SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaCan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za ieden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te); vsprejema upravništvo in ekspedlelja v katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
^tev. 128.
V Ljubljani, v četrtek 7. junija 1894.
Letnilt XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 5. junija. Davčni odiek.
Danes je pričel stalni davčni odsek svoja na-daljna posvetovanja o davčni preosnovi. Citateljem inani so glavni nazori, po katerih se imajo davki, osobito obrtni in dohodarinski preosnorati in nov osebni davek vpeljati. Prejšnji finančni minister je nam znane predloge podal, sedanji novi finančni minister vzdržuje sicer v obče prednikove predloge, vendar ima nekatere drugačne misli in načela, po katerih on misli, da se ima izvršiti davčna pre-osnova. Zato je davčnemu odseku predložil svoje nove predloge, ki so deloma zelo daleč segajoči in dokaj različni od onih njegovega prednika. Iz poročil, objavljenih v minolem letu so načela prejšnjih predlogov čitateljem znana, zato treba s sedanjimi načeli novega finančnega ministra seznaniti naše č. bralce, vsaj je cela ta zadeva največje važnosti za vse davkoplačevalce in bode novi davek potem gotovo dolgo časa v veljavi in prav zato je potrebna največja pozornost in skrb, da se novi davčni sistem tako osnuje, da ne bode v kvar raznim delujočim stanovom.
Po sedanjih načelih se ima znesek iz novega osebnega davka, kakor tudi iz preosnovanega obrtnega in obrtno-dohodninskega davka le v toliko porabiti za državo, kolikor je država dosedaj dobivala dohodkov iz obrtnega in obrtno-dohodninskega davka poleg svote 1.200,000 gld. v pokritje z vpeljavo in pri izvršitvi novega davka naraslih stroškov za urade itd. Prebitek pa se ima porabiti za ZDižanje realnih davkov in za dotiranje posameznih dežel. V letih 1896. in 1897. ima se znižati zemljišni davek, prav tako hišni razredni in hišni najemniški davek za 10 odstotkov.
Ob enem se ima tudi dosedanja svota iz obrtnega in obrtno • dohodninskega davka dohajajoča znižati za 20 odstotkov.
Po pokritju teh odpustkov ostali znesek pa, ako ne bode prekoračil zneska 3 milijonov gld. se ima odkazati posameznim deželam in sicer tako, da se primeren del državnih realnih davkov (zemljišni, hišni —) prepusti deželam. Po tem načelu ima v 1. 1896. in 1897. vsaka dežela toliko odstotkov od državnih realnih davkov, vplačanih v dotičnem letu in dotični deželi dobiti, kolikor znaša z& isto leto deželam odmerjena skupna svota odstotkov od celo-skupne realne davščine. Za slučaj, da prebitek presega svoto 3 milijonov, imajo se višji zneski tako-le porabiti:
a)	za znižanje obrtnega davka za daljno svoto 200 tisoč.
b)	za znižanje davčne mere pri onih podvzetjih, ki imajo dolžnost poklad&ti javne letne račune.
č) preostali prebitki pa se imajo na polovico porabiti za zvišanje svot odkazanih deželam, na polovico pa za še nadaljno zvišanje odpustnih odstotkov pri zemljišnem, hišnem in obrtnem davku.
V	1. 1898. pa se ima stalno odločiti za na-daljna leta, za koliko se definitivno znižajo davki: zemljišni, hišni in obrtni.
Prav tako se ima 1. 1898. stalno odločiti, koliko imajo posamezne dežele odstotkov od državnih realnih davkov dobivali.
Vse to pa ima biti odvisno od tega, da se posamezne dežele s svojimi sklepi (v dež. zboru) zavežejo, da ne bodo nikakih deželnih naklad pobirale od novega osebnega davka.
Po predlogih fin. ministra določi se svota za obrtni davek za 1. 1896 na 17,932.000 gld. Obrtni davek plačujoči obrtniki razvrstijo se v štiri razrede in sicer :
V	I. razredu so vsi oni, kojih obrtni davek znaša nad 1000 gld., v II. razredu več od 150 gld. do 1000 gld.; v III. več od 30 gld. do 150 gld.; v IV. ne čez 30 gld.
Obrtniki iz I. razreda nimajo dobiti nikakih odpustov od odmerjene jim davčne svote, oni iz IV. razreda, toraj najmanjši obrtniki imajo dvakrat
toliki odpust in III. poldrugokrat toliki od onega II. razreda dobiti.
V prvotnih predlogih prejšnega finančnega ministra so imeli vsi obrtniki, mali, srednji, veliki in največji skupaj prevzeti jim odločeno oziroma pripadajočo davčno svoto. Po sedajnih nasvetih pa so razdeljeni v 4 razrede. Za sedaj opustim sleherno oceno, ker mi je za to, da seznanim čitatelje z novimi predlogi, vsaj bo pri obravnavah dovolj prilike govoriti o teh prevažnih in pomenljivih načelih.
(Konec sledi.)
Ban hrvatski ogerski ministerski predsednik?
Iz Zagreba, 2. junija.
Ko je pred nedavnim slavila takozvana narodna stranka desetletnico banovanja grofa Khuen-Heder-varyja, izražala se je v tem društvu splošna želja, d& proslavi s svojim banom tudi še 25letnico. Ali kako hitro se je ta želja oprodam banovim izjalovila 1 So pa to političarji brez pravega kritičnega pogleda v bodočnost. Istina je, daje pri tako negotovih odno-šajih, kakor so sedanji težko ugibati o bodočnosti; ali kdor je trezno sledil razvitek potitičnih odnošajev n& Ogerskem, pa deloma tudi pri nas, mogel je po priliki sklepati na važne spremembe, ki so se morale zgoditi že zaradi obstanka države. Dogodki ob smrti Košutovej, posebno v glavnem mestu, presenetili so marsikoga, ki je verjel v udanost mažar-skega naroda do previšnje dinastije, saj se vendar obožavanje Košuta ne more zlagati v nobenem pogledu z vernostjo, katero je dolžan narod svojemu vladarju. Tudi se je v novejšem času mažarski narodni šovinizem le preveč začel šopiriti na škodo drugih narodov, ki so se do zdaj skazali pri vsaki priložnosti najverneji branitelji vladarjeve rodovine. Tako so stiskali Mažari Rumune, da so se morali le ti potožiti na kraljevskem dvoru, ali tožba njihova ni bila sprejela, ker so to znali preprečiti mažarski ministri. Posledica tega je ostra obsodba ru-
LISTEK.
Katoliški shod v Trnovem.
(Konec.)
Drugi govornik g. Alojzij Rudolf je bil ravno jel pojasnovati vedno bolj naraščajočo revščino mej notranjskimi kmeti, ko se je pričel popisani hrup. Zato je potem, ko je volja zbranega ljudstva ukrotila šum, popolnoma opravičeno zaklical nekako tako-le: Sedaj vidite, kakšni so liberalci. Mej tem, ko vam govorim o vaših ranah in o vaši bedi, skušajo oni zadušiti moje besede, da bi ne slišali kaj vas tare. Pojasnoval je dalje vzlasti neznosno breme dolgov in brezsrčno ravnanje domačih oderuhov. Na tisoče dolga je v trnovski okolici, od katerega morajo ubogi dolžniki plačevati po deset in več, da celo po dvajset odstotkov. Ljudje, ki sicer morda kriče za narod, ne vidijo v ljudstvu druzega, nego sredstvo, kako bi ložje cbogateli. Krščanske pravičnosti je vedno manj, o ljubezni se še govoriti ne more.
Kmečki oderuhi so najgorje pijavke in komur je še kaj mar blagor ljudstva, mora se jim ustav-
ljati. To pa samo še nič ne pomaga; treba je pomagati tudi v dejanju, kedar in koder se more.
Ljudstvo je bilo do solz ginjeno pri tem govoru; saj mu je bilo tudi znano, da gospod govornik v dejanju sam izpolnuje najpožrtvovalnejše vse, kar priporoča. In zato ni čuda, če je njegovemu vprašanju : „A 1 i nam zaupate", zagromela vsa nebrojna množica z jednim glasom : »Zaupamo, zaupamo!" In ko je zvršil svoj govor, ni hotelo biti konca odobravanju, s katerim so hvaležni poslušalci skušali pokazati svojo udanost in spoštovanje g. govorniku.
Tretji je nastopil g. dr. S u š t e r š i č , ki je popolnoma opravičeno ožigosal nedostojno ravnanje nasprotnikov. Izzivali so sami na najostudnejši način in zaslužili so trezno premišljen in dobro osoljen odgovor. Govornik je povdarjal, da se nasprotniki katoliškemu gibanju mej Slovenci tako radi imenujejo izobražence — inteligencijo. Danes so pokazali, kakšna je ta inteligencija. Najbolj neotesani hribovski kmet bi se sramoval kaj tacega vprizoriti, kar smo ravno kar videli. Zato smo lahko ponosni, da ne spadamo mej tako inteligencijo, mej tako razumništvo. Razvijal je še dalje razloček mej pravo
krščansko stranko in mej njenimi sovražniki. Ljudstvo je često odobrujoč se oglašalo že mej govorom in po govoru je glasno zahvaljevalo govornika.
Za njim je zaključil predsednik shoda dr. Papež, katerega mirnemu in previdnemu vodstvu se je zahvaliti, da se je shod vršil v tako lepem redu, v izbranih besedah zborovanje, zahvalil pričujoče zborovalce za tako obilno vdeležbo ter jih vspod-bujal, naj vsak po svojih močeh deluje na to, da se čim preje vresničijo nameni, katere ima pred seboj konservativna stranka. Skrbe naj, da v ta namen delujemo vedno bolj z združenimi močmi po geslu našega presvetlega cesarja. Sklepajoč svoj govor pohvali Slovence vsikdar zveste svojemu vladarju ter s „slava"-klici na cesarja završi shod. — Z nepopisnim navdušenjem odzivalo s» je ljudstvo na te besede ter kazalo posebno udanost in ljubezen do presvetlega cesarja. Naše ljudstvo pa se je b težkim srcem ločilo iz mesta, kajti še bi bilo rado vstra-jalo, in poslušalo pozno v noč.
Hvaležni spomenik so si postavili v srcih pre-hvaležnih Notranjcev, vsi ki so Be potrudili za ta shod. Hvala se izreka vsem najiskrenejša. Bodite plačani za trud s tem, kar vam hvaležna srca podajajo. Bo-
S
c L.

munskih rodoljubov, ki eo bili toliko pogumni, da so napisali glasoviti memorandum svojemu kralju. Slednjič se je začela liberalna (!) vlada mažarska mešati tudi v cerkvene zadeve, katere je hotela po svoji volji rešiti na škodo večine prebivalstva na Ogerskem, a na korist židovstvu in brezvercem. Kar ne bi razjel narodni šovinizem, to naj bi pomagalo pokončati vse, kar je še dobrega v narodu, moderno brezverstvo in brezdušno židovstvo. S skrbnim očesom so zasledovali konservativni življi to ravnanje ogerskega sabora in vlade ter se slednjič največ po posredovanju primasa Vašarija, odločili ustaviti se odločno posebno spremembam verskim. Prvikrat je čez več let zadel liberalizem (!) ob konservativzem in glej zmaga je bila na strani poslednjega. Ali znana je, da je lažiliberalizem podoben hidri s sedmerimi glavami in dokler ne bodo vse odsekane in rane izpaljene, ne bode miru pred njim. Bode li se našel moderni Herkul, da pokonča popolnoma omenjeno hidro, ki že toliko časa po Ogerskem razsaja, je kaj neverjetno. Da se je takim Herkulom smatral že delj časa hrvatski ban Khuen-Hedervarj, je znano, vsaj se je večkrat spominjal kot bodoči upravitelj Ogerske, ker se mu je tako lepo (!) posrečilo pomiriti Hrvatsko. Zdaj je tedaj prišel čas zanj, da se izkaže na Ogerskem, kako se imajo krotiti nepokorne glave. Bode li tudi on hotel vladati z liberalno stranko, kakor se trdi po časopisih, potem mu dolg obstanek ni zagotovljen. A verjetno je, da bode to poskušal, saj je vsaj na Hrvatskem prav rad gojil lažiliberalizem, ki je v novejšem času začel razjedati tudi hrvatski narod.
Stranka banova ali narodna stranka je ostala tedaj kar čez noč brez vodje. Mnogim, ki mnogo ne mislijo, je ta sprememba hud udarec, saj so bili vajeni skoz celih deset let brezbrižno slediti ga ter odobravati slepo vse njegove čine. In zdaj je zginil iz njihove sredine; neverjetno je pa, je li jih bode njegov naslednik smatral za vredne, da jih sprejme pod svoje pokroviteljstvo. Za zdaj se imenujejo za naslednike grof Rudolf Erdodi, grof Teodor Pejače-vič, veliki župan Rubido Zichy in pa predsednik stola sedmorica dr. Stjepan Spevee, poslednji le kot banski namestnik. Sploh se misli, da ostane pri nas na Hrvatskem isti zistem, kakor je bil dozdaj, kar je čisto verjetno, posebno če ostane grof Khuen-Hedervarj ministerski predsednik ogerski. Sprememba sama zatoraj tudi ni povzročila niti v Zagrebu niti drugod nobenega posebnega veselja, ker se sploh sluti, da ostane v politiki vse pri starem. Mogoče je pa vendar, da se obrne pri nas na bolje v deželnem zboru, kjer se morda počasi zbe re veča opozicionalna stranka, katerej se pod dosedanju upravo ni posrečilo izvoliti enajst poslancev, ki bi bili mogli v saboru staviti samostalen predlog. Nadjamo se, da nastopijo vendar le za Hrvatsko boljši časi. *)
*) V tem so se stvari že nekoliko preraenile. Kakor se kaže Khuen-Hedervary ie ostane ban hrvatski. Op. vred.
Vodstvo matrik.
Goror poslanca Gregorčiča v državnem zboru dne 25. aprila 1894.
(Konec.)
Voditelju matrik Stibercu so pretili, da ga odstavijo, ker je jel slovenska imena pisati namesto v
gati niso in nimajo zlata, da bi vam vrnilia, leskeče solze, ki izhajajo iz dna srca, utrinjajo se za vami, želeč vas kmalu zopet videti!
Tak katoliški shod ima res lepo, vzvišeno poslanstvo. Uzori čim dalje, tem bolj izginjajo iz našega zasebnega in javnega življenja; gnili materija-lizem s svojimi živalskimi strastmi vse okužuje. Kako dobro je tedaj, če se ob tacih slovesnih prilikah zopet vdiše v opustošeno človeško srce višjega vzornega vzleta. Naravi se zopet odpre nova zdrava smer, upanje se vrača in z upanjem življenje in delovanje. Vzgojevalne sile katoliških shodov ne moremo dovolj povdarjati. In ljudstvo samo kaže s svojo mnogo-brojno udeležbo in s svolim zanimanjem, da si želi take vzgoje. Do 6000 vrlih Notranjcev je prihitelo v Trnovo in vsi so bili do dna srca zadovoljni. Med njimi so bili odlični zastopniki duhovskega in svetnega stanu. Pri ti priliki naj omenjam, da ste v prvem svojem poročilu pomotno mej poslušalci omenjali o. poslanca Slavoja Jenka, katerega ta dan ni bilo v Trnovo. Katoliško politiško društvo je častno izvršilo zadnjo nedeljo svojo zadano si nalogo. Bog dodeli srečno in veličastno pričetemu delu svoj blagoslov !
nepravilni nem ški v pravilni slovenski pisavi. Začela se je preiskava in je trajala nad sedem let.
Pregledale so se matrike raznih župnij in primerjale z matrikami prejšnjega stoletja.
Posledica temu je bila, da so se v vseh teh matrikah slovenska imena prepisala v prvotno pisavo prejšnjega stoletja in voditeljem matrik se je prepovedalo odstopiti od te pisave. S to naredbo pa je v nasprotju to, da so se zadnji in vsi slovenski Tresoglavi prestavili v nemške Schfittelhopfe, ne da bi bilo deželna vlada kaj storila.
Hotelo se je premena pisave imen zmatrati za premeno imen samih in to spraviti mej dejanja prepovedana po kazenskem zakonu. To mnenje je pa v nasprotju z mnenjem odseka za kazenski zakon, ki je v § 444 novega kazenskega zakona sprejel določbo, da prememba same pisave imen ni kaznjiva. Član 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. "decembra 1867. O splošnih pravicah državljanom pravi izrecno: „Vsi narodi države sojednako-pravni in vsak narod ima neoporekljive pravo, varovati in gojiti svojo narodnost in jezik. Država priznava 'jednakopravnost Vbeh [v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju."
S to določbo državnega osnovnega zakona se ne vjema, da se slovenska krajevna, rodbinska in hišna imena ne smejo pisati v slovenski pisavi, da se voditeljem matrik zaukazuje, da očitno napačne pisave imen ne smejo preminjati in popravljati.
Nasprotno govore tehtni vzroki za to, da se naj voditelji matrik v slovenskih pokrajinah pooblaste, da na prošnjo strank imajo pisavo rodbinskih in hišnih imen tako premeniti, da napačno nemško ali italijansko pisavo zamene s pravilno slovensko.
V tem oziru prosim visoko vlado, da pooblasti župnijske urade v slovenskih pokrajinah , da pri vpisavanju v matrike smejo mnogokrat napačno in nesmiselno pisavo krajnih, rodbinskih in hišnih imen popraviti po slovenskem pravopisu. Dosedaj navadna pisava naj se pridene v oklepaju. Tako splošno po-oblaščenje dalo se je za Istro 1883. leta, kakor je vže omenjeno. Samo prosil bi, da se take poprave izvrše brez stroškov, pristojbin itd. Strankam naj se da pravica, da se oglase pri voditelju matrik, da premene pisavo imen po določilih, katere določi vlada.
Jaz sicer vem, da ta stvar le nekoliko spada v delokrog učnega ministerstva, najbolj v delokrog ministerstva notranjih stvarij, ali visoko učno ministerstvo vendar lahko pripomore, da se v spora-zumljenju z ministerstvom notranjih stvarij izda taka odločba.
Še jedenkrat priporočam stvari, katere sem sprožil v visoki zbornici ih in izjavljam, da glasujem za postavko, katero predlaga budgetni odsek.
Politični pregled.
V Lju bij a n i, 7. junija.
Šleško •vprašanje. Poljski list „Przeglqd" svari zopet Poljake, da naj ne spravljajo šleškega vprašanja na dnevni red. Le preveč vidno je, zakaj da Cehi prigovarjajo Poljake, da naj se bolj zanimajo za Slezijo. Ce se oslabi nemški vpliv v Šleziji, bode to le Cehom v korist, ki zahtevajo vso krono-vino šleško za krono svetega Vaclava in še del Galicije. Krik zaradi šleških zadev bi razrušil nemško-poljsko zvezo v prid Cehov in uničil Cehom nepo-voljno koalicijo. Potem pa ta list dokazuje, da se Cehi deset let, ko so bili v državnozborski večini, niso brigali za Šlezijo, ker jim je bil važnejši obstanek Taaffejeve vlade in ohranjenje ugodnega položaja, nego razmere v Šleziji. Ravno tako se sedaj Poljakom zameriti ne more, ako tudi tako postopajo. Taka pisava poljskih listov je pač le v veselje Nemcev.
Ogersko. Po liberalnih listih se z veliko določnostjo zagotavlja, da je mnogo upanja, da se pokliče zopet Wekerle. Bil je namreč že večkrat poklican k cesarju. Predsednik zbornici poslancev, Banfj, Szell in Koloman Tisza so baje cesarju tudi odločno priporočali, da se zopet pokliče Wekerle. Sploh vsa liberalna stranka sili na to, da se obdrži kolikor je moč sedanjih ministrov. Zahteva po imenovanju novih dednih članov gospodske zbornice so že pustili. Kdaj se kriza odloči, se še gotovo ne more vedeti. Ce bodo liberalci le preveč zahtevali, je še vedno mogoč«, da se vzame ministerstvo iz kake druge stranke, če tudi je to malo težavno, ker je Apponjijeva stranka si z raznimi lahkomišljenimi koraki otežila pot do vlade.
Busija in Bolgarija. Ruski listi kaj hladno pretresajo bolgarske dogodke. Vidi se, da v Peter-burgu nimajo upanja, da bi se stvari v Bolgariji kmalu tako obrnile, kakor Rusija želi, tako da bi Rusi zopet v Bolgariji dobili jedino odločilno besedo. Dokler pa tega ni, pa Rusija ne misli kneza priznati in vsi dogodki v Bolgariji nimajo za Ruse posebnega interesa. Pod Stambolova vladanjem se je v bolgarskem narodu zmisel za [samostojnost že preveč utrdil, da bi sedaj Rusija mogla doseči na Balkanu svoje namene. Zato je nam jako umljivo, da „Graždanin" piše, da bratje Srbi in Bolgari niso vredni, da bi se zaradi njih začenjala kaka vojna in da »Peterburgskija Vjedomosti" pišejo, da Rusije nič ne briga, kaj se v Bolgariji godi.
Kriza v Italiji. Crispi je nenadoma pal, da si je nedavno kazalo, da mu je stališče jako trdno. Predlagal je, da se izvoli poseben odsek, ki naj preiskuje, kje bi se dalo kaj privarčevati v upravi. Opozicija je ugovarjala temu predlogu, češ, je to dolžnost vlade. Očitala je Crispiju, da hoče iz-vrniti odgovornost na parlament. Razprava o tej stvari v zbornici je bila silno burna. Naposled se je Crispijev predlog vsprejel z neznatno večino. Vlada je spoznala, da ta večina ne zadostuje za izvršitev kacih večjih reform in je zatorej odstopila Kriza bode pač težavna, ker v tako težavnem finančnem stanju pač ne bode imel nikdo veselja prevzeti vlado.
Anglija. Vodja liberalnih unijonistov angleških Chamberlain je te dni razvil neki nov program, ki se tiče delavskega vprašanja. Po njegovih mislih skrbeti mora se pred vsem, da bodo delavci mogli dobiti odškodnino po kacih nezgodah, ne da bi morali še le tožiti. Nadalje je delavcem treba poskrbeti za boljša stanovanja, okrajšati čas za delo, poskrbeti za priskrbovanje delavcev na stare dni in pa preprečiti priseljevanj tujih delavcev v Anglijo. Misli se, da je Chamberlainu ni toliko za delavce, on le hoče s tem delavske poslance v parlamentu odločiti od vladne stranke. Ce se mu to posreči, bo padla sedanja angleška vlada, ž njo pa tudi vprašanje o irski avtonomiji.
Iz mestnega svšta ljubljanskega.
V Ljubljani, 6. junija.
V zadnji seji mestnega zbora dne 5. junija je župan gospod Peter Grasselli izjavil, da mu je gospod Anton Kocmur naznanil, da odstopi od ponudbe, katero je stavil mestnemu svetu, ker se mu za nameravano zidavo hiše stavijo prestrogi pogoji.
Za tem je dr. Tavčar poročal o uličnih napisih v Ljubljani. Razgovor o tej stvari je bil precej živahen. Gospod ravnatelj Šubic je predlagal, da se stvar odloži, dokler se vidi, kako se odloči v Pragi. Poročevalec mu je pojasnil, da so v Pragi razmere bistveno drugačne, kakor v Ljubljani. V Pragi so se vpeljale nove številke hiš in torej vlada lahko dela ovire, ker je za to treba privoljenja namest-ništva. V Ljubljani se pa številke nič ne premeni. Sklenilo se je naposled, da se napravijo slovenski ulični napisi na vogle ulic. Te table so tako občinska last, in prostor, na katerem so pribite, je občina že priposedovala. Da ne bode kacih tožb zastran motenja posesti, se nove table napravijo ravno tako velike, kot so sedanje, in se pribijejo na isti prostor, kakor sedanje. Tablice pri hišah so pa lastnina dotičnih posestnikov in teh občina ne more siliti, da napravijo nove napise. V tem oziru se je sklenilo, da se posestniki novih hiš pozovejo, da na svoje troške napravijo table s slovenskim napisom. Te posestnike namreč lahko občina sili, da napravijo tablice s hišnimi številkami. Posestniki hiš v tistih ulicah, katerim so se imena premenila, se naj silijo, da puste, da se jim napravijo nove tablice s slovenskim napisom na občinske troške. Drugim hišnim posestnikom se v 14 dneh naznani, da se jim na občinske troške napravijo, ako v 14 dneh temu ne ugovarjajo.
Na to se takoj potrebne slovenske tablice naroČi iu je upati, da se že koncem septembra po zideh nabijajo. Kakšne posledice bodo imeli ti sklepi, še danes ne vemo. Prav lahko je mogoče, da nemški hišni posestniki nabijejo samo nemške napise na svoje hiše. Zakon določa samo, da se morajo napraviti številke, o napisih nič ne govori.
Jeden mestni odbornik je sicer trdil, da ima jedino občina pravico, dajati imena ulicam in bi se potem nemško ime rabiti ne smelo, ako ga občina ne priznava. Temu se ugovarjati ne da, ali vendar ue vemo, če bode to javno pravo segalo tako
, J , !
■ ' l	* ».v
daleč, da bi se hišnim posestnikom mogli na njih lastnih hišah, torej na njih posestvu zabranjevati ulični napisi v katerem koli jeziku. Nove napisne table bodo stale okrog 1600 gld.
Podpora .Ljubljanskemu gledališkemu društvu" se je odbila.
Potem se je določila neka cesta na nekdaj Zel-nikovem posestvu ob Tržaški cesti, kjer se bode zidalo vladno poslopje.
Za Valvazorjev spomenik se je odločil prostor pred deželnim muzejem. Vladi se bode odgovorilo, da je občina pripravljena prispevati k troškom tega spomenika; koliko, to pa sedaj še ni določeno. Da se raztegne in olepša prostor pred .Rudolfinumom", se je sklenilo, g. Souvana vprašati, ako bi prodal del svojega vrta.
Mestni zbor se obrne do deželne vlade, da se botanični vrt prestavi pod Tivoli. Čas je sedaj ugoden, ker bi se morala popravljati ograja in delati nov paviljon na sedanjem botaničnem vrtu. Troški za prestavljanje bi se pokrili lahko s tem, da se porabijo zneski, namenjeni za poprave sedanjega botaničnega vrta, in denar, skupljen za prostor sedanjega botaničnega vrta. Ce bi kaj več stalo, bi dala mestna občina do 1000 gld. Tudi se je sklenilo, da prostor sedanjega botaničnega vrta kupi mestna občina za 1000 gld.
Mestni odbornik g. Subic je pojasnil obširno, kolike važnosti bi bilo v znanstvenem oziru preme-ščenje botaničnega vrta in pojasnil zgodovino te stvari, ki je pred leti že bila večkrat na dnevnem mestnega zbora.
Koncem seje je gospod vitez Zitterer predlagal, da bi se kako zabranjevalo zidanje podzemeljskih stanovanj pri novih zgradbah in da bi se naročilo, da se imajo okna tacih stanovanj, ki so prav pri tleh, zagraditi z železnim omrežjem, da zlasti kak otrok notri ne pade in se ne poškoduje.
Gospod Svetek je županu priporočal, naj naroči policiji, da bode bolje pazila, da se izpolnjuje vozni red, da se ne prigodi kake nesreče, kakor se je nedavno v Gradišču.
Dnevne novice.
V Lj u b 1 j a n i, 7. junija.
(Pozor pred .Štajerskim kmetom"!) Štajerski kmet. Svetovalec kmetom t političnih in gospodarskih zadevah. S združenimi močmi. Izdajatelj : L. Kralik. Odgovorni urednik, E. Hinterholzer. S tem naslovom je izšla v Mariboru 1. številka novega lista, ki obeta vsako drugo nedeljo v mesecu za 1 gld. letne naročnine štajerskim kmetom malo polo najraznovrstnejšega gradiva. Pred vsem se hoče ustavljati ljudem, ki .hujskanja pustiti ne morejo" delovati nato, da si složno pomagajo „Slovenci in Nemci" in pečati se .z gospodarskimi zadevami in iskati pote, po katerih se kmetu zopet na noge pomagati more". Pa reci kedo, da to ni lep načrt. <5. Hinterholzer — živel in ž njim .Štajerski kmet", bi skoraj vskliknili! Toda poglejmo sedaj .pote", po katerih se kmetom na noge pomaga. Prva številka nam precej odkrito kaže, v kakšnem loncu se kuha najnovejša duševna jed za štajarske gospodarje. Najpreje izvemo, da se morajo kmetje ^prisrčno veseliti slavnosti" petindvajsetletnice šolskih postav. Potem čujemo, da so tisti — „starokopitneži", ki hočejo kmetu v pomoč postavo zoper razkosanje posestev, in konečno beremo v isti 1. štev. stavek .Med duhovniki se najdejo taki, katerim je prav malo za resnico in pravico." Poleg tega vidimo ? nji članek proti valutni preosnovi, malo protisemitstva, zagovor civilnega zakona z ozirom na Ogersko in pa zakrito željo ustavljati se slovenskemu gibanju na doleujem Štajerskem. Prijatelj, od kod in čemu, se vprašujemo pri tem najnovejšem .kmečkem svetovalcu". Prepričani smo, da slovenski štajerski kmeti niso za poskušnjo vsakemu prihajaču in da bodo odločno in zavestno odbili to liberalno, protislovensko spako. Sicer pa nam to podjetjice spričuje, da je na Slovenskem za vsako stranko in strančico potrebno iti na kmete. Do sedaj smo mi tam! Evo, svete dolžnosti, ki nam jo kliče vse javno življenje v spomin : Delajmo, skrbimo, da ostaoemo !
(Iz Nevelj.) 5. junija. Sporočam Vam ob kratkem o slavnosti, ki se je pri nas vršila preteklo nedeljo, dne 3. t. m. Preč. g. kanonik in dekan kamniški, Janez Oblak, so nam namreč blagoslovili nova stranska altarja. Prisustovalo je pri svečanosti še pet drugih duhovnov sobratov. Po pridigi, ki jo je imel domači župnik, bila je slovesna sv. maša,
in slavnost se je zvršila z zahvalno pesmijo. Res iz dna srca so nam prišle besede: Tebe o Bog hvalimo ! kajti prelep kras za cerkev sta nova altarja. Altarja sta kamenita, in izdelal ju je g. Alojzij Vodnik, kamnosek v Ljubljani. Sta preprosta, a vendar toli lična, da napravita na vsakega dober vtis. Okraskov ni preveč, a vendar nikjer nič ne pogreša oko. Sodba ob altarjih je zelo ugodna; poznavatelji cerkvene umetnosti trde, da se je tu g. Vodnik izkazal mojstra strokovnjaka. Nekaj moram še omeniti. Ako se misli na nove kamenite altarje, se navadno ljudje strašijo s tem, da bi taki altarji preveč stali. Prav v tem oziru pa se mora reči, da g. Vodnik ne pretirava. „On hoče ljudem pokazati — tako se je o neki priliki sam izjavil — da se tudi za male denarje da kaj ličnega napraviti iz kamenja," Sme se toraj g. Vodnik čast. cerkveuim predstojništvom v vsakem oziru prav toplo priporočati. Pohvalno moram omenjati tudi neveljskih faranov. Altarja sta se napravila le s prostovoljnimi doneski faranov. Ako pomislimo, da je fara zelo majhna in bolj revna : pač moramo sklepati na veliko vnemo in požrtvovalnost faranov. Slava jim! Naj bi jih posnemali i drugod !
(Domača umetnost.) G. A. Samassa, c. kr. dvorni zvonar, zgotovil je te dni v svoji tovarni za cerkvene transparamente v Ljubljani velikansk lestenec (Luster) iz fine rudečkaste medi, v visočini 3'/, m. in v obsegu petih metrov za cerkev sv. Ivana v Trstu. Delo je umetno in okusno izvršeno.
(Raznoterosti s "Koroškega). Jako hvalevreden sklep je storil občinski zastop v Goričah r Ziljski dolini. Ves poletni čas, ko preti poljskim pridelkom toča in druge nezgode, ne daje dovoljenja za ples. Jednako je sklenil že prej obč. odbor v Stebnu ob Žili. — Bogato dedščino sta dobila bajtar v Dolih in dninar v Štebnu v Ziljski dolini. V Gradcu je umrl vodja trg. šole A. Meidl brez testamenta, za-pustivši 60.000 gld. Sodnija je pripoznala zapuščino imenovanima. — Nova pošta se otvori v Goričah ob Žili. — V Celovcu se je zgrudil zadnjo nedeljo hlapec Vulc, na videz čisto zdrav, v neki gostilni nenadoma na tla in bil takoj mrtev. Zadela ga je kap.
—	V Dobrlivesi so zaradi otroških boleznij zaprli šolo.
IZdravje v Ljubljani.) Od 27. maja do 2. junija je bilo v Ljubljani 11 živih in 2 mrtva rojena, 19 jih je v tem času umrlo. Umrl je 1 za legarjem, 1 za davico, 5 za jetiko, 5 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled starostne oslabelosti, 1 vsled nezgode, 5 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 8 tujcev in 8 iz zavodor. Zbolel je 1 za ošpicami, 3 za škarlatico.
(Iz Brna), 3. junija. Odbor lidove stranke se je podal v Olomuc, da se z ondotnimi zastopniki dogovori in — spravi. Ta poskus se ni posrečil, ker niso prišli k zborovanju kmetje. Bode tedaj še jeden shod, in ako se tudi ta ponesreči, bode konec lidove stranke. Tako je poročal Plzenski .Olzor". Da je verjetno, dokazuje to, da niso k zborovanju prišli kmetje, ker ravno v tem stanu se je lidova stranka pričela. K temu je prav mnogo pripomogla agitacija za splošno volilno pravico. V neki tukajšnji občini bi bilo po novi volilni postavi 312 volilcev, in izmed teh bi imeli kmetje samo 69 glasov, drugi bi pripadli večinoma delavcem. Taka sijajna prihodnost za kmeta mu je gotovo odprla oči. — Nj. M. prevzv. knezonadškof olomuški dr. Kohn se je odpeljal se svojim tajnikom dr. Klugom v Berolin ; sedaj prebiva v Kremziru. — Velč. g. prelata grofa Potting Persinga je izvolilo 68 občin v olomuškem okraju za častnega občana. S tem je pokazalo priprosto ljudstvo, kako zna ceniti njegove zasluge, kako dobro spoznava važnost njegovega zavoda za vzgojo deklet.
—	Tukaj se je 30. majnika razpočila bomba v tvor-nici Henrika Kafke. Ljudje, ki so prihiteli, so našli košček vrvi in nekaj žveplenk. Bomba ni naredila druge škode, kot da je razbila dve šipi v oknu. Pravijo, da sta zbežala takoj po razpoku dva dečka z lica mesta.
Društva.
(Čitalnica v Spodnji Si š k i.) Vabilo k veselici za .Narodni dom" katero priredi čitalnica v Spodnji Šiški v nedeljo dne 10. junija 1894. I. na Koslerjevem vrtu. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti slavna pevska društva . .Lira" iz Kamnika, .Slavec" in .Ljubljana" ter se je korporativno udeleži slavno telovadno društvo „Ljubljanski Sokol". Godba slavnega c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijski štev. 27. Začetek veselici ob polu 4. uri popoludne.
Vstopnina: 20 kr. za osebo; za otroke po 10 kr. Cestiti čitalnični društveniki, sodelujoči pevci in Sokoli so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno vspre-jemajo. K prav obilni udeležbi vabi odbor Šišenske čitalnice.
(.Akademično društvo Triglav") v Gradcu priredi v soboto dne 9. t. m. svoje četrto redno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Kritika predavanja g. Savnika. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Hotel .Ross" Mariahilferstr. Gostje dobro došli.
Rokovnjači.
„ (Izpred porotnega sodiSča).
(Dalje.)
Zaslišanje prič: Matija Logar, takrat uradnik pri loškem sodišču, pravi, da je takoj, ko je zvedel za umor, hitel na grad, kjer je dobil še sodnijskega pristava Kema.
Njegova miza je bila vlomljena in vzeto mu je bilo nekaj denarja. Takoj se je po Loki govorilo, da so roparji morali biti domačini, ker mize tistih pi-saČev, kateri niso uradnega denarja spravljali, niso bile vlomljene.
Priča Josip Funtek iz Mengša pravi, da mu je lansko leto zamrli Keber rekel, da je sodniku, kateri ga je izpraševal o loškem umoru, popolno resnico povedal. Ko je bil namreč na ljubljanskem Gradu zaprt, je obiskal bolnega Čebula, kateri je zdihoval: .Jaz bom tukaj crknil, Tonček (t. j. A. Jenko) se pa v koleseljnu vozi, in vendar je bil tudi on zraven, ko so sodnika v Loki ubili." Povedal je tudi Keber, da je celo reč .nakomen-diral" Ločan Volčič, katerega so pozneje ubili. Keber pa je bil, kakor priča zatrjuje, na Jenkota jezen, ker ga je pri neki obravnavi izdal.
Priča Janez Kristan, orožnik v Mengšu, pravi, da je bil pri Kebru, ko je ležal na smrtni postelji. Rekel mu je, da je A. Jenko tatove takrat v Loko peljal, ko so sodnika ubili. Ni pa hotel imenovati druzih udeležencev, razven Volčiča, kateri je pa navlašč šel na neki semenj, da bi nanj sum ne letel.
Glavni dokaz za krivdo obtoženih je ravno iz-povedba pokojnega Kebra, kateri je bil od porotnega sodišča leta 1893 na pet let ječe obsojen, pa je pred nastopom kazni umrl. Ta izpoved se glasi: Ko je leta 1889 prišel ? zapor na Grad, dobil je ondi Čebula, po domače .Cajhna" iz Trzina. Ta je bil bolan in v bolnišnici na Grada mu je Čebul potožil: Kako je .Tonček" srečen, tudi on je bil pri tatvini pri Skoficu, vozil nas je, pa ga ni nihče izdal. Tudi v Loko nas je vozil, kjer je bil potem sodnik ubit. Tisto reč napeljal je Volčič, ki paje prej ta dan s stojo kramo odšel na neko božjo pot, da bi ga ne sumili.
Čebul je kmalu potem umrl in Keber je bil zategadelj prepričan, da je čebul resnico govoril.
K e b e r s a m j e n a g 1 a š a 1, daležina smrtni postelji, da ve, da mora umreti, da se j e r a v n o k a r s p o ? e d a 1, da prejme jutri sveto obhajilo in da je torej vse, kar je povedal, gola in čista resnica.
Obtoženi A. Jenko je na to samo odgovoril : .Keber je lagal, hud je bil na-m4, ker sem mu pet let uaklonil."
Priča Val. Leskovec, nadzornik na ljubljanskem Gradu, pravi, da se je večkrat med kaznjenci govorilo, da je Prelovšek dr. Krausa umoril. Gotovega pa ni mogel ničesar izvedeti. Mat. Kumar je Prelovšeku zažugal: .Prelovšek, če mi ne boš dal miru, bom nekaj povedal, da ne boš nikdar z Grada prišel."
Priča pravi tudi, da se je čebul v zaporu dobro obnašal, zlasti o bolezni, ko je vedel, da bo moral umreti.
Priča Mat. Kumar sedi že 15 let na Gradu radi ponarejenja bankovcev. Ta izpove, da mu je pokojni Čebul pravil:Ce bi jaz govoril, bi Prelovšek nikdar ue prišel z Gradu. Povedal mu je ranjki tudi naravnost, da je A. Prelovšek ubil sodnika. — Ko sta se pri neki priložnosti Kumar in Prelovšek skregala, — mu je poslednji očital: .V Poljanski dolini ste sami ravbarji". Kumar pa mu je odgovoril: .Ti si prišel v Loko ravbat". Prelovšek je na to molčal in stran šel. Priča je tudi slišal, da so se kaznjenci pogovarjali, daje Prelovšek vzel iglo od voza n e-
kega Martina, s katero je potem sodnika u s m r t i 1.
Priča Franc Prelovšek iz Žužemberka je bil z A. Prelovžekom in Cebulom zaprt. On pravi da so bili kaznjenci med seboj sploh prepričani, da sta bila Prelovšek in Čebul skupaj pri loški tatvini.
Priči Anton in Marjana Pivk izjavite, da je Volčič pri njih stanoval. Prišla sta k njemu nekdaj dva .Posavea". Jeden je bil majhen z debelo glavo ter rujavih lic; drugi je bil večji in je imel dva naprej štrleča zoba.
Marjana Pivk tudi izjavi, da se ji Prelovšek znan zdi, Jenko pa ne.
Obtoženec Prelovšek ji pravi: „Ce si me gledala na zobe, kakor konja na semnju, me moraš poznati*._(gonea »ledi.)
Telegrami.
Ogerske stvari.
Budimpešto, 6. junija. Grof Khuen-Hederwary odpotoval je popoludne v Zagreb, ker ni mogel sestaviti nove ogerske vlade.
Budimpešta, 6. junija. Wekerle se pogaja z raznimi dosedanjimi ministri in drugimi političnimi osebami. Ko bodo končana pogajanja, bode Wekerle poročal cesarju.
Budimpešta, 6. junija. V generalnem zboru občinskega odbora je nadžupan na-glašal, kako se prebivalstvo Budimpešte čuti srečno, da biva vladar v njega sredi, in predlagal, da se mu po posebni deputaciji izreče zahvala za ugodno rešitev vojašničnega vprašanja. Ta predlog se je jednoglasno vsprejel z eljenklici.
Dunaj, 6. junija. Skoro vsi dunajski in budimpeštanski listi se vjemajo v tem, da so stvarne težave že premagane in da sedaj gre za osebna vprašanja. Misli se, da bode We-kerle zopet ministerski predsednik in tudi skoro vsi sedanji ministri ostanejo.
Budimpešta, 7. junija. Cesar je dopo-ludne vsprejel Wekerla, in ga vsprejme popoludne še jedenkrat. Misli se sploh, da se popoludne stvar definitivno odloči.
Budimpešta, 7. junija. Wekerla je občinski odbor v Budimpešti imenoval za častnega meščana.
Gališka rastava.
Lvov, 6. junija. Razsvetljava mesta je bila sijajna. Pri deželnem maršalu knezu Sanguszko je bila soareja na čast nadvojvodi Karolu Ludoviku, katere so se udeležile odličnejše osebe vseh stanov. Danes do-poludne je nadvojvoda še jedenkrat ogledal razstavo.
Levov, 7. junija. Nadvojvoda Karol Ludovik je včeraj več ur ogledoval razstavo in je opetovalno izrekel svojo zadovoljnost, zvečer je bila soareja pri knezu Sapiehi, danes je se pa nadaljevalo podrobno ogledovanje razstave. Nadvojvoda je obljubil, da v septembru zopet pride v Levov z nadvojvodinjo Marijo Terezijo.
Dunaj, 6. junija. Poročata se dne 4. t. m. dva sumljiva slučaja kolere iz Sanu-czyna v Galiciji.
Dunaj, 7. junija. Ob sedmih zjutraj je 12 minut šla toča na Dunaju in v okolici, potem je pa bil velik naliv. Škode sta toča in naliv jako veliko napravila pri oknih, na stanovanjski opravi in pridelkih, več ljudij in
živalij je poškodovanih. Voda je vdrla v kleti, in pritlična stanovanja. Na nekaterih krajih je toče čevelj na debelo in je debela kakor golobja jajca. Nekaj časa je bil ves promet sestavljen.
Zagreb, 6. junija. V Koprivnici je voljen pristaš stranke prava dr. Ivan Ružid jednoglasno za deželnega poslanca. Vladna stranka ni postavila nobenega kandidata.
Opat^a, 6. junija. Druga divizija angleškega brodovja je ob sedmih zvečer prišla v Reko. Jedna divizija pod poveljstvom generala Seymoura je šla v Zader.
Poznanj, 6. junija. Predsednik Czarto-risky je zaključil poljski katoliški shod.
Peterburg, 6. junija. Izvoljski je imenovan ministerskim rezidentom pri Sv. Stolu. „ Journal de St. Peterburg" piše, da vsakdo lahko ve, da je velicega pomena, da se obnove oficijalni odnošaji z Vatikanom, to je znamenje normalnega in pravilnega reda stvari in poroštvo za mir in dobro spora-zumljenje v bodočnosti.
Rim, 6. junija. Kralj je ob 11. uri do-poludne vsprejel Crispija. Zvečer se je pa posvetoval z Zanardellijem o položaju.
Bim, 6. junija. Policijski uradnik Mon-talto je v pravdi proti „Banci Romani" potrdil, da je res, kar je že izpovedal pred parlamentaričnim enketnim odborom, da je policija več aktov odstranila. Danes se je v zbornici zaradi tega stavilo pet interpelacij Pravosodni minister je odgovoril, da se po končani pravdi začne preiskava proti dotičnim uradnikom, ki so kršili svoje dolžnosti. Oblastvo bode v polni meri storilo svojo dolžnost.
Berolin, 6. junija. Princ Karol je otvoril kmetijsko razstavo.
Pariz, 6. junija. Danes je bil poslanec Toussain obsojen v desetdnevni zapor in 100 gld. globe, ker je hujskal delavce v Trignacu.
London, 6. junija. Po došlih poročilih je na Koreji resna vstaja.
Umrli so:
5.	junija. Marjeta Semen, narednikora lena, 23 let, Cesta na loko, jetika.
6.	junija. Marija Širic, uradnikova hči, 9a/4 leta, Turjaški trg 8, škarlatiea.
Tujci.
3. junija.
Pri Slonu: Zeno Garzarolli pl. Thurnlack s hčerjo ix Celja. — Emilij pl. Malberg iz Trebnjega. — Mardetsehlfiger, Muskath, Hascheles z Dunaja. — Haupt iz Liberce. — Frank iz Plzna. — Schwarz iz MoraTske Ostrove. — Maulwurf ia Barcztelep-a. — Haselsteiner, Stuhec iz Gradca. — Vuridb, Koch, iz Trsta. — List iz Vratnega. — Fraac Šerko iz Cirknice. — Rupnik iz Idrije. — Markovič iz Trbovelj. — Jagodic iz Celovca. — Klemenčič iz Novega Mesta. — dr. Robert Siebenschein s soprogo iz Zagreba. — Kuna iz Kar-loTca. — Hohenberger iz BoStanja.
Pri Maliiu: Teich, Lortjug, Hradeeky, Weiglein, Eiser, Engel, Rosenfeld, Kiimmerer, Jos. Fischer, Fakler, Bolgeri, Batera, Pick, Koscheny z Dunaja. — Kafka iz Trsta. Widerspock iz Norimberka. — Otmar Swoboda iz Maribora. — Praschen iz Celja. — Goršie iz Gradea. — Arko iz Ribnice. — Obreza z Vrhnike. — Smola iz Novega Mesta. — Mammer iz Bleda. — dr. Volčič iz Ljubljane. — Heiss iz Gostling-a. — Franc Zoreč iz Črnega Vrha.
Pri avstrijskem car«: Peternel ie Bleda. — Muha posestnik, iz Lokev.
Pri bavarskem dvoru: Sauta iz Gradca. — Verbančič iz Kopra. — Thaller iz Opatije. — Pirker iz Trsta.
Pri Juinem kolodvoru: Jelinek z Dunaja. — Schulze iz Vratislave. — Prevc iz Trbila. — Pradolin iz Vidna.
Vremensko sporočilo.
Ca*
opazovanja
TTn. »jat. 2. u. pop. 9. a. »več.
Stanja
inkam.ra t mm
~734'6 7339 733-0
toplomer.
po C.liiju
20-8 26-4 19-4
Veter
~šl. jzap. zm. jzap.
Vreme
■g* |
•g« S
jasno
o
a -
ooo
Srednja temperatura 22-2=. za 2-3 nad normalom
327 1
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem aa-zaanjamo tulnega srca žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, oziroma sestra
Miei Šivie,
učenka 3. razreda prt uriullnkah,
danes ob 9. uri zjutraj po kratki mučni bolezni t 9. letu svoje dobe v Gospodu zaspala.
Truplo predrafe rajniee preneseno bode v petek, dnč 8. t. m., ob 4. uri dopoldne iz mrtvašnice pri >r. Krištofu k večnemu počitku.
▼ Ljubljani, dnč 6. junija 1894.
Anton Šlvio, c. kr. okrajni tajnik, oče. — Klementina Šivio, mati. — Anton, brat. — Olga, Klementina, Velita, a e s t r e.
Posebni parte - listi se ne bodo izdajali.
♦	Preseljujoč se iz Turjaka v ljubljansko	|
♦	hiralnico poslovim se tem potom od svojih	S X	znancev in prijateljev ter kličem vsem: Z	$
♦	Bogom; ostanite zdravi!	j
X Tur j a k , dne 31. maja 1894.	X
X 328 i Jakob Gruden,
zlatomašnik, X ■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦Ž
Paulinova kranjska vinarna
v Ljubljani, Slonove ulice 52
iztočuje vino: Istrsko liter po 24 kr., tirolsko po 28 kr., dolenjsko po 32 kr., specijalno kakor: bur^undeo, zelenlka in teraneo po 48 kr., ter se jamči vsaki znesek za pristnost. Bavarsko črno pivo po 11 kr. vrček. — Več skupaj ali aezadačeno pa mnogo ceneje.	329 3—1
■S 2
is =
•3 ® E
2 T: 2
S a
it-* s
■a o ca g a m
£ « -5
S e.
® 1 s.
o
O <-a O.
GLAVNO SKLADISTE
PTTONHSS
CD
>
SJ
ej U
-iS M
najčistije lužne
'HSEUNE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana ▼ vseh boleznih sapnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.)	nostjo.	51 19
Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Henrik Mattani, Karlovi vari in na Dunaju.
Dunajske srečke po I krono. — Žrebanje že 12. julija.
5 il:iMiyiiWll;i]?p:i 10.000 krilil.
1	Srečke priporoča 315 2
„MEBCrR", menjalnica delnižna družba na Dunaju, Wollzeile 10.
-g|Q D u n a j s k a borza.
Dn6_7. Junija.
Papirna renta 5%, 1(5% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . 1% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
98 gld. 35 kr.
98		15 „
. 120		75 .
. 97		95 „
. 994		
		BO .
		05 „
		96 .
		90 „
61	„	27 »/..
Dn6 6. junija.
Ogerska zlata renta 4% . .	—	gld.	—
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	95	,	10
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	146	„	70
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	158	„	25
Državne srečke 1. 1864., 100 gid.....196	,	25
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98	.	50
4 lo kranjsko deželno posojilo.....—	„	—
Kreditne srečke, 10U gld.......196	.	50
St. Genois srečke. 40 gld.......70	„	—
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........74
Waldsteinove srečke. 20 gld. .....	50
Ljubljanske srečke . ........24
Akeije angio-avstrijske banke. 200 gid. . .	151
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	3005
Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . .	107
Papirnih rubeljev 100 . .	134
gld. -
. 25 . 25
75
50
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. K u lan t na izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
Nollzeile it. 10 Dunaj, HariahilferstrassB 74 B.
66
&T Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špokulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.