v Jednotine vrste.
Toda to še ni dovolj! Društvo sv. Vida je katoliško društvo. Jednota se imenuje katoliška Jednota.
Pomnite pa: Društvo sv. Vida ni zato katoliško, ker plačuje bolniško podporo, Jednota ni zato katoliška Jednota, ker briše solze vdovam in sirotam, o ne, še dolgo ne!
To delajo namreč tudi druga društva, ki so vse drugo prej kakor pa katoliška. To storijo tudi socijalistična društva, to delajo tudi framazoni.
Plačevanje bolniške podpore in posmrtnine je le okvir k podobi, glavna stvar pa ni okvir, am(5ak podoba sama!
Ako se društvo in Jednota imenujeta katoliška, morata imeti značaj katoliški!
Katoliški duh mora prešinjati društvo in Jednoto, prevevati mišljenje in delovanje članov, povsod se mora izražati, doma, na sejah, na konvencijah, pri javnih nastopih in v javnem življenju.
Jednotina pravila so v tem oziru precej jasna. Ud društva, ki spada k Jednoti, mora biti praktičen katoličan. S tem je povedano vse!
Povdaril bi nocoj rad le par točk. Član Jednote mora pošiljati svoje o-troke v slovensko farno šolo, kjer je to mogoče, kjer je namreč taka šola.
Katoliške slovenske šole so neprecenljive važnosti za slovensko župnijo, so pa tudi največjega pomena za dobra katoliška društva, za Jednoto.
Ko otroci odrastejo šoli, bodo si poiskali katoliško društvo, ker so se v farni šoli tako naučili. Ali mislite, da bodo otroci iz javnih šol iskali vaše društvo, našo Jednoto? Skoro nikoli ne.
Farna šola je drevesnica, kjer se vzgaja naraščaj za vaše društvo in Jednoto.
Farna šola je telovadnica, kjer se uri
beži iz koče. Vsaj za par mesecev se in vadi duh, da postane krepak in jak, ni bati posebnega pomanjkanja. lin dobi vzlet orla in sokola, ki se ne Toda drugače je tu v Ameriki, .--.ko bo ustrašil pikanja od strani nasprot-tu ni mož pri nobenem podpornem! nikov, in se bo hrabro oprijel vaše
društvu in zboli, prvi teden je dri/ina J društvene zastave, prepuščena revščini. Zasluži-a ni, kru- Zatorej, kdor član društva sv. Vida, ha ni! Beda skozi okno Rleda, otroci ta zvest pristaš in pospeševatelj farne lačni, žena objokana, toda pomoči ni! šole!
SLAVNOSTNI GOVOR,
ki ga je imel o priliki 201etnega jubileja društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. v Cleveland, O., v Knau-sovi dvorani dne 26. dec, 1915, Rev. Anton Berk.
Častiti gostje, slavni odbor, cenjeni člani in članice društva sv. Vida!
Božično veselje plava nad zemljo, prazniško razpoloženje polni človeška srca, gloria in excelsis Deo se čuje v višavi.
Sorodniki in prijatelji se obiskujejo, prisrčno si stiskajo roke, želijo si veseli Božič in sreče ter blagoslova polno novo leto. Mir kraljuje v njih srcih, božični mir, ki ga je prineslo božje Dete.
Tudi tukaj je nocoj zbrana velika družina, ogromna rodbina, ki šteje na stotine članov, družina, člani in članice slavnega društva sv. Vida št. 25.
Veselje je gledati to pisano množico, ki je prihitela od blizu in daleč, da se udeleži slavlja svojega društva.
Nocoj smo zbrani tu v tej gostoljubni dvorani, da pokažemo, koliko nas je in kaki smo. Prijatelj stiska roko znancu, ki se že leta in leta nista videla, nocoj je dana prilika vsem, da se oživijo stari spomini, da se obnovijo stara prijateljstva.
Prazničen mir Božiča je zbral to mogočno množico, v najlepši zastop-nosti so se zbrali tu bratje in sestre društvene, mir ljudem na zemlji...
Naše duševno oko pa gleda na ta slavnostni večer nazaj v preteklost, naš pogled plava nazaj, za dvajset let nazaj v prošle čase...
Tiste čase najdemo v Clevelandu četico neustrašenih mož, ki so bili prvi
Koliko dobrega je storilo v tem oziru društvo sv. Vida št. 25! V teku svojega dvajsetletnega obstanka je izplačalo društvo 30,000 dolarjev bolniške podpore. Številke govorijo!
S tem, da plačuje član potom društva asesment Jednoti, dobijo dediči člana posmrtnino.
Bodočnost Jednote je le tedaj zagotovljeni, če stoji na zdravi, trdni podlagi, to se pravi, da se ni bati, da bi v doglednem času postala insolvqntna, to je, da bi zaradi primanjkljaja v blagajni ali zaradi splošno suhe blagajne ne mogla več izplačevati posmrtnine.
So bili ljudje in so morebiti še dandanes, ki so zahtevali za čisto majčken asesment tisoč dolarjev posrtirtni-ne. Zahteva se lahko, toda drugo vprašanje je, če je Jednoti možno tako posmrtnino izplačevati.
Pregovor pravi: "Malo denarja, malo muzike!" Odkod naj vzame Jednota denar, ako ne od članov?
Predstavimo si ta-Ie primer: Gospodinja ima štiri bordarje. Vsak kupi en funt mesa, naj mu ga gospodinja skuha za večerjo. Prvi pride iz dela domov Jaka in zahteva dva funta mesa. "Kako ti naj dam dva funta, ko si pa samo enega kupil?" protestira gospodinja. "Daj mi dva funta, jaz sem že dolgo pri tebi, v žlahti sem ti." Gospodinja se uda. Pride domov Grega. On tudi zahteva dva funta, češ da so si v botrini. Tudi njemu postreže gospodinja. Zadnja dva hočeta pa tudi vsak svoj funt mesa. Toda kje vzeti? Če hočeta jesti, morata še enkrat kupiti.
Podobno je pri Jednoti. Ako bi vsak dvakrat toliko vzel, kolikor je vplačal, kaj bodo pa rekli ostali, zadnji! Potem se lahko zgodi, da tisti, ki je najdalje pri Jednoti in je največ vplačal, ne bo čisto nič dobil, ker bodo že vse drugi prej pobrali.
Zato se država briga za Jednote. Pri državnem zavarovalnem uradu so izkušeni možje, ki znajo preračunati, pod kakimi pogoji more jednota uspešno poslovati, v prid vsem svojim članom. Zato se je ustvaril novi, boljši zavarovalni zakon in to postavo je sprejela tudi K. S. K. J. Tako je veliko bolje za Jednoto, za njeno prihodnost. Mi moramo vedno s tem računati, da člani vedno starejši postajajo.
Saj pa tudi po novem sistemu člani niti blizu tega ne vplačajo, kar dobijo posmrtnine. Noben član K. S. K. J-še ni vplačal toliko asesmenta Jednoti, kolikor so dobili za njim dediči posmrtnine.
Primer: Član, ki pristopi k Jednoti v starosti 16 let in se zavaruje za 1000 dolarjev, plača po novem sistemu na mesec asesmenta 82 centov. Moral bi
Kdor član društva sv. Vida, ta bo tudi gmotno žrtvoval za tako koristno šolo, kakor je vaše društvo to tudi storilo o priliki zidanja slovenske šole v Clevelandu, in kar posamezni člani še zmiraj storijo.
Poglejte tam na Glass Ave. prekrasno stavbo nove šole, čast in ponos slovenske naselbine. To je delo katoliško mislečih Slovencev!
Poglejte sad razumnih ljudi, ki to, o čemer sklepajo na shodih, o čemer govorijo, tudi v dejanju pokažejo! Ni prazna fraza ostalo njih govorjenje!
Kako smešni in nelogični pa so ta-kozvani pristni "narodnjaki"! Govorijo in sklepajo, ter kujejo resolucije, toda pokazati nimajo prav nič.
Kako vam besedičijo na shodih o mili Sloveniji, o nepozabnem materinem jeziku, o Jugoslaviji, cele mesece že rešujejo Srbe, tako da že od samega reševanja ni skoro nobenega Srba več v Srbiji, a svojih lastnih otrok tu v Ameriki pred svojimi očmi ne morejo in nočejo rešiti iz morja potujčevanja.
Za Jugoslavijo nekje na Balkanu se poganjajo, svoje otroke tu v Clevelandu pa pošiljajo ne v slovensko ali vsaj hrvaško šolo, ampak v trdo angleško.
Mož, ki pri vsaki priliki deklamira in se solzi o Jugoslaviji, ima vse svoje otroke v trdo angleški šoli, dasi bi jih lahko poslal v slovensko ali vsaj hrvaško šolo, ker Združene Države izrecno priznavajo tudi drugojezične šole.
Kaj pomagajo vse slovenske čitalnice in kupi slovenskih knjig, ako pa otroci ne bodo znali slovensko, ako sčasoma ne bo nikogar, ki bi znal te kupe knjig čitati!
Naj ne pridejo z izgovorom, da učj-jo sami doma otroke slovenščine. Vsi vemo, kako je s tem učenjem doma, ko ni časa in sposobnosti, izmed sto otrok se niti eden ne bo naučili
Le slovenska šola lahko reši naš narod pred potujčenjem!
Naj vas opozorim nadalje na časnike. Hvala Bogu, imamo dobrih časnikov dovolj, članom društva sv. Vida ni treba segati po vsaki godlji.
Kdor član društva sv. Vida, ta naj bo naročnik samo dobrih časopisov!
V slovenski časopis piše protestantski pridigar članke polne neumnosti in gnoja. Ta časopis nima niti enega protestanta za naročnika, katoličani so, ki plačujejo ta gnoj, ta strup protestantskega pridigarja. Ali ni to sramota za vas elevelandske Slovence? Na cesti prezirate breznačajnega odpadnika od katoliške vere, toda njegov strup plačujete s svojimi trdo prislu-ženimi groši, strup, ki ga bljuje v listu, ki hoče biti slovenski.
Člani društva sv. Vida, tu je prilika za vas, da pokažete, da ste značajni
=
pristaši katoliškega društva, pometite s takimi listi, na tem naj vas spoznajo ljudje, da ste člani K. S. K. J., da ne boste trpeli takih listov v svojih do-movjih.
Hitim k zadnji točki.
Prišel bo čas, ko bodo nepoklicani ljudje hoteli zasejati ljuliko v Jednoto, to je vtihotapiti v njo take postave, ki ne bodo odgovarjale današnjemu duhu in značaju Jednote. Zakaj? Zato, ker jim diši Jednotin denar. Jednota ima nad 300,000 dolarjev premoženja, je moderno urejena, ima nad 13,000 članov. Ker se denarja ne morejo polastiti naravnost, bodo skušali po o-vinkih. Izpodriniti bodo skušali najprej dobre može iz glavnega odbora in jih nadomestiti s svtojimi pandurji, da bi potem gospodarili po svoje. Njihove jednotice imajo namreč silno raztrgane žepe.
Tedaj bode vaša ura prišla! Tedaj stojte trdno kakor skala. Vi pošljete '5 ali 6 delegatov in dva glavna uradnika na konvencijo.
Prek vaših glav, to je prek vaših glasov se ne-sme utihotapiti nobena taka postava, ki bi predala Jednoto v roko brezvestnim ljudem, ki nimajo nobene vere in nobenega dna v žepu!
Šlo se bo najprej za katoliški značaj Jednote, potem pa za vaš denar!
Vi ste najmočnejše in zato najvažnejše društvo pri Jednoti; na vas se bodo ozirali drugi. Drugi bodo šli za vami in z vami. Kako velika čast za vas, pa tudi kako velika odgovornost!
Društvo sv. Vida slavi danes svojo dvajsetletnico. Dvajset let — dolga doba, doba dela, slabih in dobrih časov. Vse je minolo. Iz malih začetkov se je razvilo društvo v mogočno drevo, ki šteje danes 493 članov in članic. Mnogo, mnogo zvestih članov in članic pa je tudi leglo že v hladni grob, tudi vseh teh se danes spominjamo, naj jim sveti vsem nebeška luč!
Častitam vsem pijonirjem in veteranom društva, ki so društvo iz malih začetkov pripeljali do današnje slave in veljave!
Častitam vsem uradnikom društva, ki žrtvujejo delo in čas v prospeh društva, ki skrbijo za procvit in napredek društva, za njega čast in ponos!
Častitam vsem članom in članicam, ki ste zbrani pod zastavo sv. Vida, mogočna vojska je to!
Bog čuvaj to slavno društvo, in vodi ga po potu sreče, naj se v tej blagodejni domovini razvija v korist in ponos vsem članom in članicam!
Društvo sv. Vida! Slava ti, siliva!
Civilne liste vladarjev.
Poleg civilne liste pruskega kralja, ki je obenem nemški cesar, katero so povišali za približno 4,000,000 K, se poviša nekoliko civilna lista novega angleškega kralja. Zanimalo bo, koliko znašajo zdaj civilne liste raznih vladarjev. Ruska civilna lista znaša 36,000,000 do 41,000,000 K, avstro-ogr-ska 23,000,000 K , pruska 23 milijonov kron (nemški cesar nima civilne liste! italijanska 15,600,000 K, angleška 14,-000,000 K, (všteti niso dohodki, ki jih ima krona od veleposestev), turška 9,-000,000 K, španska 8,500,000 K, japonska 7,400,000 K, bavarska 6,500,00 kron, saška 4,400,000 K, belgijska 4,200,0% K, portugalska 3,000,000 K, wuerten-berška 2,500,000 K, badenska 2,300,000 K, švedska 1,900,000 K, nizozemska 1,-600,000 K, hesenska 1,600,000 K, danska 1,600,000 K, meklenburg-šverinska 1,400,000 K, brunšvikska 1,400,000 K, grška 1,300,000 K, saško-vaj marska ' milijon 200,000 K, bulgarska 1,200,000 K, srbska 1,200,000 K, norveška 1,000,-
000 K, schvvarzburg-sonderhshausška
600,000 kron, saško-meininška 500,00" ! K, švarbury-rudolstaška 400,000 K, črnogorska 200,000 K, luksemburška 200,000 K.

Podmorska polja.
Deloma nerodovitna tla, deloma pre" obljudenost silijo narod vzhajajočega solnca, da išče vedno novih cenih virov za preživljenje. Njih zemlja Je zelo skalnata ter zato nerodovitna, 3 bistroumni Japonec ne pride kmalu v zadrego. Gre, preisšče ob obali morsko dno in na njem najde rastline, k' dajo skromnemu, nerazvajenemu ljudstvu, če ne ravno tečno in lukulsko, Pa vsaj zadostno hrano. In ker ne zadoščajo ljudski potrebi več samorasle rastline, so začeli sejati njih seme v morje. To delo se prav dobro izplača-kajti žetev enega orala vrže kmetu C' stih $300 dobička.
Koliko je v Bosni in Hercegovini mohamedancev.
Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Bosni in Hercegovini 611,884 mohamedancev. To pomenja, da so mohamedanci nazadovali v Bosni >n Hercegovini za dva odstotka, kajti ta 1900 je bilo v teh dveh deželah mohamedancev 34.99 odst. vsega prebi-balstva, sedaj pa le 32.28 odst. Temu je kriva velika agitacija med mohanie* danci za izseljevanje, kakor tudi drug1 razlogi, predvsem tudi naseljevanje prebivalcev iz monarhije v teh
dveh
deželah, kar tudi zmanjšuje odstotno število mohamedancev.

Ali kaši jate?
Ako kašljate, odpravite vaš kašelj! To lahko storite* ako vzamete
Severa's
Vedno Je kašljal.
"Hudo sam se prehladil, ter sem vedno kaSljal," pi-Se Mr. W. Woloseyn, Weir-ton, W. Va ", in kadar sem pil mrzlo vodo, so postali napadi bolj hudi, in ker sem delet v tovarni pri silni vročini, sem moral piti veliko vode. čital sem o Se-verovem Balzamu za Pljuča in ko sem porabil eno samo steklenico za 25c je kašelj popolnoma prenehal in sedaj sem zdrav."

Balsam for Lungs i
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavest, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj- Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Bolečine v prsih,
in razne druge bolečine se lahko odpravijo z nadrgnjenjem delov s SEVERA'S 00-THARD OIL [Severovo Oothardsko Olje]. Je to mazilo velike tofillno vrednosti. Cena 25o in 50o v vseh lekarnah.
L
Severov Almanah za Slovence
za leto 1916 se sedaj lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zagotovite se, da dobite Bve-zek ter ga imejte vedno pri roki skozi celo leto.
L
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
-

Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni »klad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, prjJ.. . CHA3. G. PEARCE. k»lIf

M

KRANJSKO.
-> .—J
— Pogreb škofa Starihe. Dne 30. nov. dopoldne je bil sijajen pogreb ameriškega škofa našega rojaka g. Ivana Starihe, pri katerem je bila velika množica udeležnikov in gledalcev. Ob 9. uri dopoldne je blagoslovil pre-vzvišeni g. knezoškof dr. Jeglič ob veliki asistenci truplo pokojnikovo pred hišo in potem so se izvrstili mnogoštevilni pogrebci med vrstami gledalcev na poti proti stolnici. Tu so postavili krsto z belo škofovo kapo in višnjevo stolo med zelenje in sveče pod kupolo m prevzvišeni je daroval ob veliki asistenci slovesni Requiem z običajnimi petimi absolucijami. Po dokončanih obredih so dvignili krsto zopet na voz ln prepeljali na pokopališče pri Sv. Križu. Pogreb, ki ga je priredil mestni pogrebni zavod z velikim sijajem, je otvorila četa vojakov — pokojnik je bil, kakor poročano, pred duhovniško službo vojak, se udeležil bitke pri Ku-stoci in bil odlikovan — za temi so nesli trije vojaki križ s tančico in veliko žalno zastavo. Za temi so šli otroci iz sirotišnice Lichtenturnove, ljubljanski frančiškani ter vsi teologi iz kne-zoškofijskega semenišča. Stolni kapi-telj s prevzvišenim gosp. knezoškofom dr. Jegličem in stolnim proštom Sajo-vicem so se vozili v galažalnem vozu. Oddelek semeniščnikov je pel psalme, ob galamrtvaškem vozu je stopal špa
Stariha, Vi bodete zidali novo cerkev in ondi ustanovili novo župnijo za Nemce. Vidite, ondi zunaj mesta je velik prazen prostor, kupite ga in storite, kakor sem Vam naročil." — Stariha se nasmehne in pravi: "Prevzvišeni, čemu bo ondi cerkev in župnija saj ni nobenega človeka blizu?" Škof "Bodite brez skrbi, ljudje že pridejo za Vami." Stariha se priporoči in od ide, premišljujoč čudno naročilo, kmalu dobi od škofije označeno mejo nove župnije, in prideljeno mu je bilo tudi 84 nemških družin mesta, večino ma delavci. Tedaj razodene stvar svo jim novim župljanom in jih prosi po moči; kupi prostor in jame meseca marca zidati cerkev, župnišče in šolo. Zidalo se je prav po ameriško, kajt meseca avgusta so bile stavbe konča ne, cerkev in šola blagoslovljena. Cerkev je bila zidana z opeko, meri 44 m dolžine in 18 m širine; posvečena je sv. Frančišku Šaleškemu. Šola se je izročila sestram de Notre Dame, ki so začetkom tudi stanovale v šoli, dve leti pozneje se je pa zanje zgradila posebna hiša in dvorana za društva in predstave. Dne 8. septembra je bila otvorjena šola s 180 otroci.
Vsa poslopja so stala okrog 70,000 dolarjev. Sedaj so začeli zidati Nemci hiše krog cerkve in se naseljevati vanje; nastal je nov del mesta in žup nija sv. Frančiška je v šestih letih narasla na 550 družin in šolo je obiskovalo do 600 otrok. L. 1890. je bila župnija sv. Frančiška kanonično usta-
..	I	V
l>r vojakov, za vozom pa so šli med | novljena in Stariha je bil nameščen drugimi: zastopnik vlade gosp. dvorni nanjo, svetnik grof Chorinski, zastopnik dež. glavarja g. ravnatelj Zamida, za deželno društvo "Rdečega križa" predsednik g. okr. glavar v p. Del Cott z gospodi od vodstva, dalje dvorni svetnik Hubad, predsednik dež. banke Pollak, gimnazijski ravnatelj Štritov in velika vrsta duhovnih in svetnih gospodov. Med pogrebci je bilo mnogo gospa.
— Škof Janez Stariha umrl. Ljubljanski "Slovenec" z dne 29. nov. 1915 piše o tem: Včeraj je umrl v Ljubljani škof Janez Stariha. Še v soboto je bil na izprehodu pod Rožnikom, dolgotrajna bolezen na srcu pa mu je kmalu nato končala zemeljsko pot. Škof Janez Stariha je bil rojen 12. maja 1845 v Sodinji vasi, semiške župnije. Imel je štiri brate in dve sestri. Najstarejši je bil Janez; potem Marija, ki je umrla 1. 1911.; Jožef, ki je nastavljen v železniški tovarni v Ameriki; Katarina, umrla 1. 1861.; Jakob, trgo-
L. 1890. je nadškof imenoval Stariho za generalnega vikarja. Bil je dvakrat administrator nadškofije. Kanonično je vizitiral vse župnije, kar je trajalo v presledkih blizu tri leta. Dne 6. avgusta 1902 je bil Stariha imeno van za škofa novoustanovljene škofije v vzhodni Dakoti. Presvetli škof Sta riha je bil konsekriran 28. oktobra in 23. novembra istega leta je bil slovesno umeščen v Lead, svoji škofijski stolici
Škofova palača je bila majhna, lesena bajta s štirimi sobami; dohodkov nobenih. — Prva leta je Presvetli de lal doma, kar je le mogel, zbiral kato ličane krog sebe, jih navadil na božjo službo, jih podučeval, bodril, ustanavljal društva. Kadar je bil pa prost, tedaj je šel po starejših in premožnejših škofijah prosit pomoči, in kar je nabral, je porabil za popravo cerkve v Lead in za ustanovitev katoliške šole,
vec v Ameriki; Matija, bil 18 let v A- katera se Je leta 1904 izročila šolskim tneriki, sedaj pa prevzel doma gospo- j sestram iz reda sv. Frančiška. Zgra dlarstvo. Ljudlsko šolo je pokojnik/1'1 ie tudi nov' Prostoren škofijski obiskoval v Semiču in v Novem mestu, dvorec. Nova škofija je obsegala 41,-kjer je kot osmošolec moral 1. 1866. na 1759 kvadratnih milj.
vojsko. Bil je prideljen 4. bataljonu pešpolka, ki se je nahajal takrat v Gorici, pozneje je bil v Benetkah uvrščen k 1. bataljonu, in sicer k 6. stot-niji. Polk je kmalu zapustil Benetke ™ šel na vojsko. Dne 24. junija je bila odločilna bitka pri Kustoci in Stariha je bil zraven. V vročem boju so padale vrste naših fantov in zastava je bila v veliki nevarnosti. Že naskočijo Lahi zastavonosca, a v tistem hipu se zakadi Stariha z nekaterimi tovariši proti njim v boj, odženejo jih in rešijo zastavo. Za ta čin izredne hrabrosti je prejel Stariha iz rok poveljnika srebrno svetinjo in je postal desetnik. Pozneje bil sprejet v kadetsko šolo, a ko je došel od vlade dopust za nadaljevanje osme šole, se je podal domov. Hotel je dokončati gimnazijske študije, oče pa mu je rekel, da ga ne more več vzdrževati. Takrat mu je prišla misel iti v Ameriko. Denar za pot mu je dal stari oče. Iz Brem-na se je vozil na jadrnici v Ameriko 57 dni. Namenil se je v Milwaukee v semenišče. A kako priti tja s štirimi dolarji, katere je imel v žepu? Šel je v državo Wisconsin na deželo služit za hlapca. Prislužil si je v enem mesecu 20 dolarjev in s tem denarjem je prišel v Milwaukee, kjer je zvedel za svojega rojaka, poznejšega škofa Ver-tina. Stariha je bil nekaj časa v Houghtonu pri župniku. Vertinu, kjer se je zasebno učil bogoslovja, nakar je šel v Milwaukee v semenišče. Dasi ni imel nikogar, ki bi zanj skrbel, je bil vendar sprejet v semenišče. Čez dve leti 19. septembra 1. 1869. ga je Slovenec škof Mrak posvetil v mašnika za Marquettsko škofijo. Bil je v Negau-nee za kaplana. L. 1871. je odšel v drugo škofijo, v Št. Paul. Prišel je v Marystown med same Nemce. Tu je ostal devet mesecev, nakar ga je poslal škof v Redwing, krasno mesto ob reki Mississippi. Tu je z velikimi lastnimi žrtvami zgradil šolo, pozneje 1. 1878. je jfa zidal novo cerkev §v. Jožefa, ki je veljala 125,000 K. Stariha pa je imel oskrbljevati še druge misijonske postaje, ki so bile raztresene po o-zemlju, obsegajočem 360 štir. m. Vsako drugo nedeljo je doma opravljal službo, vmes je pa obiskal vseh sedem postaj, ki so bile brez: duhovnika. To je trajalo sedem let. V tem času je Stariha zidal novo cerkev na čast Materi /božji v Belvedere, drugo v Maz-stepi na čast sv. Petru in Pavlu, tretjo v Cherrygrove na čast sv. Rozi Li-manski. Danes je v teh krajih pet župnij z duhovniki. L. 1884. je nadškof Ireland Stariho pozval v Št. Paul.
Ko pride Stariha v št. Pavel in se prijavi škofu, reče imrškof: "Gospod
Do 1. 1907. se je ustanovilo po celi škofiji 23 cerkva in število duhovnikov je narastlo od pet na dvajset, ne vštevši one, ki so misijonarili med Indijanci.
Vse se je začelo razvijati in obetala se je kaj lepa prihodnost. Ali žalibog, kakor se je Presvetli sam izrazil, delo je bilo pretežavno za stare kosti. Ker mesto Lead stoji jako visoko, je bilo podnebje za škofa neugodno, tudi se je hudo prehladil na potovanju po obširni škofiji, kajti škof mora v novoustanovljeni škofiji vse sam: iskati prostora za nove cerkve, ustanavljati župnije, nabirati denarja itd., ker škof ima največji ugled in vpliv. Obležal je na protinu in bil dve leti skoro večinoma v postelji. Noge so odpovedale službo in kaj je pomagano škofiji s škofom, ki je privezan na posteljo? Prosil je torej sv. Stolico, naj mu dovoli odstopiti, da pride mlada, čila moč na njegovo mesto in nadaljuje započe-to delo. Sv. Stolica je sprejela odpoved in tako se je Presvetli telesno ves potrt vrnil v staro ljubo domovino.
V stari domovini mu je znatno odleglo. V Ljubljani je kupil malo vilo blizu jezuitske rezidence in tu je užival po 401etnem trudapolnem deloval nju zaželjeni počitek. Sv. stolica mu je dala naslov škofa Antipatride, t. j. naslov zaprte škofije mesteca, ki se nahaja v sveti deželi med Jafo in Jeruzalemom. Monsignor Stariha je bil peti slovenski škof v Ameriki. Tudi ko je živel v pokoju v Ljubljani, je njegov bistri duh živahno zasledoval naše javno življenje, njegova blaga roka pa je radodarno podpirala vsako podjetje, ki je imelo namen koristiti veri in narodu. Njegovo zemeljsko življenje, ki je vzgled vztrajnosti in deloljubnosti, je sedaj končano. V življenju narodovem, za katerega srečo naj sedaj prosi Boga, mu bo ohranjen trajen spomin!
—	Duhovniške vesti. Podeljena je župnija Mošnje č. g. Frančišku Blei-weis, župniku v Lešah, in župnija Spodnja Idrija. ondotnemu župnemu upravitelju č. g. Karolu Supin. — U-meščena sta bila čč. gg. župna upravitelju č. g. Karolu Supin. — Umeščena sta bila čč. gg. župna upravitelja: Josip Klopčič na župnijo Javorje nad Škofjo Loko dne 26. novembra in Ivan Šesek na župnijo Nemška Loka dne 29. novembra.
—	Tretjič odlikovan je bil stotnik Kari Dolenc pri domobranskem peš-polku št. 11. Sedaj je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje. Odliko-vanec je sin ravnatelja kmetijske šole na Grmu v pokoju g. Riharda Dolenca.
— Smrt polkovnika Drenniga. Tri mesece je branila Drennigova gorska brigada črnovojnikov postojanke proti veliki laški premoči. Tretja soška bitje dospela do viška. Po 50urnem streljanju iz topov so navalile sovražne pehotne čete na naše postojanke, naval se je ponavljal za navalom; zastonj! Vsak naval je bil odbit z velikimi izgubami za sovražnika. Četrti večer pa se je posrečilo sovražniku, da je zasedel važijo višino. Ko so javili to polkovniku Drennigu, se je napotil z ordonančnim častnikom nemudoma na nevarno mesto. Tu se je boril srdit boj, a Lahi so vztrajno branili vsako ped priborjene zemlje: Hkrati s polkovnikom je prispel v pomoč bataljon vojakov. Takoj se je postavil polkovnik na čelo in ukazal nov napad, ki ga bode vodil sam. Ni si dal odsvetovati, naj se ne izpostavlja. Opolnoči je bilo vse pripravljeno, napad se je pričel. S peklenskim ognjem je sprejel naše sovražnik. A stotnije se niso dale ostrašiti, krepko so pritiskale za polkovnikom in prihajale bliže sovražniku, ki je dobro krit streljal neprestano. Zdajci se je ustavila četa, ogenj je bil grozovit; komaj dvajset korakov vsaksebi so ležale čete na obeh črtah. Ali naj res ne uspe juriš? Železna volja se je pojavila pri poveljniku: višino moramo vzeti! V najhujšem ognju je skočil polkovnik kvišku: "Trobentač! Juriš! Naprej, vo jaci!" Častniki so ponovili klic, oglasila se je trobenta. Hura! Rajta! so kričali vojaki in bataljon se je navalil na Laha. Zdajci je omahnil vodnik polkovnik Drennig je padel, dve krogli sta ga zadeli. Odnesli so ga nemudoma v ozadje, zdravnik je bil mahoma pri roki. Zaman; le nekaj ur je še živel junak. Rano zjutraj je vrgel njegov bataljon sovražnika iz jarka A v radost se je primešala kupa bridkosti zbok izgube ljubljenega poveljnika.
—	Umrl je v Zapogah pri Smledniku ondotni mizarski mojster in čebelar Janez Vehovc v starosti 46 let.
■ Padel je na severnem bojišču o-rožniški stražmojster Anton Štimec.
—	Prof. Anton Lovše iz Novega mesta leži bolan v bolnici v Čačku v Srbiji.
—	Umrli so v Ljubljani: Jerica Še-tina, bivša dijaška gospodinja, 73 let.— Alojzij Pečnik, ključavničarski vajenec, 16 let. — Fran Ferdinand Marko-vič, sin užitninskega paznika, 2 meseca. —■ Amalija Schaeffer, trgovčeva vdova, 56 let. — Terezija Burjan, za-sebnica, 80 let. — Fran Pogačar, občinski ubožec-hiralec, 66 let. — Matija Mulej, kajžarjev sin-hiralec, 35 let. Fran Vovko, hišnik, 74 let. — Rado-mir Godos, honvedski pešec. — Fran Zuth, enoletni prostovoljec, poddeset nik saperskega bataljona. — Demeter Janus, honvedski pešec.—Franc Heisz, pešec. — Rafael Majnes, lovec. — Si mon Savanovič, pešec. — Marin Ma-nyza, pešec.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil kadet Srečko Jeras iz Ljubljane. Ujet je bil dne 2. julija 1915 in se nahaja sedaj v Ripecku, gubernija Tambov. Z njim se nahajata v ujetništvu tudi slovenska kadeta Alojzij Hrovat iz Kranjske gore in Milko Gnezda iz Rogatca.
— Nove cene za krompir in seno. Deželna vlada za Kranjsko je določila za nadrobno prodajo (do 10 met. sto-tov) prebranega jedilnega krompirja cena za 1 kg 13 v, za neprebran krompir pa 12 v. — Za prešano seno so najvišje cene 9 K 50 v za 100 kg, za rahlo seno 8 K 50 v. Ti odredbi sta stopili v veljavo 1. decembra. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali.
—	Ranjen je bil na bojišču pri Soči petošolec Ivo Lilleg, sin obč. sveto-
alca naddavkarja g. Maksa Lillega. Šel je prostovoljno na bojišče. Ranjenega mladega junaka so danes pri-' peljali v Ljubljano.
—	Dar. Veleblagorodna gospa Helena dr. Suyerjeva je naklonila "Glasbeni Matici" v spomin na svojega pokojnega očeta, gospoda bivšega vele-trgovca Vase Petričica 1000 K v svrhe društva.
ŠTAJARSKO
□
- Duhovniške vesti s štajerskega. Župnijo Zibiko je dobil č. g. Ivan Jelšnik, kaplan v Šmartnem na Paki.— Umrl je č. g. Janez Šparhakl, župnik v pok. pri Sv. Petru na Medvedovem selu.
— V ujetništvu sta se našla brata Gruden, sina ugledne Grudnove rodbine iz Spodnje Hudinje pri elju. Praporščak 4. bosensko-hercegovinskega pešpolka Marcelj Gruden je bil dne 2. aprila na severu težko ranjen in je tako prišel v rusko ujetništvo. V bolnišnici v Kijevu je ozdravel, potem pa so ga čez Moskvo odpeljali v Penzo, nedavno pa prestavili v Caricin. Medtem je bil odšel doma brat mu Mirko kot enoletni prostovoljec 17. pešpolka vojake. V hudem boju je bil tudi Mirko na severnem bojišču dne 13. eptembra ranjen in ujet. Zdravil se je v Čerkasu, od tam so ga pa prepeljali čez Voronež v Caricin. Lahko si predstavljamo čustva, ki so prevevala oba brata, ko sta se nenadoma znašla globoko v južni Rusiji, kot ujetnika sicer, toda zdrava. Takih redkih slučajev, kakor je popisani, se gotovo tu-
:di v svetovni vojni pripeti le malo. Brata Grudna sta vsa srečna brzojavno obvestila svoje stariše o nepričakovanem svidenju.
—Iz ruskega ujetništva se je oglasil računski narednik Jakob Heric iz Cvena pri Ljutomeru. Nahaja se v mestu Samarkantu v Turkestanu.
—	Umrl je 16. novembra v Sv. Tomažu pri Ormožu po hudi bolezni daleč okoli znani Jožef Pintarič, bivši kmet v Bratonečicah in oče že v pok. kaplana č. g. Antona Pintarič, v 77. letu.
—	Padel je na Doberdobski planoti trg. sotrudnik Dinko Cizel iz Polzele.
—	Smrtna kosa. V Šalincih pri Sv. Križu na Murskem polju je umrl ugleden mož Martin Karba v 89 letu svojega življenja. Ni bil nikdar bolan, tudi sedaj ne. Dne 27. nov. po polnoči je za večnost zaspal nepričakovano. Na 1853. 1. prevzetem posestvu je go spodaril do 1. 1899., a čebelarstvo po-sebič je vodil do sedaj, spadal je med največje čebelarje v okraju.
—	Spodnještajerski rojak č. g. Ernest Trstenjak, c. in kr. divizijski župnik, se je vrnil vsled višjega povelja z bojišča in pride zopet kot profesor na c. in kr. kadetno šolo v Inomost. Imenovani je deloval blizo 15 mesecev ne prenehoma, sprva na ruskem in zadnje mesece na laškem vojnem torišču in je bil radi svojih zaslug, kakor se je že poročalo, tudi odlikovan.

HRVATSKO.

—	Mesto Sinj je generala Boroeviča izvolilo za častnega meščana. Ena u-lica v Sinju dobi ime po slavnem generalu.
—	Operetni pevec gosp. Binički iz Zagreba je bil kot Srb interniran, a se je posrečilo odličnim prijateljem za breškega gledališča, da so mu izposlo-vali svobodo. Vrnil se je zopet v Zagreb in bode kmalu nastopil.
—	"Železnega mornarja" v korist hrvatskim vojnim invalidom postavijo na Sušaku pri Reki.
—	V Zagrebu je postalo občutno pomanjkanje mleka. Dasiravno bi ga stranke rade plačale liter po 40 vin., pa ga vendar češče na trgu ni dobiti 20 litrov. Tudi za krompir je trda.
—	Izpremembe v vodstvu okrajnih glavarstev na Koroškem. Deželni vlad ni svetnik Aleksander vitez Pawlowski pl. Jaroslav je določen za vodstvo okrajnega glavarstva Beljak, deželni vladni svetnik Robert baron Benz pl. Albkron je prestavljen iz Šmohorja v Velikovec in okrajni glavar Franc vi tez Siller pl. Gambolo iz Št. Vida v Špital. Nadalje je bilo deželnemu vlad nemu tajniku Martinu vitezu Fraess pl. Ehrfeld poverjeno vodstvo okraj nega glavarstva Št. Vid in okrajnemu nadkomisarju Ivanu Merlin vodstvo okrajnega glavarstva Šmohor.
—	V Celovcu umrli vojaki. Dne 17. nov. sta umrla na trebušnem legarju v celovški deželni bolnišnici 32 let stari poljski lovec Gregorič Miha iz Glo basnice in 19 let stari pešec Rob Andrej iz Tolmina.
—	Cerkvene vesti s Koroškega. Vič. g. o. Kalist Vavpotič, provizor v Gre-binju, je prestavljen v Možico. Za soprovizorja v Pokrčah je imenovan vlč. g. Rok Tojno, župnik v Timenici. Župnija Št. Jakob v Možici (patron grajščina Pliberk) je razpisana do 28. decembra. Vič. g. Ignacij Mueller, kaplan v Zgornji Beli, je premeščen kot mestni kaplan v Št. Vid ob Glini. Za provizorja v Št. Donatu je imenovan vlč. g. Janez Kienberger, mestni kaplan v Št. Vidu.
—	Smrt za domovino. Umrl je v Prvačini za ranami, katere je dobil na italijanskem bojišču praporščak g. Rudolf Miklavčič. Star je bil 21 let, sin bivšega župana v Kobaridu in deželnega poslanca in brat svoječasno od vojaški oblasti za mrtvega izkazanega rez. kadeta Frana Miklavčiča, kateri se nahaja v ujetništvu v Moskvi ranjen.
—	Umrl je v Trstu Franc Blokar, uradni sluga pri južni železnici.
—	Iz bojev ob Soči. V bojih ob Soči je bil praporščak Žan ranjen v glavo. Bil je skupaj z nadporočnikom Korentom. Tam so Lahi prodrli. Ko-rent se ni hotel udati in se je silovito branil. Bil je v kaverni (votlini vsekani v skalo). Čez pol ure so naši vrgli Lahe nazaj in so zopet tja prišli. Našli niso tam nikogar več. To kaže, da so bili skoro gotovo branilci one točke od laške premoči premagani in ranjeni ujeti. O nadporočniku Ko-
entu piše njegov stotnik Kliman očetu, poduradniku Kranjske hranilnice, laskavo pismo, v katerem omenja, s kakim ognjenim pogumom se je nad-poročnik Korent branil proti Rusom in proti Lahom in da je bil skupno z 20 do 30 možmi obkoljen ter se ni mogel več vrniti. Preko Švice pa je prišlo poročilo, da je bil nadporočnik Korent hudo ranjen v nogo ter da se nahaja v laškem ujetništvu v bolnišnici Korminu.
—	Župna cerkev sv. Vida v Gorici— zgorela. Po župnišču je prišla na vrsto cerkev. Vnela se je, ne da bi kdo kaj opazil, ter počasi tlela dalje. V bližini bivajoči g. Tavčar je opazil nevarnost ter je šel nemudoma opozorit požarno brambo, a ko je prišla tja, je bilo že prepozno.
—	Radi protiavstrij skill klicev — u-streljen., V Gorici naznanjajo letaki, da je bil trgovec K. radi klicev: "Ev-viva 1' Italia" in "Abbasso 1' Austria" obsojen od vojaškega sodišča na smrt in sicer radi motenja javnega miru.
—	Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani dne 27. nov. zjutraj Lovrenc Vuga, kurjač južne železnice, pristojen
Kanal na Goriškem, nazadnje stanujoč na Poljanskem nasipu št. 8, v starosti 36 let. Zapušča ženo in tri ne-dorastle otroke.
V nadrobni prodaji velja kilogram 1&-vin. Drugih živil pa baje ne primanjkuje in tudi mesnina je cenejša, kas» kor pri nas.
—	"Sarajevski list", uradno glasil® bos.-here, vlade je izpremenil tudi sr-bo-hrvatsko glavo v samo hrvatsko. Uradni oglasi so samo hrvatski, ker je cirilica iz vseh šol in uradov izključena. Inserati lista so pa tudi v — cirilici.
—	Junaški zagrebški pešpolk. Zagrebški pešpolk št. 53, katerega je generalni štab v svojih uradnih poročili!* ponovno pohvalno omenil, je za junaštvo v bojih ob Drini, Kolubari in Dnjestru, Dunajcu in Soči prejel okoli 1000 redov in odlikovan.
—	Generala Boroeviča je mesto Koprivnica izvolilo za častnega meščana.
—	Umrl je v Osjeku odvetnik Viljem Winter.
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Met Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Mca $100,000.00 M M $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, PrmL
ERVIN T. GEIST. kuk.
THOS. F. DONOVAN, Po*pn4.
TA BANKA JS POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
SLAVNOZNAN1
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cim Teč ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scot t St.	Joliet, lit
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1 330.QM KRON.
Vložen denar obrestuje po
4i %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOS.
TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■
vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSASK
IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAH.
KI zahtevajte odločno, da se Vam posije denar le na "MESTNO HRANIL.
NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj tum
šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki do* Vaš denar.
430
STRANI OBSEGA
VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustahovljeri 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol teta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in noyice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
/
9.	jan.	Nedelja	Julian in Bazilisa.
10.	"	Pondeljek	Pavel p.; Agaton.
11.	"	Torek	Higin p., Pavlin.
12.	"	Sreda	Arkadij, Ernest.
13.	"	Četrtek	Veronika; Leone.
14.	"	Petek	Felix.
15.	"	Sobota	Maurus.
PRVA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH.
Posvečevanje praznikov.
Ni je bilo vere na svetu, ki bi ne bila imela praznikov. Tudi judovska vera je imela poleg sobote gotove praznike, kateri so imeli spominjati Abrahamove potomce velikih dobrot, skazanih njihovim pradedom. Zato beremo v današnjem evangeliju, da je dvanajstletni Jezus šel se svojimi stariši v Jeruzalem k velikonočnim praznikom. Prekrasen zgled posvečevanja praznikov nam daje Jezus, zlasti pa velja ta zgled delavskim stanovom, v katerih se — Bogu bodi potoženo — kaj rado zgodi, da se pozabi na Gospodov dan. Skru-nenje nedelj in praznikov je delavcem
v časno in večno pogubo, nasprotno pa je posvečevanje nedelj in praznikov zlasti delavcem vir časne in večne sreče.
Delavcu, ako hoče biti zdrav, ni le potreben vsakdanji počitek, marveč imeti mora vsaj tu in tam daljši počitek, sicer onemore in opeša. Kakor ,se mora stroj, ki teče neprenehoma, jnazati z mazilom ali pa oljem, tako potrebuje naše telo odmora, počitka. Nedeljski počitek tedaj ni le verska, je marveč tudi zdravstvena zahteva, ki zopet daje telesu zgubljeno moč in mu daljša življenje.
Ne smemo pa pozabiti, da je skru-nenje nedelj velik greh, kateremu slekle velike kazni. Mnogo je izgovorov, ki hočejo opravičevati to skrunitev, pa Jbore malo jih je, ki bi bili tehtni. Večinoma so žaljivi, božji previdnosti. Ali moreš opravičili svojo skrunitev s Ikakim zgledom, v katerem se kaže, da ije moral delavec lakote umreti, ker ni ihotel delati v nedeljo? Vzemimo dva riklavca z enakim zaslužkom in v pri-lifno enakih razmerah. Eden dela v nedeljah, drugi posvečuje Gospodov dan. Poglejmo ob koncu leta ali ima oni več, ki je delal in ali je morda bolj zadovoljen, zdrav in srečen? Videli bomo, na kateri strani je božji blagoslov in sreča. Nikdar ne pozabimo, da je Bog gospodar našega življenja in vsega našega imetja! Ali nima mar on v rokah našega zdravja? Ali ti ne more poslati v kazen za skrunitev nedelj bolezni, ki ti bo vse to in mnogo več požrla, kar si pregrešnim delom v nedeljah in praznikih zaslužil? Mnogokrat nehajo za cele mesece delati rudniki in tovarnj, tako ostane več ti-
soč rok brez dela. Ali ni to včasih morda kazen za skrunitev nedelj? — Kdor dela v nedeljah, mora mnogo krat počivati v ponedeljkih. Ako 'boš delal v petek in svetek, ne boš delal dolgo. Izgubil se boš in tvoja žena bo vdova, tvoji otroci pa uboge sirote. To kar ti zagotovi kruha za starost, ni nedeljsko delo, marveč krščanslco življenje. Kako pa naj živiš krščansko, ako ne poslušaš besede božje, ki te uči, kako uravnati svoje življenje, da boš tukaj in v večnosti srečen.
Za koga delaš, dragi bravec? Ali ne za se in za svojo družino. Skrbeti imaš za družino. Kako malo ima od tebe družina mej tednom. Daruj se vsaj nedeljo družini in vzgoji otrok!
Upam, da si prepričan, da imaš dušo, da je v tebi nekaj, ki ni tvoje telo, nekaj, ki je vstvarjeno po božji podobi, nekaj, ki se smrtjo ne umrje. Ako skrbiš šest dni za svoje telo, ali ne boš skrbel vsaj sedmi dan za svojo dušo? Ali se ne boš vsaj en dan v tednu spominjal, da nisi stroj, marveč človek, ki nima le dolžnosti do svojega telesa, ima marveč tudi dolžnosti do svoje duše, ki je važnejša od telesa? Ali ne veš, da je rekel Gospod: "Kaj pomaga človeku, ako celi svet pridobiš svojo dušo pa p o-gubiš!" — Kdaj naj misliš na svojo dušo, ki je neprecenljive vrednosti in na njene potrebe, ako ne v nedeljah.
Zato da moreš bolj skrbeti za svojo dušo, zato je Bog postavil nedelje in po vsojih namestnikih praznike. Te dni done raz visokih lin zvonovi, in kličejo, kakor glas iz nebes: "Sursum corda!" "Kvišku srca!" Vzdigni svoje srce od zemlje z njenimi dobrotami in z njenimi britkostmi kvišku proti nebesom, kjer je tvoj pravi dom! O, da bi vedno pokorno poslušali ta glas z hvaležnostjo do Njega, ki je postavil nedeljo ne le v telesni počitek, ne le v blagor družine, marveč v korist naše pogostokrat tako zanemarjene duše s tem, da se pridno udeležujemo najsvetejše daritve in zvesto poslušamo besedo božjo! Prej ali slej pride po tru-dopolnetn delu enkrat tudi delopust našega življenja. Blagor nam, ako poslušamo opomin cerkvenega zvona vsako nedeljo, ki nam kliče: kvišku srca, tedaj bomo z veseljem šli k večnemu počitku v sv. nebesa. REV. J. P.
SOCIJALISTOVSKA ZAROTA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Vabljivi in zapeljivi dokazi, da bi pridobili novince.
(Nadaljevanje.)
Ne redko se socijalisti sklicujejo na ta ali oni program svoje stranke kot dokaz, da njihova stranka zagovarja ali zavračuje gotovo stvar. Takim stvarem bodo misleči ljudje malo verjeli, ker poznajo lažnivost socijalistov izza leta 1908, ko so ee izrazili, da nima njihova stranka ničesar opraviti z verskimi stvarmi. Pa tudi, če bi ne bili socijalisti nikoli ničesar postavili v v svoje načrte, kar bi ne bilo resnično, bi jim že zavoljo sledečega ne mogli ničesar verjeti.
Strankini delegati, zbrani na narodni konvenciji, 15. maja, 1908, so glasovali z 102, proti 33 glasovom, da se z e m-ja lastuje kolektivno (skupno). — Iz "Proceedings of the 1908 National Convention of the Socialist Party", stran 106:
Bilo je sedmega septembra, 1909, ko še ni preteklo eno leto in štiri mesece od zaključka ko'nvencije, ko so prečrtali po referendum glasovanju besede, da se naj zemlja lastuje kolektivno. Po drugem referendum glasovanju so določili, da doda strankinim načelom, da »stranka ne nasprotuje posedovanju in Iastovanju zemlje tistih, kateri jo rabijo in obdelujejo dobro in v bona fide Iastovanju. — "Proceedings of the 1910 National Congress of the Socialist Party", stran 25.
Majnika, 1910, nekako osem mesecev po omenjeni popravi, se je vnel hud prepir v narodnem strankinem kongresu, od 15. maja, 1910, do 21. maja, zavoljo lastovanja "vse" zemlje. — "Proceedings of the 1910 National Congress of the Socialist Party", stran 220 do 235. Tako so sklenili na kongresu, leta 1910, neglede na članek, kateri je porok onim, kateri rabijo zemljo v bona fiide, da jo smejo obdržati, da so strankini zastopniki, zbrani na narodnem kongresu, nezmožni določiti, če je najboljše za stranko, če ostanejo pri tem članku; zato se stvar odloži za prihodnjo konvencijo. — "Proceedings of the 1910 National Congress of the Socialist Party", stran 235.
Ko so se zbrali na konvenciji, leta 1912, so zopet napravili spremembo in se izrazili za kolektivno last dežele, kjerkoli je praktično. — "The 1912 Platform of the Socialist Party". ("The Call", New York, 19. maja, 1912.) Zraven pa je pridejano, da bo posedovanje in obdelovanje edina lastninska pravica do zemlja ("The 1912 Platform of the Socialist Party" — "The Call", New York, 19. maja, 1912.)
Vredno je, da si zapomnimo, da je konvencija leta 1908, zavrgla predlog, da bi bilo posedovanje in obdelovanje edina lastninska pravica do zemlje (Prooceedings of 1908 National Convention of the Socialist Party," stran 191); potem ko so ta predlog imenovali anarhističen. — ("Proceedings of 1908 National Convention of the Socialist Party", stran 191) nesocijalisti-čen ("Proceedings of 1908 National Convention of the Socialist Party", stran 188, nesmiseln (Proceedings of
1908 National Convention of the Socialist Party," stran 188), neumen (Proceedings of 1908 National Convention of the Socialist Party", stran 188) in sanje ("Proceedings of 1908 National Convention of Socialist Party", stran 189). Glavni nasprotnik tega predloga je bil Morris Hillquit, ka-jeri je vprašal:
"Kaj naj popravek pomeni? Posedovanje in obdelovanje lastninska pravica do zemlje! Kako pa vemo, da bo skupno vladarstvo tako uredilo stvari? Ali ne delamo izleta v prihodnjost in v špekulacijsko kraljestvo? Lahko jee zgodi, da postanejo sanjalčeve sanje resnica, če so te sanje narodove sanje. Mi pa nismo prišli sem, da bi sanjali sanje in da bi pripuščali prihodnjosti, da bi se nam pokazalo, da so bile samo sanje.. . Socijalistovska država lahko razdeli zemljo na čisto drugi podlagi. Lahko se ne ozira na našo današnjo revolucijo, da lastovanje daje pravico." ("Proceedings of 1908 National Convention of the Socialist Party", stran 189.)
Socijalisti danes odobre en program, jutri ga zavržejo, pojutrišnem se obotavljajo nad njim, četrti dan zopet ba-rantajo, ne zato, ker se socijalizem tako razvija, ampak vse zato, da si pridobe glasov. Primerjaj samo govore, katere so imeli na narodni konvenciji, leta 1908, in na narodnem kongresu, leta 1910, govore med delegati, kateri so zagovarjali kolektivno last "vse" zemlje in onih, kateri so jim u-govarjali. Da bodo čitatelji bolje razumeli, jih bom naštel nekoliko:
Delegat Cannon iz Arizone: "Jaz pravim, da je javna lastnina strojev in zemlje stvar za katero se poteguje socijalizem. Če kdo izmed tovarišev vstane in reče, da nemški tovariši fie streme za tem, predlagam, da se sporoči nemškim tovarišem, da so za nami.!' ("Proceedings of 1908 National Convention of the Socialist Partq", stran 175.)
(Nadaljevanje sledi.)
PAPEŽ O VOJNI.
"Berliner Z. a. M." prinaša razgovor nekega politika s sv. očetom. Odgovornost za točnost in vsebino seveda prepuščamo viru.
Glede položaja papeštva po vojni je sv. oče rekel, da je trajen mir le tedaj mogoč, če se bo položaj sv. stolice rešil zadovoljivo. "Izreči se mora svoboda in neodvisnost Cerkve. Katoličani celega sveta smejo zahtevati, da se sme sv. oče svobodno in neodvisno izražati. Bolj kakor kdaj prej se je v tej vojni izkazalo, kako je to potrebno. Sicer se italijanska vlada ni pokazala tako sovražno kakor prej, pa vendar se ne morem o vseh razmerah tako prosto izraziti, kakor bi se hotel. Zlasti si ne morem ustvariti prave objektivne sodbe, da bi vernike poučil o pravem položaju. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, sta se nemški in avstrijski poslanik čutila prisiljena odpotovati. Tudi jaz mislim, da je njuno stališče tukaj postalo nevzdržljivo. Naravna posledica tega pa je, da dobivam samo enostranski opis razmer."
Papež je spomnil na obstreljevanje Benetk iz zraka in je rekel: "Prepričan sem, da Avstrijci prav gotovo niso nameravali zadeti cerkve bosonogih menihov, katero loči od kolodvora le ozka ulica."
Papež se je tudi izjavil o podmorskih čoltjih, v prvi vrsti o potopitvi "Ancone", ki je vozila iz Italije v A-meriko in tedaj ni mogla vzbuditi suma, da vozi konterbando. To je čuden slučaj, posebno, ker se trdi, da je ustavila vožnjo takoj na prvi svarilen strel. Toda ne vem pa, kako bodo Avstrijci opisali dejanski stan, zato tudi ne morem izreči nobene gotove sodbe.
Nato je papež izrekel svoje mnenje, da precejšen kos odgovornosti za vojno nosijo prostozidarji in povdaril, da ga je zelo zabolelo, da je bil za poveljnika armade na vzhodu imenovan general Sarrail, ki je iz cele duše prostozidar in sovražnik cerkve.
Na vprašanje, ali sv. oče ni mnenja, da bi on mogel doseči mir, je odgovoril: "Žal, da ne. Saj me nočejo poslušati. In vendar: opaziti je nekoliko napredka. Pred štirimi ali petimi meseci se besede "mir" sploh ni smelo imenovati, sedaj se pa lahko brez skrbi o tem govori."
Papež je končal z besedami: "Pravzaprav si mislim, da Avstrija ob napovedi vojne Srbiji ni mislila, da se bo ta razdivjala v svetovno vojno. Nemčija je kot zaveznica morala priskočiti Avstriji na pomoč; toda po mojem mnenju bi se Rusija morala vzdržati; njeno vmešavanje je krivo, da se je vojna tako razširila." — "SI."
NA POLJU USMILJENOSTI.
"Čecli" je prinesel nedavno podlistek svojega dopisnika Jana Haličskc-ga, ki izvršuje svoje bogoljubno delo na južnozahodnem bojišču, kjer se bojujejo proti laški premoči hrabri slovanski polki. Rečeno poročilo se glasi:
V naši novi bolnici vejejo že alpski vetrovi in v jutranjih urah vlada precejšen mraz. Če stopimo v barako-bolnico, vidimo takoj, da se vsi vojaki-ranjenci zavijajo v odejo zlasti zjutraj. S teh bližnjih gorskih velikanov, ki so deloma pokriti s temnimi gozdovi, veje hlad, z bolj oddaljenih ledenikov tudi mraz.
Velika zgradba za sto in sto ranjencev se razprostira pred nami, sredi nje
stoje stebri, ki nosijo streho. V štirih vrstah stoji postelja pri postelji, polne bolestnih vzdihov. Za naše ranjence je dobro preskrbljeno; lepo posteljo z žimnicami in z žičnimi vlogami dobi vsak bolnik. Ko se bolnim vojakom odkazujejo ležišča, se gleda v prvi vrsti na to, da so bolniki ene in iste narodnosti skupaj. Izvrstna naprava: Čeh poleg Čeha, Nemec pofeg Nemca, Slovenec poleg Slovenca. Slednji ranjenec ima poleg sebe svojega rodnega brata. Veseleje minevajo našim ranjencem dolge ure, ko čujejo krog sebe svojega rodnega brata. Veseleje minevajo našim ranjencem dolge ure, ko čujejo krog sebe glasove mile materinske govorice. V bolečinah se tolažijo drug drugega. Lahko ranjeni berejo s\ojim sosedom časnike, ki jih prejemamo od upravništev za ranjene vojake. Kakšno veselje v daljnji tuji deželi poslušati, kaj pišejo listi, pisani v dragi domači besedi! Koliko olajšave koliko utehe tiči v tem, ve samo tisti, kateri je daleč o3 doma prikovan na bolniško posteljo. Od vseb krajev prejemamo časopise, vsi naši ranjenci dobijo zdajpazdaj kakšen časnik iz domovine; samo Rumunci so tako nesrečni, da se zanje pravzaprav nihče ne zmeni. Tudi drugače so vredni obžalovanja. Malokje najdemo vojaka, ki bi umel njih jezik. Z žalostnim očesom zrejo na nas, kadar prihajamo, da bi razdelili časopise med vse okoli ležeče bolnike, ko zanje nimamo ničesar. — Najbolj bolne imam na številki deseti. Tu ne slišite cel dan bolj glasne ali vesele besede, temvečkrat se pa čujejo stoki in vzdihi. V bolnici imam ranjence s prav svežimi ranami, ki so jih dobili k večjemu pred par dnevi v junaški borbi proti bivšemu izdajalskemu zavezniku.
Hodimo od postelje do postelje in tolažimo, kakor vemo in znamo; gledamo, da lajšamo bolečine ranjenim in bolnim. Nekateri ranjenec, s katerim se morete domeniti, vam stisne roko, kakor bi pri vas iskal pomoči, drugi spet pa samo roko steza. Kako se jim zjasni lice, kadar izpregovorite ž njimi v njih materinem jeziku. Kako zaiskri oko ranjenim Čehom, kadar čujejo to-lažilne besede v jeziku, katerega jih je naučila njih mati. V takem trenutku se res lehko pozabi največje bolečine in muke.
Pristopil sem k postelji, ki je stala v kotu tiste sobe. Ranjenec se je proseče k meni obrnil.
"Kak'jezik govorite?" sem ga vprašal slovensko.
"Govorim po slovensko," mi je odgovoril ranjenec.
"Kako se počutite?" ga vprašam dalje v njegovem materinskem jeziku.
"Nič dobro ne!" in mi je pokazal rano, ki je držala v drob. Ranjen drob, ranjena jetra. Huda, v resnici nevarna rana, pri kateri ne sme ranjenec ge-niti se, temveč le mirno ležati. Glavna reč je, da čisto miruje; zastonj bi bila vsa zdravniška pomoč, če bi ranjenec ne kazal trohice dobre volje za zdravnikov nasvet. Res da je jako neprijetno in težko po več dni počivati v postelji, pa ni drugače.
"Vem, da bom umrl!" je pripomnil.
"Kako moreš vedeti? Kaj si vsega-veden kakor Bog?" sem ga čudeč se vprašal.
"Katere vere si."
"Rimskokatoliške 1"
"Zakaj torej misliš, da boš umrl? Kje te boli?"
"V drobu!" in mi pokaže na trebuh.
"Ali si kaj dobro spal?" je vprašal zdravnik, ki je ravnokar pristopil k njegovi postelji.
"Ej, slabo!"
"Čez mesec dni boš zdrav!" ga je tolažil zdravnik.
"Nak, umrl bom. Jako me boli!" je trdil Slovenec.
"Dieta in mir še naprej!" se je obrnil zdravnik k strežaju, ki ima tukaj službo.
"Oporoko sem že naredil: rad bi se izpovedal!" je zaželel ranjenec mene in sklenil roke.
"Tudi sveto popotnico bi rad?" sem ga vprašal.
"Seveda rad!" je ves vesel pokimal z glavo.
"Le moli, pridem k tebi precej."
Pri tej priliki sem podelil sv. poslednje olje še dvema drugima ranjencema. Spet mi je dobro služil Polyglot-tus confessarius; res ne vem, kaj bi počel kurat v vojaški bolnici brez njega, ko ima izpovedati vse mogoče narodnosti naše monarhije. Če se ima najpotrebnejše opravilo opraviti, da dobi ranjenec sveto odvezo, se mora izpovednik spričo tolikih narodnosti poslužiti Polyglotta.
Mislim, da so kurati slovanskih narodnosti najpripravnejši za razgovor z ranjenci. Napi češkim kuratom dela največ preglavice, da madžarščine in rumunščine prav nič ne razumemo. Z vsemi drugimi prebivalci naše monarhije se pogovorimo lahko vsaj za silo.
Neka naša bolnica, ki je v taboru, nima doslej svojega duhovnega oskrbnika. Od vojnega poveljnika smo bili določeni trije kurati, da opravljamo eden za drugim svojo službo v njej in poleg tega še vsak v svoji bolnici. Jaz sem prišel prvi na vrsto.
Toliko da sem opravil sveto daritev, je čakal desetnik iz prideljene mi bolnice name, da bi prišel takoj z Bogom, češ, da čaka name težko ranjen Hrvat.
Vzel seni sv. popotnico in sv. poslednje olje pa hitel preko posekanega gozda proti bolnici. Tam je name čakal zdravnik, v čegar oskrbi se je nahajal ranjenec.
"Bodi tako prijazen, pa preženi te-

Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0<
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, IH 0,1
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Av*< Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, W l Pj
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", ti 2i Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
mu človeku njegovo fiksno idejo, da mora umreti. Nič ne vem, kaj bi ž njim. Venomer kliče: 'Gospod župnik, gospod župnik!' Pravi, da mu brez njega ni mogoče umreti. Daj, govori mu na dušo, jaz menim, da bo tebe ubogal, saj je videti veren človek."
"Z veseljem. Hvala, da si me na to opozoril," pa sem se poslovil od zdravnika.
"Gospod župnik, svečo, da bom mogel umreti!" mi je zaklical ranjenec in stegnil roke proti meni. Pred menoj je ležala izmučena postava nekdaj orjaškega Hrvata. Sama kost in koža. V lice rumen. Morda je v duhu že nad zvezdami.
Stopim k njegovi postelji, gladim mu razpaljeno čelo in ga pričnem tolažiti z besedami sv. pisma:
"Veruj, tvoja vera ti je pomagala!"
Ranjenec posluša, molči in kima; v njegovi duši se odpira novo polje k premišljevanju, posluša, njega verna duša preudarja in veruje.
"Verujem v tebe, moj Bog!" je iz-pregovoril ranjenec tiho, sklenil roke in obrnil svoje oči proti nebu.
Le eno željo je imel, ki sem mu jo moral izpolniti. V rokah je hotel imeti gorečo svečo. Posla! sem mu iz svoje cerkve svečo, ki je bila na oltarju. mel je potem dvojno veselje in radost, da je dobil svečo in še tako, ki je poprej gorela na oltarju.
Zvečer sem ga obiskal še enkrat. Zdravnik se mi je že oddaleč nasmihal.
"Ti ne veš, kako mu je odleglo po tvojem odhodu. Vročina je padla na normalno stopnjo in prepričan sem, da bo ostal pri življenju!"
Vera dela v bolnicah čudeže.
pravega mleka, samo malo tanjše je. S kavo pa ta nedostatek izgine. Predno se rabi, mora se stresti steklenica, ker se maščoba sesede na dno.
Kri egiptovskih mumij.
Nemški učenjak tajni svetnik Ehr-lich v Frankfurtu štabni zdravnik dr. Uhlenhuth in prof. Wassermann so preiskovali, kako se razločuje človeška kri od krvi raznih živali. Ta preiska-vanja so važna posebno za sodno medicino. Prof. Hausemann je preiskal tudi 5000 let staro egiptovsko in 2000 let staro grško mumijo. Posrečilo se mu je dobiti iz njiju krvni serum. Do-gnal je, da kri obeh mumij reagira popolnoma enako, kakor kri sedaj živečih ljudij. Iz tega sledi, da so ljudje pred 5000 leti imeli isto kri, kakor današnji. Potem je pa napačna darvini-stična teorija, da človek izvira od opice, kajti če ima človeštvo 5000 let isto kri, vendar ne moremo reči, da se je razvilo iz živalstva.
Mati.
Žena nekega plemenitaša se ni mogla utešiti in umiriti zaradi smrti svojega edinega sina. Neki menih jo hoče utolažiti in jej reče: "Spomnite se, gospa, na Abrahama, kateremu je Bog naložil, da mora s svojim lastnim nožem svojega edinega sina zaklati in vendar je bil Abraham brez obotavljanja pokoren božji zapovedi. "Ah, pre-častiti," odvrne žena, "to je popolnoma nekaj drugega. Od matere ne bi Bog nikdar zahteval take žrtve!"
Umetno mleko.
Angleški zdravniški list objavlja poročilo o poizkusu, kako bi se napravilo umetno mleko. V Londonu so preiskali svojstva Arachisu, ki se mnogo rabi v lekarni radi hranilnega olja, ki se daje diabetikom. Plod Arachisa je bogat hranilnih snovi in maščob, ki znašajo 45 odst. vse sestavine. Za izdelavo mleka se mora sad olušiti, stolči in skuhati v alkalični vodi. Tej tekočini se pridene dekstrina in soli, "ki se nahaja v naravnem mleku. Kuhati se mora precej dolgo in mešati vzdržema. Potem se precedi in predela z raznimi mesnimi kislinami in v dveh urah je snov gotova. Naposled se preda tekočina vplivu enega mikroba mlečne bakterije, ki so vzgojene v ta namen, in to napravi mleko tečno in okusno. Cena umetnemu mleku bi bila komaj polovična pravemu mleku. Ostanek ploda je še poln hranilnih snovi in bi se rabil izvrstno za krmilo. Po barvi se ne razlikuje prav nič od
Mi plačujemo našim vlagateljem
po 5% obresti
in jamčimo absolutno sigurnost.
Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno naložen,, poslužite se sigurne banke.
| Pittsburgh Deposit & Title Co. I
331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA.
| Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager.
i\\\\v\\\\\Mu»mvni
Imamo v zalogi
Mohorjeve Knjige
ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka št 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5.
zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zvezek.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-
nika.
En iztis knjig po pošti s.tane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
Alois Skulj
P. O. Box 1402. N. Y. City. 100tl4
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IIL
i^\\V\\\\\\\VV\\\\YV\^
j Kam vlagate Vaš denar?	1
Je-ii vlagate Yaš denar v bauke, ki špekulirajo z bondi	5 E in delnicami!
Vaš denar je najbolj na varnem, ako ga vložite v banko,	i
5 ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na sigur-	s
i nost. Naša je edina banka v Pittsburghu, ki se no spušča	i
i v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka	j S posodi je vknjiien na prvi mortgejč.
I
S S
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
S!
iS
NEKAJ PRIČ SLOVENSKEGA JUNAŠTVA.
(Izpod vojaškega peresa.) (Iz "Slovenca".)
v zjedinjenih državah
severne amerike.
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914 Iulcor. T drž. 111., 14. maja 1915
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.IEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Pr«dsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrtc, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: I. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1. Stephen Kukar, Joliet, 111.
3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ** "aj pošljejo na 1. porotnika.
PRISTOPILI ČLANI(ICE).
K društvu št. 1, Joliet, 111.: Katarina Pruss, John Fido, Katarina Fido.
K društvu št. 6, Waukegan, 111.: Frank Brnot.
K društvu št. 8, Rockdale, 111.: Matt. Sustar, John Milkovič.
K društvu št. 10, South Chicago, 111.: Nicholas Kruzich.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva št. S, Ottawa, 111., k društvu št. 1, Joliet, 111., John Batista, Jos. Batista.
W!
Hi
La Salle, 111., 2. jan. — Tem potom Jjudno naznanjam vsem članom dru-sv. Družine štev. 3, spadajoče k ^mžbi sv. Družine v Jolietu, 111., in ravn° tako tudi vsem drugim rojakom v naselbini, da je sklenilo naše društvo jSv- družine štev. 3, da se priredi v to-f e* na pustni dan zvečer, to je 7. mar-
c3 ti
r veselico v korist društvene "Jagajne.
T® je za obletnico našega društva. 2a veselo zabavo bode kar najbolj Poskrbljeno. Naše dekleta članice tega društva pa bodo ponosno povzdigovale "slavnost tega društva v narod-0lh nošah.
Veselica se bode vršila v M. Kom-p°vih prostorih.
Vsa slovenska društva so pa proše-aa, da na ta dan ne bojo prirejali ob-c««n drugih veselic.
Kakor je sedaj razvidno sicer vsa-, ertiu, da je naše društvo se že jako ePo razcvetelo. To kaže vsakemu današnje društveno premoženje, ki je na-rastlo v teku enega ieta dnj.
Kojaki, vsakdo, ki ni še preskrbljen svojo bodočnost, ima danes zlate vase da to stori in pristopi k našemu
dnevn?'	$1 (en dolar)
nevne podpore v slučaju bolezni, za
ako male mesečne prispevke. In ob-
Zem vam P'ačuje tudi smrtnino dedičem.
Možje, mladeniči, žene, dekleta, prikopajte v katoliška društva! ^ ^Pam, da bode naše društvo pa še napredovalo, saj stoji na plodovi-Polju v La Salle, 111. ia č,anom Družbe sv. Družine jj v°scim veselo in srečno novo leto, (r«žbi sv. Družine pa, da bi razpela j 0ja krila nad Slovenci od Atlantika 0 Pacifika in od Mehike do Alaske. ' s°bratskim pozdravom
Ivan Jerič, predsednik.
ZAHVALA.
'tvl°dpisani Frank Spelich, član dru-u: Sv- Družine v Jolietu s tem potr-^ J> da sem prejel bolniško podporo -ot eSf C december, in sicer za 24 dni * * To je podpora že za peti moje dolge bolezni. Raditega emu slavnemu društvu sv. Dru-
»esi
lt ------ ------- ------
tjja "aJlskrenejše zahvaljujem za vso ^ n°st 'n podpiranje, ter je priponi vsem rojakom in rojakinjam, da 1 nem številu pristopajo v to veli-^ "ogato društvo, ki tako lepo skr-I* svoje člane v slučaju bolezni in "oglosti.	Frank Spelich.
to društvo, ker to društvo je že na trdni podlagi glede blagajne, pa tudi ima največ udov, da eden drugega v slučaju bolezni podpirajo.
Martin Fir,
ZAHVALA.
Jaz, Martin Verhovšek,sem se bil ponesrečil v kamenolomu, ko mi je padel velik kamen na nogo in skoro zdrobil prste. Bil sem bolan 18 delovnih dni. Zdaj sem zopet sposoben za ložje delo in sem se javil zdrav, dasi še težko hodim po nogi. Društvo sv. Družine v Jolietu mi je izplačalo $18 podpore za 18 dni za kar se mu iskreno zahvalim. Zlasti se zahvaljujem bratu tajniku, ki me je v času mojč bolezni gostoma obiskal v oddaljenem kamenolomu. Priporočam to slavno društvo vsem cenj. rojakom, zlasti za slučaj bolezni, ker to društvo točno izplačuje bolniško podporo.
Martin Verhovšek.
IMENIK DRUŠTEV DRUŽBE SV. DRUŽINE.
ec
ZAHVALA.
tjiij ' Podpisani John Pruss, s tem po-jQ|.m' da mi je društvo sv. Družine b'ctl< izplačalo vsoto $24, ker sem ifctv 24..delovnih dni za kar se 'otat "ajiskrenejše zahvaljujem, se zahvalim bolniškemu od-*a obiskovanje, kakor tudi dru-. ^''oornikom in sobratom, ki so g, 6(1 boleznijo obiskali. Priporo-:Ve>? f'avno najmlajše, pa vendar S VJC U1 sk°ro naj premožnejše dru-1 dr, -C>n rojakom in rojakinjam, ker i^'la St,V° resnično vredno pripo-ij, v. z,;isti za slučaje bolezni, ker ls°ko in dobro podporo.
John Pruss.
ZAHVALA.
Bi*.
Stv-, p°dpisani Martin Fir, član sv- Družine v Jolietu se tem ltt0 11:'j'skrenejše zahvaljujem za i bu p0(lporo od društva. Bolan ? zadnjimesec in ta mesec šest 'že	mesec sem dobil pod-
ijo ?b *adnji seji, a zdaj mi je pa Fuji s .Plačalo še $6, ker sem bil po |»tn t|'JI še Šest dni bolan. Pripo-štv0 " s'avno veliko in premožno *biienVseIn rojakom in rojakinjam ' Pristop. Vsak naj pristopi v
Društvo št. 1, Joliet, 111. — Predsednik: George Stonich; tajnik: Jos. Klepec; blagajnik: John Petric. Vsi v Jolietu, 111. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v dvorani stare Šole sv. Jožefa.
Društvo št 2, Mt. Olive, 111. — Predsednik: Michael Goyak; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: Lucas Dier. Vsi v Mt. Olive, 111. Redne seje se vrše vsako 2. nedeljo.
Društvo št. 3, La Salle, 111. — Predsednik: John Jerich; tajnik: Anton Kastello; blagajjnik: Joseph Wood-shank. Vsi v La Salle, 111. Seje se vrše vsako prvo nedeljo.
Društvo št. 4, Bradley, III — Predsednik: George Kral; tajnik: John Zaje; blagajnik: Math Gerdesich; zastopnik: John J. Stua. Vsi v Bradley, III. Seje vsako drugo nedeljo.
Društvo št. 5, Ottawa, 111. — Predsednik: Math Bayuk; tajnik Marko olovec; blagajnik: John Bayuk. Vsi Ottawa, 111. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
W v <
Društvo št 6, Waukegan, 111. —
Predsednik: Frank Grom; tajnik: Mat. Ogrin; blagajnik: Frank Jappel. Vsi v N. Chicago, III. Seje se vrše vsako prvo nedeljo.
Društvo št 7, Madison, 111. — Predsednik: Anton Pleše; tajnik: Jakob Brisky; blagajnik: Nicholas Skundric. Vsi v Madison, 111. Seje se vrše prvo nedeljo.
Društvo št. 8, Rockdale, 111. — Predsednik: John Shetina; tajnik: Valentine Flajnik Jr.; blagajnik: Valentine Flajnik Sr. Vsi v Rockdale, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo.
Društvo it 9, Chicago, 111. — Predsednik: John P. Pasdertz, 258 W. 24th Pl.; tajnik: Anthony Verbiščar, 2105 Coulter St.; blagajnik: Michael Brintz. Vsi v Chicagu, III. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Hoerber's Hall na Blue Island and 22nd Sts.
Društvo št. 10, South Chicago, 111.—
Predsednik: Ant. Kolenc; tajnik: Anthony Motz, 9501 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v South Chicago, 111. Seje se vrše četrto nedeljo.
Kdor izmed rojakov in rojakinj želi pristopiti h kateremu teh društev se naj zglasi pri društvenem tajniku za pojasnila.
Že stara je vojaška slava slovenskih junakov. Po celi Evropi so se borili slovenski fantje za čast in slavo očet-njave. Najstarejši je kranjski pešpolk št. 17, ki ima za seboj 2041etno zgodovino, pisano z junaškimi deli in junaško krvjo. Lepo je opisal zgodovino teh junaštev slovenskih v knjigi Družbe sv. Mohorja "Zgodovina kranjskega c. in kr. pešpolka št. 17" profesor dr. Karel Capuder. — Kot knjiga junakov se bere po naših domovih prelepo delo "Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini", ki jo je spisal slovenski rojak Jernej Andrejka pl. Livno-graški, ki se je sam kot poročnik 17. pešpolka udeležil slavnih činov naših fantov v Bosni. Jernej Andrejka — naš rojak iz kamniškega okraja — je postal pozneje častnik cesarjeve telesne straže ter bil povišan v plemiški stan. Kdo bo mogel popisati vsa junaštva sinov našega naroda v tej največji vseh vojsk? Ogromno bo to delo, a izvršiti se bo moralo, da dela in čini teh junakov ne ostanejo pozabljena.	-"V
Radi bi bili na tem mestu zbrali vsaj junaštva onih, ki so dobili plačilo za svoje junaštvo z raznimi odlikovanji. Saj koliko jih je, ki so izvršili čudeže junaštva, a za nje nihče ne ve in ne bo nikdar nihče vedel. Njihova ime na so in ostanejo pozabljena. Kdo se ne spomni prelepe pesmi našega S. Gregorčiča, kjer odlikovani junak na bojnem polju pripne svetinjo enemu izmed mrtvih tovarišev:
"Kar meč, kar strel jih je pomoril, v tem enem sem odlikoval; teh slednji manj kot jaz ni storil, več kot mi vsi je žrtvoval!"
Naša kri! Kdor te ne pozna, te lahko sodi napačno. Pa ti gre in stori svojo dolžnost, še več kot dolžnost, v najtežjih okolnostih, sam, brez prič svojega junaštva. Kako lepo se to bere v Silvin Sardenkovi pesmi "Kaj še havptman govori: Ali imate več takih ljudi?"	j .
Cvet in pesem v slednjem vozu. Vlak vojakov svatbenih: "Hajdimo na bojno svatbo!" Vid je tih.
Stotnik se mu strog približa, čudi resnim se očem: "Ti pa nisi vdan cesarju?" Vid je nem.
Toda na bojišču se tihi Vid izkaže junaka. Sam gre daleč čez hrib proti sovražniku, kjer umrje junaške smrti.
Stotnik gleda z daljnogledom: "Dajte mu najvišji red! V delih bil je vdan cesarju — brez besed!"
Kolikokrat pa ni nikogar, ki bi saj z daljnogledom bil priča, kako junaško umirajo slovenski sinovi.
Pripovedujejo nam častniki slovenskih polkov. Pride vprašanje: "Koga predlagate v odlikovanje?" — "Vse — vsi so junaki, od prvega do zadnjega!"
Pa žal, ni nam bilo mogoče, za to številko in za to priliko sestaviti niti imen onih, ki so prejeli zlate in srebrne svetinje. Preveliko je število teh. Vendar hočemo tu podati nekaj prič našega junaštva. Deloma je morda "Slovenec" o tem že poročal. Nič ne de. Vsi tega niso brali in če so brali, nič ne škodi, če bero še enkrat. Naslednje vrste naj bodo enotna slika deloma uradnih, deloma poluradnih pohval ter poročil častnikov o slovenskih junakih. Iz vsakega stavka zveni spoštovanje pred brezprimernim junaštvom slovenskih polkov. To so nepristranske priče, ki pričajo nam in našim potomcem, nam in našim sosedom, nam in sovražnikom našim, da se slovenski polki danes bore z isto občudovanja vredno hrabrostjo, katero so pri Slovencih občutili vsi sovražniki Habsburga od Turka do Napoleona in Laha in ki so jo hvalili in občudovali naši habsburški vladarji ter njih poveljniki slavnega imena, kakor je bil
naš oče Radecki in drugi.
* * *
Številne vzglede neprekosljivega junaštva slovenskih fantov najdemo — četudi jim je odmerjen le majhen prostor — v dveh knjigah, ki ju je izdal general infanterije in ravnatelj c. in kr. vojnega arhiva Emil pl. Wojnovich "Naši vojaki" in "Naši častniki". — Poleg tega nam služijo uradna Hoet-ferjeva poročila, dnevna povelja poveljnikov ter pisma poveljujočih častnikov. — Same nepristranske priče. * * *
SLAVA 17. PEŠPOLKA.
Ta polk se je odlikoval v Galiciji že od početka vojske. Uradna poročila naša ga omenjajo z drugimi polki železnega III. kora z veliko pohvalo.
O junaštvih tega našega polka, ki jih je doprinesel v Galiciji, naj govore še naslednje priče:
General infanterije pl. Wojnovich piše v svoji knjigi o 17. pešpolku:
Polkovnik in njegov polk.
(Iz Woynovicheve knjige "Unsere Offiziere".)
Dne 26. avgusta 1914 je pešpolk vitez Milde št. 17, ki se dopolnjuje v
Ljubljani ter ima za seboj 2041etno slavno zgodovino, prejel v tej siloviti vojski svoj ognjeni krst.
Rusi so zapadno od Zloczowa ob obeh straneh ceste in železnice Lvov-Zloczow imeli utrjeno postojanko, proti kateri je naš III. zbor imel izvršiti napad.
V smislu dispozicij poveljstva 6. pehotne divizije je prodiral pešpolk št. 17 (trije bataljoni, četrti je bil ta dan ločen) pod poveljstvom polkovnika Adolfa barona pl. Stillfried in Rathe-nitz z dvema bataljonoma v prvem, s tretjim v drugem redu na desnem krilu divizije. Ko je dospel do širokega gozda kakih 2500 korakov proč od sovražne postojanke, ga je sprejel dobro merjen, hud topniški ogenj, ki je kaj kmalu iztrgal velike vrzeli med prodirajočimi stotnijami.
Bataljonski in stotnijski poveljniki so čisto pravilno spoznali, da gozdni rob nudi preveč markanten cilj in da Rusi izvrstno merijo na gozd ter so zato prenesli napad dalje naprej v odprto ozemlje proti spredaj leželi goli šini.
Toda tudi proti tej višini in bližnjemu ozemlju je ruska artiljerija takoj z največjo gotovostjo streljala ter je pošiljala granato za granato in dež šrapnelov proti našim postojankam, tako da tudi rezerve niso nikjer mogle najti zavetja; ogenj sovražne pe-iicte pa očlvidno ni bil merjen,
Polkovni poveljnik baron pl. Stillfried je po svojem prihodu na bojišče sledil poteku boja najprvo na robu gozda. Pri tej priliki mu je udarila na pleča kot glava velika plast zemlje, ki jo je vrgla v zrak granata. — Pozneje pa, ko so vsled napredovanja nekaterih ruskih stotnij proti zasedeni višini bile poslane v boj tudi rezerve obeh bataljonov in je bilo tretjemu bataljonu poslano povelje, naj poseže v boj na desnem krilu, je odšel polkovnik s svojim štabom dalje v odprto zemljo.
— Naenkrat — proti 3. uri popoldne — so otvorili Rusi nadvse silovit ogenj iz topov, pušk in strojnih pušk proti višini in sosednjim obronkom, obenem je bilo opaziti tudi nadaljnje prodira-ruske pehote. — Izgube v vrstah hrabrih sedemnajstih so bile vedno večje; od obeh bataljonov so bili bataljonska poveljnika in vsi stotnijski poveljniki kakor tudi skoro vsi poveljniki vojev deloma mrtvi, deloma ranjeni, ostanek moštva deloma brez vodstva; šesti kompaniji na primer je poveljeval re-zevni kadetni aspirant.
Bila je tedaj nevarnost, da bi se vkljub vsemu junaštvu in vsej trdo-vratnosti, s katero so se borili vrli Kranjci, slednjič pod strahovito silo sovražnega ognja vendar utegnilo pojaviti umikanje, ki bi se — četudi bi se začeli umikati le posamezniki — lahko preneslo na druge, kar bi imelo nepreračunljive posledice. — Ko je tedaj polkovnik videl, da je nekaj mož res skočilo pokonci ter teklo proti zarezi za fronto, je zaklical z močnim glasom: "Stoj! — Stoj!", tekel v najhujši toči krogel do rojne črte, se tam vrgel na tla ter zaklical na ves glas: "Sedaj leži vaš polkovnik tu! — Sedaj ne pojde noben nazaj!"
Ta poziv nadvse priljubljenega in čaščenega polkovnega poveljnika je odločil pri moštvu, postojanko so z železno energijo držali. Polkovnik baron Stillfried je ostal odslej pri svojih hrabrih v rojni črti, dokler ga ni sovražni šrapnel težko ranil. Težkega srca je moral zapustiti bojišče in svoj vrli polk. Njegovo Veličanstvo je po-
ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU.
Društvo Sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse.'
ODBOR ZA LETO 1915.
Predsednik..................George Stonich.
Podpredsednik...............Stephen Kukar.
Tajnik..........................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr.
Blagajnik.......................John Petric.
Reditelj...........,,...........Frank Kocjan.
NADZORNIKI:
Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.
Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za SOc na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:
JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.
delilo visokozaslužnemu polkovniku vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo.
Kranjci ne odjenjajo.
(Iz Woynovicheve knjige "Unsere Offiziere".)
Hrabri, preizkušeni, rdečerjavi "sedemnajsti", sinovi ljubljanske pokrajine, katerih junaški poveljnik polkovnik baron pl. Stillfried je bil takoj začetkom bojev v Rusiji ranjen ter dobil vitežki križec Leopoldovega reda, ti vrli so v teku vojske vedno iznova do-prinašali dokaze svoje strumne discipline, svojega čuta za izvrševanje dolžnosti in svoje sposobnosti. En dokaz za vse namestu mnogih: Na višini pri Wolczi Dolni ima četrti bataljon pod majorjem Jurijem Pichlerjem zaseden gozdni rob. Rusom, ki z vso silo rije-jo dalje, je na tej važni postojanki mnogo ležeče; saj je najbolj izpostavljena na celi bojni črti. To pa vedo tudi naši, to vedo vsi doli do najmlajšega pešca — gozdič je treba držati za vsako ceno. Neprestan ogenj iz pušk, in marsikak zahrbtni šrapnelski zadetek pobirajo med sedemnajstimi na strah vzbujajoč način. Ti pa ne odje-
njajo, nasprotno, skupaj s sosednjimi oddelki napravijo nenaden sunek, tako da je bataljon dospel prav blizu sovražnih jarkov. Ker pa še ni bila dana možnost splošnega prodiranja, so sedemnajsti na obeh straneh osamljeni in, ko napoči tema, morajo zopet nazaj v svojo prejšnjo postojanko. Tam pa, na robu gozda, se zagrizejo ter se ustavljajo kot železen zid sovražniku nič manj ko štirinajst dni, komaj 200 korakov od Rusov oddaljeni, ki jih napadajo neprestano z divjim ognjem iz pušk in topov. Major Pichler, ki se je nahajal vedno med svojimi vojaki v prvih vrstah, je s svojim pogumnim zgledom vzpodbujajoče in navdušujoče vplival na vse in v precejšnjem deluje pripisovati njegovemu vplivu, da se je bataljon, ki se je tekom strahovitega boja skrčil skoro na tretjino svojega stanja, mogel tako junaško držati.
(Dalje prih.)
Uljudno.
Turist: "Kako daleč smo še od vo-dopada?".
Vodnik: "O, samo še par minut! Kakor hitro prenehajo dame govoriti, bomo čuli bobnenje vodopada!"
m

Skrivnostni zabojček.
Spisal A. Conaji Doyle.
uti
3 C
w
(Konec.)
"Prijatelj, zelo se motiš," sem odvrnil precej občutljivo. "Spoznal boš v svojo škodo, kakor se bojim, da jaz nisem ne pretiraval, ne napačno raz umel onega razgovora. Kar se tiče zaboja nisem nikdar poprej videl kaj enakega. V njem je gotovo kak občutljiv stroj; o tem sem prepričan vsled načina, kako sta možaka z njim rahlo ravnala in o njem govorila."
"Ti delaš iz komarjev slone," dejal je Dick. "Ali ni bolj pametno, da greva v dvorano in si naročiva steklenico rdečega vina? Tamkaj mi lahko pokažeš ta dva Orsinija."
"Dobro," sem odgovoril, "sklenil sem, da jih kar nič ne izpustim izpred oči. ' Vendar jih ne opazuj preveč, kajti jaz ju ne maram potrditi v slutnji, da sta bila opazovana."
"Le zanesi se nAne," je dejal Dick, "saj me poznaš, jaz bom tako nedolžen in preskrbljen, kakor jagnje."
Precej potnikov je sedelo okolo velike osrednje mize; nekateri so se borili z upornimi kovčegi in zavoji odej, drugi so jedli, nekateri pa čitali in igrali. Onih pa, ki sva ju iskala, ni bilo v dvorani. Napotila sva se iz salona in gledala v vsako kajito, vendar nikjer ni bilo sledu o njih.
"Sveta nebesa!" sem si mislil, "morda sta ravno v tem trenutku pod nama, v prostoru za stroje, kjer se pripravljata za izvršitev svojga peklenskega načrta!" Bolje je bilo na jasnem biti glede na nevarnosti, kakor pa trepetati v taki negotovosti.
"Steward," je rekel Dick, "kje pa so še drugi gospodje?"
"Dva sta v sobi za kadilce, gospod," je odgovoril Steward.
To je bila majhna prijazna soba tik shrambe za jedila, ki je bila razkošno opravljena. Odprla sva vrata in vstopila. Prav odleglo mi je, ko sem ju zagledal. Sedela sta pri mizici in kadila. Pred njima je pa ležal kupček kvart. Skrivaj sem sunil Dicka, da bi ga opozoril, da sva našla, kar sva iskala, nato pa sva se kolikor mogoče malomarno vsedla k bližnji mizici. Zdelo se je, kakor da se zarotnika le malo zmenita za naju. Pozorno sem ju o-pazoval. Igra, ki sta jo igrala, se imenuje "Napoleon". Oba sta jo izvrstno igrala in jaz si nisem mogel dovolj na-čuditi sili duha teh ljudi, ki sta se s tako skrivnostjo v svojem srcu mogla tako živo zatopiti v igro. Denar je urno prehajal iz roke v roko, vendar se je zdelo, kakor da sreča ni naklonjena večjemu izmed igralcev. Naposled je zaklel, zagnal kvarte po mizi in' ni hotel več igrati.
"Ne, ne igram več; vse izgubim, ako igram še dalje," je rekel.
"Nič zato," je dejal njegov tovariš, ko je pobiral svoj dobiček, "nekoliko dolarjev več ali manj, po delu današnje noči pa ne pride v poštev."
Čudil sem se drznosti lopova, vendar sem upiral svoje oči v strop in sem pil svoje vino kolikor mogoče malomarno, da ne bi izdal svoje razburjenosti. Čutil sem, da je Flannigan gledal kakor volk va-me, da bi se prepričal, če sem razumel njegovo namiga-vanje. Zašepetal je nekaj svojemu tovarišu, česar pa nisem mogel slišati. Bila je nekaka opozoritev, mislim, kajti drugi je nekoliko jezno odgovoril:
"Neumnost! Čemu ne bi govoril, kar mislim? Ravno prevelika opreznost je ona stvar, ki bi najine načrte uničila."
"Vendar nimam rad, da brez povoda kdo moje besede kritikuje ali prekinja. Jaz imam ravno toliko interesa pri našem uspehu kakor ti — še več, kakor upam."
Zelo se je bil razvnel in je razburjen vlekel dim iz smodke.
Drugi lopov pa je živo opazoval Dick Mertona in mene. Vedel sem, da sedim poleg obupnega človeka; najmanjše znamenje od moje strani, da vem za skrivnost, bi mu bilo dovolj, da mi porine bodalo v srce; vendar sem se bolje držal, kakor bi v tako .težavnih okoliščinah samemu sebi pripisoval.
Dkk seveda je sedel tako nepremično tn bil je na videz tako nezavesten kakor egipčanska sfinga.
Nepričakovano se obrne eden tuj-•cev k meni:
"AN mi morete povedati, gospod,'' je rekel, "kdaj se bo kaj čulo o naši ladji?"
Obadva sta zrla vame; morda je anoj obraz nekoliko prebledel, a moj glas je bil trden, ko sem odgovoril: "Jaz mislim, gospod, da se bo čulo o njej tedaj, ko dospe v Queenstown."
"Ha, ha!" se je zasmejal mali možak "vedel sem, da mi boste to dejali. Ne suvaj me pod mizo, Flannigan, jaz ne morem tega prenašati. Dobro vem kaj delam. Vi niste prave zadeli, gospod," je nadaljeval in se obrnil zopet k meni.
"Morda kaka mimovozeca ladja, je
dejal Dick.
"Ne, to tudi ne."
"Vreme je krasno," sem rekel, "zakaj naj bi ne čuli o nas ob koncu vož-nje?
"Tega nisem rekel, da se ne bo čulo o nas takrat. Morda se tudi ne bo, na vsak način pa se takrat ne bo čulo
najprej o nas."
"Kje pa torej?" je vprašal Dick.
"Tega ne boste nikdar vedeli. Za
dostuje naj, ako povem, da bode neka hitra in skrivna stvar sporočila, kje da se mi nahajamo, in to predno napoči zopet dan. Ha! Ha!" In zopet se je začel hihitati.
"Pojdi gori na krov!" je godrnjal njegov tovariš, "nekoliko preveč onega preklicanega žganja z vodo si pil. Raz vezal ti je tvoj jezik. Pojdi!" In zagrabil ga je za roko ter ga vlekel iz sobe; čula sva ju, kako sta ropotala po stopnicah navzgor in dalje po krovu.
"No, kaj misliš sedaj o tem?" sem šepetnil ter se obrnil proti Dicku. On pa je bil ravno tako miren kakor vedno
"Kaj mislim?" je rekel; "no, ravno isto mislim, kakor njegov tovariš, namreč da smo poslušali blodnje napol pijanega človeka. Kar smrdel je po žganju."
"Neumnost, Dick! Videl si, kako je oni drugi skušal ustaviti njegovo govorjenje."
"Seveda. On ni hotel, da bi se nje gov prijatelj delal smešnega pred tuj ci. Morda je oni majhni norec, drugi pa je njegov varuh. Prav mogoče je to!"
"Oh, Dick, Dick!" sem vzdihnil, "kako moreš biti tako slep! Ali ne vidiš, kako je vsaka beseda potrjevala moje prejšnje sumnje?"
"Neumnost!" je rekel Dick; "ti samega sebe razburjaš. No, kaj vraga vendar razumeš pod celo to nesmislijo o neki skrivnostni sili ali stvari, ki bo svetu sporočila, kje da se nahajamo?" "Takoj ti povem, kaj je mislil Dick, "Takoj ti povem, kaj je mislil Dick," sem rekel, se sklonil naprej ter prijel svojega prijatelja za roko. "Mislil je na nenaden ogenj in sij, ki ga bo daleč na odprtem morju ob ameriškem o-brežju zagledal kak samoten ribič. To je, kar je mislil."
"Nisem si mislil, da si tak bedak, Hammond," je rekel Dick Merton o-stro. "Ako boš hotel pametno razlagati pomen brbljanja vsakega pijanca, prideš vedno do kakega čudnega zaključka. Ravnajva se po njunem vzgledu in pojdiva na krov. Ti potrebuješ svežega zraka, kakor mislim. Pomorsko potovanje ti bo neznansko dobro delo."
"Ako srečno učakam konec te vožnje,^"^sem vzdihnil, "obljubljam, da se ne podam nikdar več na morje. Mizo pogrinjajo ravnokar; radi tega pač ni vredno hoditi na krov. Jaz kar tukaj počakam kosila."
"Nadejam se, da te najdem ob kosilu pri boljši volji," je dejal Dick in odšel.
Skoro mi ni treba praviti, da se moj tek vzpričo dogodkov, ki so se dogodili tekom dneva, ni zboljšal. Vendar sem se mehanično vsedel k mizi ter poslušal pogovore, s katerimi so se potniki kratkočasili. Bilo je vsega skupaj blizo sto potnikov prvega razreda, in ko je začelo krožiti vino, so se njihovi glasovi združili'z žvenketom posode v pravcati Babel. Sedel sem med čvrsto a precej nervozno staro gospo in resnim mladim duhovnikom; ker nikdo od sosedov ni začel pogovora, sem se tudi jaz sključil v svojem sedežu ter prebil svoj čas z opazovanjem svojih sopotnikov. Opazil sem Dicka na drugem koncu mize; del svoje pozornosti je posvečeval kuretini na krožniku, drugi del pa samozavestni mladi dami, ki je bila njegova soseda. Kapitan Dowre je sedel na častnem mestu na mojem koncu, ladjin zdravnik pa na drugi strani. Zelo sem bil vesel, ko sem opazil, da je sedel Flannigan ravno meni nasproti. Dokler sem ga imel pred svojimi očmi, sem vedel, da smo vsaj za ta čas varni. Moji pozornosti ni ušlo, da je zelo veliko vina pil in veliko govoril. Njegov prijatelj Muller je sedel nekoliko sedežev nižje doli. Jedel je malo in bil sploh videti zelo nemiren.
"Cenjene dame," je dejal naš veseli kapitan, "nadejam se, da se bodete počutile na krovu naše ladje kakor doma. Kar se tiče gospodov, nimam nobenega strahu. Steklenico šampanjca, steward. Ta čaša velja ugodnemu vetru in hitri vožnji! Nadejam se, da bodo naši prijatelji v Ameriki čuli o našem varnem prihodu tekom osem ali k večjemu devet dni."
Ozrl sem se na svojo dvojico. Ako-ravno je bil pogled med Flanniganom in njegovim zaveznikom, švignil kakor blisk, sem ga vendar vjel. Zloben na-smehljaj se je prikazal na tenkih ustnicah Flanniganovih.
Pogovor se je pletel dalje. Politika, zabava, vera, o vsem se je govorilo. Jaz sem molče in pozorno poslušal. Prišlo mi je na misel, da bi nikomilr ne škodovalo, ako bi napeljal smer pogovora na mojo stvar, ki mi je vedno rojila po glavi. Pretresavati bi se dala čisto odkrito in doseglo bi se saj to, da bi bil kapitan opozorjen na nevarnost. Poleg tega bi tudi mogel opazovati, kakšen vtisek bi to naredilo na obraza zarotnikov.
Naenkrat je pogovor nekoliko zastal. Bilo je videti, kakor da bi bili običajni zanimivi predmeti že izčrpani. Prilika je bila ugodna.
"Ali smem vprašati, kapitan," sem rekel, se sklonil naprej in govoril zelo razločno, "kaj mislite vi o zarotah Fe-nijcev in drugih anarhistov?"
"To so posamezni prenapeteži," je
rekel kapitan, "abotni so seveda tudi in zlečisti."
"To so tolpe brezimnih lopovov," je rekel nek ošaben star gospod poleg njega.
"Kapitan!" je rekla debela gospa ob moji strani, "ali vi v resnici mislite, da bi bili zmožni razstreliti kako ladjo v zrak?"
"Niti najmanj ne dvomim, da bi to storili, ako bi mogli. Zelo sem pa gotov, da moje nikdar ne bodo."
"Ali smem vprašati, kakšne varno stne odredbe so proti njim ukrenjene?' je vprašal nek postaren gospod koncem mize.
"Vse blago, ki se ga pošlje na ladjo, se natančno preišče," je dejal kapitan Dowie.
"Mislite si pa, ako bi kak potnik prinesel seboj razstrelivo," sem pripomnil jaz.
"Oni so preveč strahopetni, da bi na ta način stavili svoje življenje v nevarnost."
Tekom tega pogovora ni pokazal Flannigan niti najmanjšega zanimanja za predmet. Sedaj pa je dvignil svojo glavo in se ozrl proti kapitanu.
"Ali ne mislite, da jih nekoliko omalovažujete?" je rekel. "Vsaka skrivna družba je proizvedla obupne ljudi — zakaj ne bi jih tudi Fenijci? Mnogo je ljudi, ki mislijo, da je častno umreti v službi kake stvari, ki se jim v njihovih očeh zdi prava."
"Umor ne more biti v očeh nobenega človeka časten in pravičen," je dejal duhovnik.
"Bombardiranje Pariza ni bilo ničesar drugega," je dejal Flannigan, "in vendar ga je ves svet gledal mirno in je spremenil odurno besedo 'umor' v lepši izraz 'vojska'. V nemških očeh je bila popolnoma pravična. Čemu bi v očeh Fenijcev tudi dinamit ne bil o-pravičen?"
Njihove prazne baharije vsaj do-sedaj še niso dovedle do nobenega dejanja," je rekel kapitan.
Oprostite," je odvrnil Flannigan, "ali ni dovoljeno izraziti dvom glede usode ladje Dotterel? V Ameriki sem našel ljudi, ki so mi zatrjevali iz svoje lastne osebne vednosti, da se je na oni ladji nahajal premogov torpedo."
Potem so lagali," je rekel kapitan. 'Dokazalo se je popolnoma natančno pred sodiščem, da je bila vzrok nesreče eksplozija plinov med premogom — toda bolje je, ako se razgovarjamo o kaki drugi stvari, sicer bodemo krivi, da dame ne bodo mogle spati," in pogovor se je zopet zasukal v drug, manj nevaren tir.
Med tem razgovorom je Flannigan zastopal svoje stališče z gentlemansko obzirnostjo in mirno prepričevalnost-jo, kakoršne bi mu ne bil prisodil. Nisem si mogel kaj, da ne bi občudoval človeka, ki je mogel tik pred obupno namero mirno razpravljati o stvari, ki je tako globoko segala v njegovo dušo. Popil je bil, kakor sem že omenil, precej vina, vendar je bilo njegovo vedenje ravno tako umerjeno kakor po navadi; opazila se je samo rahla rudečica na njegovih bledih licih. Potem ni več posegel v pogovor; videti je bilo, da se je uglobil v svoje misli.
Vrtinec nasprotujočih si misli je divjal v moji glavi. Kaj mi je bilo storiti? Ali naj bi sedaj vstal ter zarotnika javno razkrinkal? Ali naj bi prosil kapitana na kratek razgovor v njegovi kabini ter mu vse razkril? Za trenutek sem se skoro odločil za to, a takoj se me je polastila stara običajna bojazljivost s podvojeno silo. Ko-nečno bi se utegnil vseeno motiti. Dick je čul dokaze, vendar ni hotel verjeti vanje. Naposled sem sklenil pustiti celi zadevi prosto pot. Neko čudno, nemirno čustvo se me je polastilo. Čemu naj bi pomagal ljudem, ki so bili slepi nasproti svoji lastni nevarnosti. Na vsak način je bila dolžnost častnikov, varovati nas in ne naša dolžnost, opozarjati jih na nevarnost. Izpil sem nekoliko kozarcev vina, nato pa sem omahovaje odšel na krov z namenom, obdržati svojo skrivnost sam zase.
Krasen večer je bil. Celo v svojem razburjenem stanju sem se nehote naslonil na ograjo ter užival okrepčujoči zrak. Občudoval sem lepo, jasno nebo, a kakor meglica mi je legla na dušo misel, kaj bi bilo, ako se v tem za-čuje pok, ustavi udarec vijaka na ladji? Stresel sem se, in skušal se potolažiti.
"Konečno," sem si mislil, ko sem zrl na sinje globine pod seboj, "ako v resnici pride do najhujšega, je vseeno bolje umreti tukaj, kakor pa trpeti v dolgem smrtnem boju na bolniški poste-lji."
Človeško življenje se zdi sredi velikih sil narave prava malenkost. Vendar vse moje modrovanje ni moglo preprečiti, da se ne bi otresel strahu, tem manj, ker sem na drugi strani krova ugledal dve temni postavi, ki sem ju brez težave spoznal. Bilo je videti, kakor da se resno razgovarjata, vendar nisem mogel slišati, kaj sta govorila; radi tega sem se zadovoljil s tem, da sem hodil po ladji in pozorno opa zoval njuno gibanje.
V veliko olajšavo mi je bilo, ko je Dick prišel na krov.
"No, fante," je dejal ter me v šali dregnil med rebra, "dosedaj še nismo zleteli v zrak."
"Ne, še ne," sem dejal, "vendar to ni dokaz, da ne bomo."
"Budalost, fant," je rekel Dick; "ne morem si misliti, kaj ti je vteplo to izvanredno misel v glavo. Govoril sem z enim naših dozdevnih zarotnikov in reči moram, da se mi zdi prav (Nadaljevanje na 7. strani.)
DR. A. MATIACA
Slovenski Osteopatični
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi.
Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12.
JOHN
N, W. Phone 348
Siefanich
fŠJi :.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
M\ 915 N. Scott St., Joliet, IO_
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in trži® najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki prenJOf
The Will County National Bank
of Joliet, Illinola.
Prejem* raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele (veta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podprediedni* HENRY WEBER, kašir.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A.SGHOENSTBDT&GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
i Oscar J. Stephen
Sobe 201 ln 20! Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Sjj Kupuje in prodaja zemljišča g! v mestu in na deželi, ig Zavaruje hiše in pohištva prolyl ti ognju, nevihti ali drugi po-!fi škodbi.
! Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-
Isko stroko spadajoča pisanja. S
Govori nemiko in angleško. ^
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, V*
-
I
Garnsey, Wood & Lenno®
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET,
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo ** lej postregli z najnižjimi tržnimi <*" nami. Mi imamo v zalogi vsakov«^ nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki » trdi les, lath, cederne stebre, desk >® šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo! M'11 bomo zadovoljili in ti prihranili den*-'
W. jr. LYONS
Naš office in Lumber Yard na DES PLAINES I NCLINTON
Metropolitan Drug Ston
N. Chicago & Jacksoa Sta.
Slovanska lekarn:
+ JOHNSONOM + "BELLADONNA" OBLlf
REVHATEHU HROMOSn BOLESTI . KOLKU BOLESTIH t ČLENKIH nevraloh PRcmuj
OTRPLOSTI ICSlC SLABOTNO! KRIŽU
SLABOSTIH y {LBKM ji Pljučnih n prsnh bar MRAZENJU T Živem) VNETJU OPRSNB FREHLAJENJU BOLESTIH » UBJltf BOLESTIH
HUCWKA&JU
ELIXIR
BITTER-WINE1
f<m>
thine ROVO
horke viko
— ......_ l IIMI ^ . ......—
"^fWuKd byJOSEPH TRtNtR XAsMand Ave.
Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubimo okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli
Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo.
Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih:
nemirnosti po jedi, zabasanosti,
kislini in grenkobi v ustih, riganju ali metanjem, napetosti ali driski.
Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res pri-neslo'mir in zadovoljnost ter veselje do življenja.
n
e i
i
DOBITE JE V VSEH LEKARNAH.
CENA EN DOLAR-
Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj-Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoPef kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali S0C-Po pošti 35 ali 60c.
JOSEPH TRINER,
IZPELO VATELJ.
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILl"
Slovensko Katoliiko
Marije
(S. C. M. B. Society of
Ustanovljeno 15, avgusta 1909
PITTSBURGH,
Samostojno Pod. Druitvo
Vnebovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910
PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
^sa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa L porotnika.
Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
]m i
s
s s
s
s
g
Si
s s s s s s s s s s s s
Si
s
m s«
s
UR
B a m B m B m B m »'s B ^B^B^B^B^B
Učite svojo deco slovensko moliti in citati
iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
katekizem
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois

Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
w. w^lkowi^lk:
Pogrebni Zavod in Konjušnica. ■74» COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
IS
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
__ 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona
Catawba belo vino 80c galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naroČilih cena po dogovoru.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
EE=
»"MMSMtMMIKftmiftMHMtfJUMMfmmimjMMftimm
ljudska banka
Vložite svoj denar &a obresti v največjo in najmočnejšo banko
-.rva?9

v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Bank

PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
"""•••mmmmmmm^tm

SKRIVNOSTNI ZABOJČEK.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
'fummmmmmaammmmmtmmmmmmaaam
dostojen človek; po njegovem govorjenju bi ga sodil, da je sportsman."
"Dick," sem rekel, "jaz sem tako prepričan, da imata ta dva sportsmana peklenski stroj pri sebi in da se mi nahajamo ob robu večnosti, kakor da bi ju že Videl, kako sta prižgala vžigalo."
"No, ako v resnici tako misliš," je rekel Dick, za trenutek skoro prestrašen vsled mojega resnega zatrjevanja, "potem je tvoja dolžnost, da obvestiš kapitana o vsem, kar sumiš."
"Prav imaš," sem rekel, "hočem. Moja abotna bojazljivost me je dose-daj ovirala, da tega še nisem storil. Moje mnenje je, da je mogoče naše življenje rešiti samo na ta način, da mu razkrijemo celo zadevo."
"Dobro, pojdi in stori sedaj," je rekel Dick; "vendar nikar ne vmešavaj moje osebe v to zadevo."
"Govoriti hočem ž njim, ko pride s poveljniškega mosta," sem odgovoril, "med tem pa ne smem izgubiti .✓nih dveh izpred svojih oči."
"Obvesti me o uspehu," je rekel moj tovariš, in odšel, kakor se mi je zdelo, iskat prijetnejše zabave, kakor sem mu jo jaz ponujal.
Ko sem ostal tako prepuščen sam sebi, sem se spomnil, kam sem se zjutraj umaknil; splezal sem na ograjo, zlezel v rešilni čoln in se vlegel vanj. Tu sem nemoteno živel svojim mislim, lahko sem pa tudi vsak trenutek videl svoja neprijetna soseda, ako sem malo vzdignil svojo glavo.
Minula je cela ura in kapitan je bil še vedno na mostu. Razgovarjal se je z nekim potnikom, vpokojenim pomorskim častnikom. Od tam, kjer sem ležal, sem mogel videti rdeče konce njihovih cigar. Tema je bila sedaj, tako tema, da sem komaj mogel razločevati Flannigana in njegovega tovariša. Sedela sta zopet na onem mestu, kakor po kosilu. Nekaj drugih potnikov je bilo raztresenih po krovu, vendar jih je že mnogo odšlo v salon. Čudna tišina je vladala v zraku. Glasovi straže in ropotanje krmilnega kolesa so bili edini glasovi, ki so motili tišino.
Minulo je pol ure. Kapitan je bil še vedno na mostu. Zdelo se je, kakor da ne bi nikdar hotel priti doli. Moji živci so bili skrajno napeti. Pogledal sem preko čolna in opazil, da sta naša dva sumljiva potnika prišla na to stran in stala sedaj skoro naravnost pod menoj. Svetloba kompasne hišice je obsevala obraz lopova Flannigana. Celo pri tem kratkem pogledu sem videl, da je Mullerju visel njegov plašč preko njegove roke, kojega vporaba mi je bila tako dobro znana. Bilo mi je, kakor da je moje osodepol-no odlašanje povzročilo smrt dvesto nedolžnih ljudi.
"Ta-le prostor bo zadostoval," je rekel nek glas.
"Da, od vetra obrnjena stran je najboljša."
"Radoveden sem, ako se bo dal petelin izprožiti." "Prepričan sem, da se bo dal." "Ob desetih sva nameravala spustiti jih v zrak, ali ne?"
"Da, točno ob desetih. Še osem minut imava časa."
"Slišali bodo udarce petelina, ali ne?'
"To nima nobenega pomena. Potem bo že prepozno za vsakogar, da bi preprečil izproženje."
"Prve novice bodo dospele najpreje nekako okoli polnoči."
"To bo moje delo."
"Ne, moje."
"Ha! Ha! To že poravnamo."
Zopet je nastal premor. Za tem sem slišal Mullerja šepetati: "Samo pet minut še."
Kako počasi se je zdelo, da minevajo trenutki! Lahko sem jih štel po glasnih udarcih svojega srca.
"To bo povzročilo senzacijo na "suhem,1" sta nadaljevala razgovor.
"Da, pisanja bo mnogo po časnikih."
Vzdignil sem glavo in pogledal preko čolna. Nobenega upanja ni bilo videti. Smrt mi je zrla v obraz. Kapitan je naposled odšel s poveljniškega mostu. Krov je bil prazen, samo oni dve temni postavi ste stali v senci rešilnega čolna.
Flannigan je držal odprto uro v svoji roki."
"Še tri minute," je rekel. "Postavi zaboj na krov."
"Ne, postavimo ga sem na ograjo."
Po glasu sem vedel, da sta ga postavila poleg obešala za čolne na tla in sicer skoro popolnoma pod mojo glavo.
Zopet sem pogledal iz čolna. Flannigan je stresal neko stvar iz papirja v svojo roko. Bilo je nekaj belega in zrnatega, ravno ista stvar, ki sem jo zjutraj videl v njegovi roki. Brez dvoma je bilo to vžigalo, kajti stresel jo je v malo škatljo, in zopet sem začul oni čudni šum, ki je že poprej vzbudil mojo pozornost.
"Še eno minuto in pol," je rekel. "Ali naj potegnem jaz za vrvico ali ti?'
"Jaz potegnem," je dejal Muller.
Klečal je na tleh in držal konec vrvice v svoji roki. Flannigan je stal za rtjim s prekrižanimi rokami in izrazom silne odločnosti na svojem o-brazu.
Jaz nisem mogel več strpeti. Zdelo se mi je, da mi je ves moj živčni ustroj v trenutku odpovedal službo.
"Stojte!" sem zavpil in skočil na noge. "Stojte, zapeljani in brezbožni ljudje."
Oba sta omahnila nazaj. Menim, da
sta mislila, da sem kak duh, ker je mesečina oblivala moj bledi obraz.
Sedaj sem bil dovolj pogumen. Šel sem predaleč, da bi se zopet umaknil.
"Kajn je bil zavržen," sem dejal, "in on je usmrtil samo enega; ali hočete imeti kri dvestoterih na svoji duši?"	\
"Človek je blazen!" je rekel Flannigan. "Čas je. Izproži, Muller!"
Skočil sem na krov.
"Ne storite tega!" sem zavpil.
"S kako pravico hočete to preprečiti?"
"Z vsako pravico, človeško in božjo.'
"To ni vaša stvar. Proč od tod!"
"Nikdar!" sem zavpil jaz.
"Preklicani človek! Za preveliko stvar se gre, da bi imeli ceremonije tukaj. Jaz ga bom držal, Muller, ti pa izproži petelina!"
Boril sem se z orjaškim Ircem. Napor je bil brezuspešen; otrok sem bil v njegovih rokah.
Pritisnil me je bil ob ladjino ograjo in me držal.
"Sedaj," je rekel, "pa le pazi. On nas ne more ovirati."
Tovariš se je sklonil preko zaboja in prijel za vrvico. Nato je bilo slišati oster glas. Petelin je padel, zaboju se je dvignil pokrov, iz njega pa sta izletela — dva siva goloba-p i s m o n o š i !
* * ■.*
• Le malo nam še ostaja povedati. S takimi stvarmi se ne bavim rad natančneje. Cela stvar je preveč abotna in odurna. Najbolje, kar morem storiti, je morebiti to, da se dostojno umaknem s pozorišča ter prepustim športnemu dopisniku "New York Heralda", da zavzame moje mesto. Evo izrezka iz njegovih predalov kmalu po našem odhodu iz Amerike:
Polet golobov-pismonoš. Izvanredno! — Popolnoma novo tekmovanje se je minuli teden vršilo med golobi Johna H. Flannigana iz Bostona in Jeremije Mullerja, dobro-znanega meščana iz Lowella. Obadva sta žrtvovala mnogo časa in truda, da bi vzgojila boljšo vrsto golobov in poziv na boj je izšel že davno pred časom. Golobe sta dobro pripravila in zanimanje za konečni vspeh je bilo splošno. Poskus se je vršil na krovu prekooceanskega parnika "Spartanec", ob deseti uri zvečer onega dne, ko je ladja odplula in se je sodilo, da se nahaja kakih sto milj daleč od suhe zemlje. Dogovorjeno je bilo, da je oni golob zmagovalec, ki prvi pride domov. Po naših mislih je bilo treba obema gospodoma biti zelo opreznim, ker imajo nekateri kapitani svoje predsodke proti temu, da bi se vršili športni poskusi na krovu njihovih ladij. Navzlic neki mali težavi v poslednjem trenutku so izpustili goloba skoro točno ob deseti uri. Mullerjev golob je dospel naslednjega jutra v Lowell zelo izmučen, o Flanniganovem pa se dosedaj še ni ničesar čulo, a njegovi Drijatelji, ki so stavili veliko denarja na njegovega goloba imajo zagotovilo da se je cela zadeva vršila z največjo nepristranostjo. Goloba sta se nahajala v posebnem, v ta namen izumlje nem zaboju, ki se je dal samo s pomočjo vzmeta odpreti.
Na ta način je bilo mogoče jima dajati živeža skozi odprtino na vrhu, vsako dotikanje njunih peruti pa je bilo 'izključeno. Nekoliko takih tekem bi kmalu splošno priljubilo polete golobov-pismonoš v Ameriki in bi prineslo prijetno izpremembo in zabavo v zelo dolgočasno dostavljanje najnovejših novic.
G. Sretlicich J. Horwath
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna v osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI !
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111.
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnih,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil' za vsako prigodo in vreme.
i
Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247
josip klepec
JAVNI NOTAR 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
Slovencem iti Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Salomonska razsodba.
V Oberwaldu na Šlezkem se je ne davno dogodil ta slučaj. '»Kolesar je povozil gos in je hotel plačati zanjo seljaku dve kroni odškodnine. Kmet je hotel tri krone za gos. Kolesar je bil v zadregi; kaj mu bode gos, treh kron pa mu je bilo žal. Ker se nista zedinila, sta šla pred načelnika, a tudi on jih ni mogel pripraviti do sporazuma. Rekel je kolesarju, naj položi na mizo dve kroni, takisto seljak gos. Potem je vžel iz žepa eno krono, jo pri-del k denarju kolesarjevemu in Ves znesek izročil kmetu, sam pa je vzel gos. Tako je kolesar plačal prvotno ponujani znesek, kmet je imel zahtevane tri krone, načelnik pa je imel za eno krono lepo mlado gos. Res modra razsodba.
Hripavost.
Mnogo ljudi se v tem času leta lahko prehladi. Prehlajenje pa se kaj rado razvije v hripavost. Ne čakajte dalje. Odstranite prehlajenje in tako preprečite hripavost s rabljenjem Se-verovimi Tableti zoper Prehlad in Hri pavost. To zdravilo je hud sovražnik prehlajenju, hripavosti in vnetja. Ce na 25 centov. Zoper srbenje v grlu rabite Severov Balzam za Pljuča. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah, ali pa jih dobite naravnost od nas: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad
NAZNANILO.
Vsem svojim cenjenim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se pre ■selil iz svoje gostilne na 209 Indiana St..v svojo gostilno na
1134 N. HICKORY STREET (vogal Ross St.) kjer me lahko vsak čas najdete in vam vsak čas postrežem istotako do bro, kakor na prejšnjem prostoru.
Jolin IPetrio,
gostilničar 1134 N. Hickory St.	Joliet, 111
Joliet Steam Dye House
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
W. C, MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
Minikin 5c Mike's Best Sc
Bluth & Kochevar
Chicagog Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St.
JOLIET, ILL.
POZOR! POZORI
JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE.
Čedne in moderne obleke ca odrasle in mladino se dobe pri nai, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiket« izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Frank Juričič
10*1 N. Chicago St JOLIET, IL>
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
»Z.AJ
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleikem Jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige piiite n« največjo slovensko unija ko tiskarno t Ameriki:
Amerikanski^SIovenec
JOLIET,
ILLINOIS
DELO JAMČIMO.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer poste najbolje potieeleni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
mm
fm, ^f,^"'
Samo prt uieni 8e dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-ju ženskih in možkih las, kakor tudi za rast molkih brk In brade; za revmatizem kostibolj ali
trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila be/. uspeha, grrantiram $500. Pičite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vam poSljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St Cleveland, Ohio.

[MICHAEL CONWAY^
106 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
PcsojHje denar na zemljišča,
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
*
V So. Chicago, Ills.; Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
v
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKB.
Sobe v najem in Lunch Room.
S!
S m

Si
KAKO JE GAŠPER VOLKA ČAKAL.
Humoreska. Spisal Iv. Baloh.
ifi
Po naši vasi se je hipoma raznesla novica, da se nahaja v Mašunu — obširnem gozdu — velik volk. Vozniki, ki vozijo oglje na kolodvor, so ga videli in zatrjevali, da tako velikega volka še niso videli nikoli. Ni čuda, da se je vseh vaščanov polastil velik strah, tembolj, ker je vaški pastir prignal domov vso čredo ovac razun treh in ker sta ponoči pri dveh gospodarjih zmanjkala oba psa-čuvaja. Ženske so takoj uganile, da volk ni sam, ampak da ima pri sebi tudi volkuljo in gotovo tudi lačno družino. Čisto naravno je, da niso otroci v Mašunu več nabirali malin, ženske ne gob, vozniki pa so šli skupaj, boječ se, da ne bi jih napadla strašna zverina. —
V nedeljo po službi božji je oklical občinski tajnik pred cerkvijo, da dobi tisti, ki prinese glavo poglavarja vol lcove družine, pri županstvu nagrade dvajset kron. Možem in fantom so se sicer sline cedile po svitlih kronicah, toda večina vaščanov ni imela orožja, pa tudi upali se niso, ker mrcina v gozdu, tako so dejali, najbrže ni sam.
Tam pod cerkveno lipo pa je zvesto poslušal župansko oznanilo Pluskarjev Gašper in kar iz spomina mu ni hotelo iti tistih dvajset kronic za volkovo glavo. On je bil znan po celi občini kot divji lovec, vendar ni bil menda posebno nevaren, ker so rekli tisti, ki so ga poznali, da niti — mačka ne zadene. Gašper pa je imel prijatelja Šti-netovega Petra. Ta dva sta bila kot brata. Vedno sta bila skupaj. Skupaj sta v šolo hodila, skupaj sta jabolka kradla, skupaj sta šla k birmi in skupaj sta šla na nabor. Potrjena pa nista bila, tega pa nista bila onadva kriva. Skuhaj sta hodila za procesijo in skupaj za pogrebi, četudi nista bila soseda, in obljubila sta si, da bosta drug drugega pokopala. Ko je torej Gašper vzel na piko volkovo glavo, je seveda o tem moral zvedeti tudi Peter. Vsako nedeljo po popoldanski službi božji sta se dobila pod lipo in šla k županu na pol litra. Tam sta si povedala vse vesele in žalostne novice preteklega tedna.
Ko sta se torej preteklo nedeljo popoldne zopet dobila in ko so se drugi ljudje nekoliko oddaljili, je Gašper komaj čakal, da je izpregovoril:
"Veš kaj, Peter, na volka pojdiva!"
To je bilo pa čisto gotovo, če je Gašper kaj sklenil, da mu je Peter pritrdil.
"Bova pa šla" — je bil kratek njegov odgovor. Ko sta torej sedela pri svoji znani mizici v kotu, kot vsako nedeljo, je bilo treba natančneje določiti načrt.
"Veš kaj, Peter, kar jutri zvečer pojdiva. Danes je nedelja, se ne spodobi, jutri pa takoj, da naju drugi ne prehiti," je dejal Gašper.
''Dobro," je odgovoril Peter, "ampak, kako ga naj dobiva, ko ne vemo, kje ima svoj brlog?"
"Nič hudega," pravi Gašper, "meni je ves Mašun dobro znan. Boš videl, da ga dobiva. Za brlog res ne veva, ampak vado morava seboj vzeti. Volku eno uro daleč meso diši, to jaz vse -vem kot star lovec. Veš, tebi je pred tednom poginil tvoj pes Smuk; na vrtu si ga zakopal, izkoplji ga, deni ga v vrečo, jaz pa prinesem pušo. Mrhovino priveževa na tla ob hojo, da je mrcina ne odnese, midva ^leževa vsak na eno hojo in paziva, kdaj volk pride. Kdor ga prvi zapazi, ta drugega opozori; ti vzameš seboj cepin, jaz pa pušo. Vidiš, tako dobiva dvajset kron, in cela vas bo o naju govorila, da sva ljudi rešila strašnega sovražnika."
"Pametna misel, dober načrt," je pritrdil Peter; "kdaj se pa dobiva?"
"Jutri zvečer pridi k meni v mraku," mu odgovori Gašper. "Luna bo sijala, pot bo lepa, do desete ure sva v gozdu, potem nastaviva in ob zarji bo že volk naš, naše pa tudi županove kronice. Peter, to ga bova pila potem prihodnjo nedeljo."
"To ga bova pila," je ponovil Peter in izpil kozarec do dna.
Med tem je prišel v sobo županov hlapec Janez in pripravljal mize za večjo družbo, ki je ravnokar prišla. Janez je poslušal pogovor, ni se dosti zmenil za Gašperja in Petra, ko je pa slišal, da se gre za volka, tedaj je pa vendar pristavil: "Gašper, ti ga že ne boš nikoli."
Gašperja je pa to zjezilo; zato mu je glasno odgovoril: "Kaj pa tebi mar? Ti pa še manj, ko še puške nimaš!"
Tedaj je prišla družba v gostilno in mize zasedla. Pogovor med Gašperjem in Petrom je prenehal. Stvar je bila itak dogovorjena. Peter je vzel v roke nek star časopis, Gašper pa prižgal svojo pipo in čez nekaj časa sladko zadremal. Sploh je bila to njegova slabost, da je racj zaspal. Zato je dobil večkrat v cerkvi iz prižnice glasen ukor, če je le preveč na glas dreto vlekel, ako ga že ni popreje sunil v bok Peter, naj se vendar nekoliko premaga.
Ker družba ni hotela iti iz gostilne »lan se je pa nagnil, je Peter zbudil Gašperja, da je čas iti domov.
"Pa pojdiva," je dejal Gašper.
Plačala sta in šla.
"Torej jutri zvečer" — je še pristavil Gašper. "To ga bova pila."
"To ga bova" — je odgovoril Peter — in šla sta vsak proti svojemu domu.
Noč je minula, dan se je nagnil. Peter je izkopal Smuka in ga dal v vrečo.
Ko je nastal večer, je povedal Gašper svoji Rezi, da gre nad volka. Sicer je v drugih stvareh imela njegova Reza vedno prvo besedo, on pa drugo, ampak glede lova si pa Gašper ni dal reči besede. Zato mu tudi Reza ni branila, ker je vedela, da je vse zastonj. Ko je šel torej Gašper v podstrešje, je vedela, da gre po puško, a kje jo ima, tega pa še njej ni povedal. To je vedel samo Gašper in — Peter seveda.
Gašper je šel po Petra, ker ga dolgo ni bilo — pa sta šla v Mašun. Lepa je bila noč, in če kedaj, tako sta rekla, nocoj bo naš!
Gašper je vlekel Petra daleč notri v gozd. Ko sta prišla do nekega razpotja, pravi Gašper: "Vidiš, tukaj doli mora priti, ko bo šel v vas. Če pride do tukaj, mu bo zadišala mrhovina — in najin bo." i "Dobro," je dejal Peter, "le puško nabaši!"
I "Tako, zdaj je vse pripravljeno," je odgovoril Gašper. "Zdaj pa ti pojdi na to hojo, jaz bom šel pa na to zraven. Ko zapaziš volka, me opozori, jaz ga ustrelim, potem pa še ti s cepinom pobiješ."
Pa sta šla vsak na svojo hojo. Gašper je djal puško na vejo vrh glave ter se trdno oklenil debla. Prav prijetno se je sedelo gori na zeleni hoji. Peter se je pa še z jermenom privezal zaradi varnosti.
Lepa je bila noč. Tu pa tam so se na nebu prikazali oblaki ter so zakrili svetle zvezde. Nobenega glasu ni bilo čuti, le včasih se je slišalo iz daljave lajanje psov. Gašperju je bilo dolgčas in prižgal je svojo pipo. Tudi Petru je bilo dolgčas in skoro se je kesal, da je šel tako daleč; tega si pa ni upal povedati Gašperju. Minula je že dobra ura, a o volku ni bilo sluha.
Tedaj se je zdelo Petru, da Gašper smrči, kakor v cerkvi.
"Gašper, Gašper," dvakrat ga pokliče Peter, pa Gašper je zaspal tako trdno, da bi ga niti grom ne zbudil.
"Oh, ta neroda," je vzkliknil Peter. ''Kaj bo, če pride volk, ker nimam puške?"
Tako so minile ure. Tedaj je pa slabost prevzela tudi Petra in tudi ta je sladko zaspal. Tako sta oba čakala volka — visoko gori pa se jima je režala bleda luna. Minulo je polnoči. Tedaj se naenkrat zamaje Gašperjeva hoja in — lop — Gašper pade na tla. Nič se ni udaril, tako nalahko se je zmuznil doli po hojinih vejah, padel na mah, se zbudil, pa se mu je zdelo, da se mu je sanjalo in da spi na hlevu doma. Le pipo je izgubil iz ust. In zopet je zaspal.
Vstala je za gorami zlata zora — in zbudil se je Peter. Kako se pa začudi, ko na hoji ne zagleda Gašperja, ampak le njegovo puško.
Strah ga prevzame, če ni Gašperja volk požrl. Pod hojo vidi nekaj črnega. Gašper bo — si je mislil. "Oh, ta neroda," je vzdihnil, "morda se je še ubil."
Peter zleze doli, stopi h Gašperju in ga zbudi.
"1 kaj si pa delal, da si doli padel?" ga je vprašal Peter.
"Ja, kje pa sem?" — se je začuden vprašal Gašper.
"Zakaj pa ti nisi doli padel?" ga vpraša Gašper.
"Zato, ker sem bil privezati," odgovori Peter.
"A tako! Ali si kaj videl volka?" '
"Jaz ne." — "Jaz tudi ne!" — je odgovoril mirno Gašper.
"Kaj hočeva, že ni bilo nama namenjeno," ga je potolažil Peter.
Gašper je šel po svojo puško in šla sta domov.
"Pa nikomur ne povej," je dejal Gašper.
"Ne bom," je zatrdil Peter.
Tisto jutro je šel županov Janez po bglje v gozd. Ko zagleda Petra in Gašperja, ki sta ravno prišla v dolino, tedaj seveda precej ve, odkod gresta.
"No, Gašper, kje imaš volka?" — ga vpraša smehljaje.
Gašper se prestraši in zakliče: "Kaj že veš? — Saj je Peter kriv!"
"Ti si kriv" — pravi Peter, "ker si zaspal 1"
"Ti si kriv, ker me nisi zbudil," mu jezno odgovori Gašper.
In tako sta se Gašper in Peter vpričo Janeza prvikrat sprla v svojem življenju in šla vsak zase na svoj dom.
Smuk pa še do danes čaka na volka in boljših lovcev, kot sta Peter in Gašper.
Vražji načrt.
Fort Wayne, Ind., 4. jan. — Policija je davi odkrila v neko ogibališče stisnjen kos dinamita, ravno še zgodaj dovolj, da je preprečila izvršitev vražjega načt-ta.
Tu stavkajo pocestni železničarji že 3 mesece.
Kdaj bo padla luna na zemljo?
Profesor Stroemgren v Kielu je obdelal to zanimivo vprašanje strogo matematično tako-le: Zvezdni utrinki, katerih pade vsak dan milijone na zemljo, pomnože težo zemlje približno za 30 milijonov kilogramov in povečajo s tem njeno privlačno silo. Dva obkrožujoča se svetova, katerih masa polagoma rase, se bližata na leto za toliki del medsebojne oddaljenosti, ko-likršni del obstoječe mase tvori letni prirastek. Masa zemlje pa znaša o-
kroglo 6 kvadriljonov kilogramov, razmerje mase z letnim prirastkom znaša torej 200,000 bilijonov. In to bi bilo približno število let, po katerih bi se pri enakomernem naraščaju mas, luna v vedno manjših špiralah končno zadela ob zemljo, katere prvotna masa bi se ravno podvojila.
Grozno maščevanje.
Iz Neapolja poročajo: 211etni kozji pastir Giuliano Visone je imel ljubav-no razmerje z posestnikovo hčerjo Marijo Ciccarelli. Ko sta zvedela to oče in brat dekleta, je došlo do hudega prepira, nakar je parček ob priliki pobegnil. Oče dekleta je naznanil zadevo oblastem, ki so oba aretovala. Dekle so poslali staršem domov, Visa-neja so pa nekaj časa imeli zaprtega, nakar so ga izpustili na prosto. Ko je Visone prišel mimo hiše Ciccarel-lija, sta dekletova brata najhujskala nanj dva velika psa, ki sta ga popadla in vrgla na tla. Oče in brata dekleta so ga nato napadli in bili toliko časa po njem s palicami, dokler ni obležal z zlomljenimi rokami in nogami ter razbito glavo nezavesten na tleh. U-mirajočega pastirja so nato vrgli čez neki zid. Nato so morilci zakopali truplo, a jih je naznanil neki 'kmet, ki jih je videl, orožnikom, ki so jih hoteli aretirati, morilci so pa pobegnili.
Za nekaj penijev.
Zdi se neverjetno, da bi kdo za nekaj penijev stavil v nevarnost zdravje in celo življenje svojih sosedov. Toda, če vam ponujajo nekoliko cenejšo ponaredbo namesto pristnega zdravila, je vaše zdravje in življenje ogroženo. Če kupujete Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, veste, kaj hočete in zakaj ga hočete. Zahtevajte pristnega trinerčka. Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino je dober, varen pripravek zoper zapeko, slabost, razdražljivost, malokrvnost in mnoge želodčne bolezni. Pospešuje slast in prebavo. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-
1339 S. Ashland ave., Chicago. * * *
Mišični revmatizem bo hitro olajšan, če namažete bolestne dele s Triner's Linimentom. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.
W!
Sfi
ZA KRATEK ČAS.
MliSSšSfiiiislsisSiii^ffi
Kako se pride naprej.
Učitelj: "Vaš starejši sin je že v šoli kazal umetniški talent; kaj pa je zdaj?'
Oče: "O da, je brihtna glava. Najprej je začel komponirati, pa ni imel sreče. Prav tako tudi ne s pisateljevanjem. Nato je šel v slikarsko šolo; pa tudi tu mu ni šlo po sreči. Slednjič je pa navihanec napravil prav porabilo mazilo za čevlje in s tem je obogatel.
Iz šole.
Katehet: "Jakec, povej mi, kako se je imenoval prvi človek?" Jakec: "Adam." Katehet: "In prva žena?" Jakec po daljšem premišljevanju: "Adamija."
V žlahti?
Sodnik vpraša pričo: "Ali poznate obtoženca? Ali ste ž njim v žlahti?"
Priča: "No, seveda ga poznani, saj sva oba služila pri enem gospodarju; on je bil pri konjih, jaz pa pri volih — dalje pa nisva v žlahti."
Neka gospa prime fanta, ki ji je mleko nosil: "Ti, kaj pa je to, da se mleko vidi danes tako vodeno?"
Fant se pa odreže: "Je pa spet moja sestra prilila deževnice; mati so pa rekli, da naj natoči vode iz studenca."
Preveč laskavo.
A: "Sosedova Gizela ima pa zares tako krasne lase, kakor bi nosila bleščečo krono na glavi."
B: "In to bleščečo krono dene vsak večer raz glavo!"
Težak dokaz.
"Zakaj si tako potrt, prijatelj?"
"Saj sem lahko. Moj brat je bil 20 let v norišnici; pred mesecem je umrl in mi zapustil vse svoje premoženje; sedaj pa moram dokazati, da je izvršil oporoko pri pravi pameti!"
Žalujoča vdova.
Nadzornik nekega pokopališča je o-pazil nekoč, kako je neka ženska sejala na svež grob travino seme. Ko ji je omenil, da bo grob ob času že isam postal zelen, mu je ženska odgovorila: "Vem, toda svojemu pokojnemu možu sem obljubila, da se ne bom prej poročila, dokler ne bode zrastla trava na njegovem grobu. Ker se ;n' pa že ravno sedaj ponuja dober snubec ne maram sicer prelomiti besede, toda daljše držati jo kot je treba, pa tudi nočem."
Dobri sklepi.
"No, dragi prijatelj, prvi teden novega leta je minul, kako je kaj s tvojimi dobrimi sklepi?"
"V najlepšem redu so vsi I Svoj denar bom pa vražje trdo držal: cvetlic ne kupujem več, gledališčnih listkov
tudi ne, večerij in dragih darov svoji oboževanki tudi ne."
"Ti, ona ti take sklepe prav gotovo zameri in ljubezen bo šla rakom žviž-gat."
"Naj bo, kakor hoče, predvčerajšnjim sem se ž njo oženil."
Ravno narobe.
Matevž: "Moj fant je ležal v travi in ga je gad pičil. Zdravnik pravi, da bo treba rano izžgati, ker je bil gad hudo strupen."
Sosed: "Pri meni je pa žena hudo strupena. Ko jo je lani neki gad pičil, ji nič ni bilo — gad je pa poginil."
Iz otročjih ust
Oče: "Tonček, zakaj nisi več vesel igrač, ki si jih dobil za god?"
Tonček: "Zato ne, ker vem, kolikokrat bom tepen, predno jih bom razbil."
Vzdih.
Žalosten vdovec po pogrebu žene: "No, ta špas me je pa zopet lep denar stal!"
Narobe svet.
Bolj kot je stara fotografija, mlajši
je obra^.
Brata.
Reza: "Ali nista ona-le dva fanta brata?"
Mica: "Za enega vem, da je, za drugega pa ne morem prav gotovo reči, ali je ali ni!"
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE)
"A. S."
Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar, Hibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan.
Newburg (Cleveland): John Lekan. Collinwood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstovvn, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Houston, Pa.: John Pelhan, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. ' West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
Luka Pleše
HVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina, ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obisk.
1014 North Chicago St., Joliet, Ills.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. K E E G A N, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
t Chi. Phone 376.
N. W. 927.
120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anion Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Joliet. ilu
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...,.......................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405,	S. Bluff St.. Joliet, 111.