Posamezna Številka stane 60 ^marjev.
30. mm.	Barifear, dae 29. iuliji 1120.	94,
fehaja vsafc četrtek bi velja*« poitaJao vred in » fttarjfccrn a pošiljanjem na dom za celo teto 24 K, pol leta 12 K in za i etri icia 6 K. — Naročata izven jagoaiavije 32 K. — Naročnina bs pošilja ust «pragaiStvo „Slovenskega Gospodarja* v Maribor«. Listjie dopoMlja do edp&vedL — Udje „Kat#?šaiega tžskoraega drattca" dobivajo Ust brest posebne naročnine. — Posamezni H»ti stanejo, č« s&segsjo 4 ftracl 40 vin., na 8 straneh 59 vfa. — Oredchr o i KoroSka cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravntttvot Kovošks cesta Ste«, 5, sprejema naročnino, Inserate in reklamacija, '»a iaserste ce plačuje od enostopne fjetltreste za	Za večkratne oglase primeren popust V oddelka ,Ma3a cazaanili" stane beseda 50 v te. — inserati se sprejemajo do torka opoldni
NezaprSc rskiajissdle bo poStsdae pvotta.
Ust ljudstvu v pouk In zabavo.
iflk
□
Razpel naš Orel silne si peroti . . .
V	poletu smelem s sokoli tekmuješ .
V	višavah sinjih drzne misli snuješ Resnice solnou Ti hitiš nasproti.
Rojakom, ki še blodijo v slopoti, ti novih smernic cilje oznanjuješ; junaški narod naš Ti odtujuješ laži in zlu. nevednosti in zmoti . . .
ORLO
Raduj se danes, domovina mila! Telesa tvojega mogočna sila — slovanskemu se danes kaže svetu.
Radostno starcu, 'ženi in dekletu
kipi srce velikega veselja:
Spolnila se nam vsem je srčna želja! . . ..
Roman Bende.
Bratje in sestre! Jugoslovanski Maribor Vas
pozdravlja. Lepo je to mesto ob svetlozeleni Dravi . ki priteče iz onih krajev, kjer so po našemu narodu »stali samo še grobovi onih davnih junakov, ki so pred 1100 leti padali v obrambi slovenske in jugoslovanske samostojnosti.
V	Maribor pridemo vsi bratje, katere je doslej ločevala tujčeva pretkanost v Primorce, Kranjce, Korošce in Stajeroe. Tu v Mariboru pozdravljajo svoje brate severni obmejni stražarji. Kako so ti vsi preizkušeni v boju za posest slovenske zemlje! Pozdrav -Ijajo Vas, bratje Orli in Orlice, tu v Mariboru ob -mejni Sentiljčani, ki so se bojevali proti oholemu z milijoni delujočemu bogatemu Nemcu tako, kakor se je nekoč Leonida boril s svojimi 300 Spartanci pr Termopilah, obkoljen od vseh strani od sovražnika. Pozdravljajo Vas tu vsi borilci za lepo našo domovino iz vinorodnih Slovenskih goric. Zvesto in zavedno kmetsko ljudstvo je to, ki je v srcu ohranilo zvestobo Bogu in narodu.
V	zelenem središču zelena pokrajine se prvič pozdravljamo z brati iz Prekmurja, s temi ostanki nekdanje staroslovanske slave. Pozdravljajo Vas„ bratje Orli, sestre Orlice, ovi naši bratje, katerih tisočletna mongolska sila ni mogla odtujiti domovini in narodu. Se bolj so ohranili stare slovenske šege m navade, tako da v njih vidimo svoje prednike iz slavne dobe bratov sv. Cirila in Metoda, Prišli so k nam, ko so padle tisočletne vezi in tisočletne meje. Zato tem bratom po dolgi ločitvi veljaj vroč pozdrav slov. mladine. — Bratje in sestre od treh slov. rek smo se sešii v Mariboru. Dvoji imamo svojo domovino. Tre-t;i brat pa biva kot begunec med nami. Bratje in se-stre, kr Vas je rodila solnčna zemlja ob Soči, ki ste v mladosti gledali mogočno morje, Vi ste tudi med nami. Pa če Vaše misli in Vaša hrepenenja vhajajo tja na razdjani dom, kjer zemlje lačni tujec danes še gospodari, vedite, da so z Vami hrepenenja in želje vseh bratov in sester. Vaše gorje je naše gorje. Našemu veselju ob veseli združitvi je primešana bridka kupa žalosti. Toda ko korakajo naše vrste po ulicah lepega mesta ob naši severni meji, ko tu razkazujejo »lade naše ,čete svojo silo, tedaj ni mogoče, da bi se v naša srca naselila brezmočna tuga. Vse, kar vidimo, rse kar nas obdaja, vse jači naše moči, vse nas aili k dejanju. Tudi Vi neodrešeni1 bratje v teh dneh ne boste tugovali, ampak boste iz teh dnij črpali z nami vrod novih moči za delo na polju trdne organizacije našega naroda, organizacije, katera bo strah
našega zagrizenega narodnega nasprotnika, da n® bo imel miru ne noč in ne dan, dokler ne izpasti iz svojih grabežljivih krempljev nam tako dragih kosov naše zemlje. Z vami, hratje od Soče in Jadrana, smo vsi kot eden. Tu v Mariboru si podajamo desnico k prisegi zvestobe.
Bratje in sestre! Pozdravili smo se med seboj, toda med nami vidimo še brate od drugod. Brata Hrvat in Srb, od katerih nas je ločila pred 1100 leti tuja sila, sta danes prišla v naš del skupnega doma. Pozdravljata nas brata, ki sta mnogo pretrpela, se mnogo bojevala in naposled tudi zmagala. Z nami se hočeta posvetovati, z nami skupno delati, da bomo mogli vsi bratje in sestre urediti lep dom, ki bo nam v čast m ponos, tujcu v občudovanje. Mecl nami se te dni v Mariboru pri skupnih posvetovanjih, skupnih manifestacijah in skupnih vajah, plete močna vez, bratska, enakosti in ljubezni, ki bode prava podlaga uresničenju one naše srčne želje, da po tisočletni raa-kosanosti zopet postanemo eoor
Se dalje gre naš pogled, Orli in Orlice. Pol -drugo tisočletje že loči usoda sinove Slave. Stroko so se razšla pota naših prednikov in daleč so jih pri -peljala. Danes pa smo se sešli tudi doli na skrajnem jtigozapadu obširne domovine matere Slave. Kako nas danes veseli, ko vidimo, da je naš brat Cehoslovak iste misli z nami, da je naš pravi dobri brat, od katerega nas ne loči drugega, kakor nekaj tuje zemlje. Danes pa je med nami brat med brati. Cehoslovaški Orel, čehoslovaška Orlica, pozdravljena na svobod -nih tleh Jugoslavije!
Orel, kraljeva ptica, ne pozna nobenih mej svojemu poletu, razen onih, katere je začrtal Stvarnik. Ne pozna državnih mej, ne mej kontinentov. Ideja je močnejša kot krvno sorodstvo, ne da se ukloniti v spone, ona preleti svet. Maribor pozdravlja predata vitel je evropskih narodov. Pozdravljamo uh mi Orli v znamenju ideje človečanstva. Danes, ko so naša srca vsa vroča ljubezni, so dostopna za vse ls-;>o in plemenito. Plemenita misel, da smo očeta enega sinovi, bratje vsi narodi, je globoko prešinila mlada srca nas in srca onih, ki so poslali Vas, drage goste od daleč semkaj v našo mesto. Ko se pozdravila-mo, nam je vsem srce polno ene želje, da bi ta bratska vez ljubezni, ki se v teh dneh plete med nami in Vami ostala trajna. Da bo trajna, da bo premagala rse ovire, za to nam je porok dejstvo, ker je ta vez globoko zasidrana v naši temeljni idejiv ki izvira iz Kristovega nauka.
Bratie Orli, sestre Orlice,*¥$ifbraftie is* gostje: Bog Vas živi!


.....

□ □
Í J

Bliža se pomemben čas, za slovenski Maribor ia obmejne Slovence najpomembnejši čas, doba I. slovanskega tabora Orlov. Ta dan bodo pohitele v Maribor nebrojne čete v krščanskih telovadnih organizacijah združene mladine, poleg naših slovenskih Orlov in Orlic bomo pozdravili zastopnike in zastopnice naših rojakov iz Amerike, zastopstva krščans -kih mladinskih organizacij iz Francoskega, Belgije , itd., mnogoštevilno bo zastopan češkoslovaški Orel, v velikem številu bodo prihiteli k nam naši jugoslovanski' bratje. Ti dnevi bodo tem pomembnejši, ker bodo ta čas zborovale v Mariboru vse naše prosvetne, izobraževalne in politične organizacije. Zakaj se je izbral ravno Maribor za te prireditve? Gotovo radi tega, ker je Maribor kot zadnje mesto na severu, velevažno za naš trgovski promet z severnimi Slovani, Nemško Avstrijo, s Prekmurjem in Madžarsko. Te prireditve pa imajo tudi namen, utrditi narodno zavest v Mariboru in vseh obmejnih krajih, pokazati, da tudi Jugoslovani nekaj premoremo iu da se nas uvažuje po širnem svetu, da imamo mnogo odličnih prijateljev in zaveznikov.
Orlovski tabor bo sijajna manilestacija krščanske mladine. Krščanska mladina bo pokazala, kaj je z vztrajnim, dolgoletnim delom dosegla. Krščanska mladinska organizacija se je po vojski znatno razširila, krščanske organizacije pridobivajo v vseh državah vedno več tal kljub temu, da hočejo protikrš-čanske, svobodomiselne organizacije z vsemi sredstvi uničiti krščansko gibanje. Napredku krščanskih mladinskih organizacij se ni čuditi, ako se pomisli, da je njih glavni smoter vzgajati mladino v krščanskem duhu, navajati mladino k vsemu, kar je plemenito in dobro, odvračati pa isto od vsega, kar pelje k posu-rovelosti, nestrpnosti, neizprosnemu sovraštvu na -pram rodnim bratom, ki so drugačnega svetovnega ali političnega naziranja. Krščansko načelo ljubezni do bližnjega je vodilno načelo v krščanski mladinski organizaciji.
Orlovski tabor pa je tudi velika narodna ma -nifestacija odločno narodne krščanske mladine. Danes je v Mariboru mnogo ljudi, ki imajo vedno polna usta narodnosti, ki pa so v stari Avstriji v uradih , na železnicah, vobče v javnosti rabili izključno nemščino, ki niso upali zahajati v slovenske družbe, ki so prirejali leto za letom svoje večje in manjše izlete in slavnosti le v kraje, kjer je bila občinska uprava v slovenskih rokah, a v nemčurske občine si niso u-pali; ravno ti ljudje pa hočejo vsakemu drugemu, o-
issMceir.
sobilo krščanskim organizacijam, odrekati vsako narodno delo in čustvovanje. Umestno je, da ob priliki i. orlovskega tabora posežemo nekoliko v dobo naših narodnih bojev nazaj. Bili so težki časi, ko so Nemci z vsemi mogočimi sredstvi s pomočjo avstrijske vhide delaii na to, da ponemčijo slovensko ljudstvo . Kdo se je takrat uspešno zoperstavljal ponemčeval -nemu delu? Bila so krščanska izobraževalna društ-\a, mladeniške in dekliško zveze v vsaki župniji, ki so zbirale svoje člane, osobito mladino, prirejale velike manifestačne shode, vzbujalo narodno zavest in \zgajale mladino za narodno delo. Ako bi te organizacije pred približno 20 leti ne delovale, bi itajbrže bilo popolnoma nemogoče, najširše sloje ljudstva pridobiti za jugoslovansko deklaracijo. Kdo je ustanovil in nesebično vodil gospodarske organizacije v obmejnih, ponemčurjenih krajih? Bili so rodoljubi, pristaši krščanskih strank, dočim so drugi pospeševali, o-ziroma celo sodelovali pri nemčurskih gospodarskih (rganižacijah. Največje slovensko ljudsko glasovanje, pobiranje podpisov za jugoslovansko deklaracijo, je izvršila krščanska mladina, sedanji Orli in Orlice, ctočim mnogi sedaj zelo glasni „Jugoslovani" niso u-pali niti podpisati jugoslovanske deklaracije, še manj pa storiti kak korak v prilog deklaracije. Krščanska mladina je vedno odlično sodelovala pri narodnem-de-lu in ima neprecenljive zasluge za narodni preporod obmejnih Slovencev, njen narodni ščit je ostal neo -madcževan. Vsem onim pa, ki blatijo krščansko mladino, pokličemo v spomin, da so bili na Kranjskem dolgo vrsto let zvezani z Nemci proti krščanski slo-\ enski stranki voditelji Sokolov, da so govorili in so sklepali resolucije proti obštrukciji slovenskih poslancev v Gradcu voditelji Sokolov, da pozivajo k uoju prou siovansKim uriom rtOKoii K,ot zavezance:
i
.'jemškonaciionalne, socijalne demokrate in komuniste itd. („Mar. Delavec" 17. t. m.).
Pozdravljeni Orli in Orlice in zastopniki vseh drugih krščanskih mladinskih organizacij! Pozdravljeni od pretežne večine slovenskega ljudstva, ki se raduje nad Vašimi uspehi, pozdravljeni od vseh o -nih, ki so več desetletij v Mariboru in ob meji za narod delali in trpeli, kateri vedo ceniti delo naše krščanske mladine! I. slovanski orlovski tabor naj poziva orlovsko organizacijo, naj podžiga k vedno vztrajnejšemu delu, naj vspodbuja k dosegi cilja, katerega si je stavila krščanska mladina:
Kdor Slovenec, naj bo Orel!
no tujih varuhov. Angležem pa svetujemo, naj gredo
raje študirat indijsko vprašanje- Naš narod je že do grla sit teh različnih tujih misij, ki nimajo* za nas i.o srca, ne razumevanja.
Govori naj naše ljudstvo in vlada bo» morala rosi ušati njegov glas. Anarhije v državi ne'maramo!
Stati moramo vedno na straži. Naši sovražniki nas napadajo sedaj od ene, sedaj od druge strani. Ravnokar grozi nova nevarnost:
Koroški Nemci so postavili zahtevo, da se mora odpraviti demarkacijska črta in dati vsakemu prost prestop v našo državo. Pravzaprav stoje, kot pri vsaki mednarodni lumpariji, tudi tukaj v ozadju Italijani ki hočejo na ta način razrahljati našo severno mejo, da bi imeli lažje rokodelstvo na jugu. Italiiam podpirajo Nomce, Angleži pa, katerim so razmere popolnoma neznane, so tudi tukaj nasedli nepoštenim družbenikom in se zavzemajo za Nemce in Italijane. Ako se odpre demarkacijska črta, bi zadel našo državo grozen udarec, ki je v svojih posledicah še popolnoma nepreračunljiv.
Predvsem bi se razlila po Koroškem cela drhal nemških hujskačev, ki se morajo potikati po tujini. To so bivši Heimvvelirovci, ki so povzročili prod le -tom j o Koroškem znana grozodejstva. Na vesti imajo različne zločine, rope in tatvine, poboje. Vsi ti naj bi sedaj svobodno prekoračili mejo in agitirali za A v -striio. Poleg njih je še mnogo drugih oseb, ki so bile radi svojega hujskanja izgnano ali* pa jih je lastna skrajno slaba vest pregnala iz naših krajev. Vsem tem naj so odpro na stežaj vrata in zagotovi nekaz -njenost. Ako se vrnejo na Koroško, jim bo nemogoče tudi zapreti pot na Štajersko in Kranjsko. Ti ijudjo bodo nastopali z brezprimerno aroganco, kajti v svesti si bodo, da se jim nič ne more in ne smo zgoditi. Tako bi bila v kratkem času v plamenu cela naša se -verna meja, vsepovsod pretepi in poboji. Slednjič bi posegli vmes Italijani rekoč: Glasovanje se no more vršiti, ker je ljudstvo preveč vznemirjeno. Torej naj so glasovanje ukine in kar ententa določi meje. V imenu entente bi seveda hoteli govoriti Italijani sa -mi, kot najbližja prizadeta velesila — kakor pravijo,.
V naši državi vlada sedaj mir in red. Ljudstvo so je pomirilo, ako bi ne bilo laških intrig ter neumnega glasovanja, bi se razmere popolnoma mirno razvijale vedno na boljše. Sedaj pa hočejo vreči pla -men pobojev na našo celo severno mejo!
Odprtje meje bi imelo tudi nepregledno gospo -darsko škodo. Sedaj se je tihotapstvo v znatni meri zatrlo. Imamo vtrjono upanje, da padejo cene. Vrednost denarja raste trajno in dobra letina nam bo brez dvoma zopet znatno pomogla. Sedaj pa pridejo Italijani z r ••.mno zahtevo, naj se odpre meja. Nemcem no bo treba ve« tihotapiti živil, ker jih bodo lahko izvaždli odprto in brez colnino. Celovec, Gradec in druga mosta se bodo preskrbela, pri nas bo pa naraščala draginj i. Vsaka čolna revizija in vsi cari-narski predpisi bodo zaman. Nemški špekulanti bodo pobirali naše blago ter pri tem bogateli, naše prebivalstvo po mestih bo moralo stradati vsled večje drar ginje bo treba povišati plačo delavccm in uradnikom, a vslod tega tudi povišati davke. Vsak dan odprtja mej nas ! o stal mnogo milijo»ovi
Ako se odpro meja, bodo naši kraji naenkrat prepravljeni s slabim nemškim denarjem. Nemci ga bodo raztresali za agitacijo s polnimi perišči, dajali j_a bodo pa tudi za naše dobro blago in naše ljudstvo ki se še ne zaveda, kako slab jo ta denar, ga bo sprejemalo. Poleg slabega denarja bo prišlo tudi cele jerbase popolnoma ničvrednega ponarejenega denarja. Potem bo pa krik. Marsikdo bo imel tega denarja za celo premoženje, ko bo zvedel, da je čisto malo, ali nič vreden, bo obupaval, tekal sera in tje, pričelo se bo vpitje: Škodo naj povrne država! Mi nismo krivi! A samo to škode pri denarju bodo grozne vsote.
Sedaj smo s težavo vpeljali v državi mir in red, naše gospodarstvo se pričenja popravljati. Ali naj privolimo, da naenkrat zopet nastane babilonska zmešnjava, da bodo krvavi pretepi po vseh gostilnah hujskajoči shodi za vsakimi plankami, da človek v lastnem kraju ne bo varen živijenja in da bo psovan od vsacega pritepeiiega rokomavha? Ako se odpro meja in pusti nebrzdana svoboda vsem hujskačem , nima cela država dovolj žandarjev, da bi vzdrževali rod, nimajo vse naše bolnišnice dovolj prostora, da bi sprejele tiste ljudi, ki bodo pri taki agitaciji pobiti! Koliko se bo pri tem zapravilo časa, požrlo alkohola, kako bo podivjalo ljudstvo!
Ustanovili smo državo, ki je priznana od celega sveta. Prva dolžnost države je pa, da vpelje do -bro upravo in skrbi za red, Ako se pa odpre meja in da svoboda vsem hujskačem, bo vsaka uprava nemogoča. V deželi bo dvoje oblasti: prvič naša, drugič pa nemškega^ propagandnega odbora. Nobenemu hujskaču no bo mogoče stopiti na prste. Nemškutarski krčmar bo dal svoje prostore na razpolago nemški a-gitaiciji in potem bo lahko lige kazal naši oblasti., brigal se ne bo ne za policijsko uro, ne za obrtne predpise. Z eno besedo: nastala bo cela anarhija, babilonska zmešnjava. Potem bodo pa rekli: taki so! Ne znaio vladati in urediti države.
Zadeva so ne tiče samo Koroško, ampak isto tako tudi Štajerske, Prizadeti so pa ravnotako tudi izseljenci s Primorske. Zavedati se moramo, da imamo eno enotno Ironto in enega glavnega sovražnika. Italijan hoče to izsiliti, da se prikupi Nemcem ter razrahlja našo severno fronto. Nobena vlada ne sme kaj tacega dovoliti. Koroška fronta mora biti zaprta vsaj do konca plebiscita. Kdor hoče mirno živeti, o -stane lahko pri nas, kdor hoče delati zgago, naj so izseh, meje odprli pa ie bomo nikdar. Vsak držav -Ijan se mora v polni meri zavedati resnobe toga vprašanja, vse korporacije in družbe, ter celo ljudstvo naj povzdigne glas zoper to nakano. Italijani naj se brigajo rajo za svojo beračijo, ako je kak Anglož, ki ne more razumevati položaja, naj ostane lepo doma in ne hodi kot tuj misijonar po svetu. Preveč smo že spoznali te razne, tujo misije, da bi nam šo imponi -rale. Našo državo bomo uredili sami in ne potrebuje-
po
Spomenica poslancev I. V esenca k" a, d r. J o s i p a H o h n j e e a i n F r a n c a P i š e k a u a ministra za p r e h ram o in finance.
Gospoda ministra! Ko se je naše ljudstvo v o-| kolici Maribora in Ptuja radostno pripravljala, da I čim lepše pozdravi in sprejme Njegovo Veličanstvo j prestolonaslednika, ga je zadela grozna nesreča — S prihrula je 27. in 28. junija to§a, katera je uničila t vse poljske pridelke premnogim kmetovalcem okraj -j nega glavarstva mariborskega in ptujskega. Vsled te nesreče so prizadete najhuje sledeče občine: Sv. Lo-; vrenc na Dravskem polju, Zupečja vas, Cirkovci, ■ Hajdin, Niverce, Šikole, Pleterje, Podova, Gorica » ; Sv. Marjeta na Dravskem polju, Hotinja vas* Rače, i iVurberk, Janževci, Jaršovci, Sv. Barbara, Zikarce, Zimica, Duplek, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Peter , Dragučova, Grušova, Pesnica, Lajtersberg, Ranča, Dobrerije, Gradišče, Vrtiče, Gornja Sv. Kungota in še nekatere druge občine.
V	imenovanih občinah je toča pobila prav vse, tako, da se še celo ne more spoznati, kje je rastla pšenica, rž, ječmen ali oves. Koruza in krompir je pa tako okleščen, da moli kvišku samo golo steblovje, ki ne bo dalo nobenega pridelka. Istotako je uničen fižol, buče in zelje. Vinogradi v teh krajih so pa tako opustošeni in suhi, da ni pričakovati za več let nobenega pridelka. S sadnega drevja je zbito vse sadje, kot jabolka, hruške, slive in drugo. Silna povoden j je poplavila travnike in poblatila. vse seno., nepokošena trava je'pa zbila v zemljo. Splošno re čeno: škoda je nepopisna in neprecenljiva. Ljudstvo v prizadetih krajih nima sedaj ničesar, da bi pre-hranilo sebe, svoje otroke in posle. Nima no denarja, da si nakupi živil, potrebne obleke in drugih živ-ljenskih potrebščin, kajti bivše avstrijske oblasti so ljudem rekvirirale uprav vso živino zlasti v slovenr-skem delu Štajerske, kjer je naš narod pod vodstvom sedajnega ministra dr. Korošca bil oster boj za. osvoboditev izpod tujega jarma. Ko so bivše avstrijske oblasti zaznale stremljenje po osvoboditvi in u-jedinjenju troimenskega naroda, so ga hotele gospodarsko uničiti.
V	očigled navedenega prosijo podpisani narodni poslanci kot zastopniki naroda, da g. minister blagovoli ukreniti:
1.	da prizadeti kraji dobe takoj semensko ajdo, za jesensko setev pa semensko pšenico, rž, ječmen in oves;
2.	da dobi ljudstvo cenejša živila, da od gladu-ne propade.
Istotako smo izročili spomenico g. finančnemis-ministru, v kateri smo zahtevali potrebni kredit in. odpis davkov.
Beograd, dne 2. julija 1920.
Pa*oti zlorabi agras-fae reforme.
Naši demokratje kaj radi govorijo lepe beseda in delajo lepe obljube našemu ljudstvu. Delajo pa seveda drugače. Tako se godi tudi pri vprašanju o a-grarni reformi in pri sekvestrih Povsod bi si radi mladi, posvetnega mamona lačni liberalni advokatje nadrli premoženje.
Kako se zlorablja misel agrarne reforme, nam kaže tudi slučaj iz gornje-radgonskega okraja. O tem je vložil poslanec I. Vesenjak na ministra za agrarno reformo sledečo interpelacijo, odnosno vprašanje :i
Upit na gospoda ministra za agrarno, reformo.
Gospod minister!
V	gornjeradgonskem sodnem okraju se je raz -delilo veleposestvo nemške vojvodinje Ahrenberg v, Radencih.
K temu veleposetvu spadajo tudi vinogradi v Stročji vasi pri Ljutomeru. Ti vinogradi še uradno niso razdeljeni, dejansko pa imajo že štiri nove lastnike in to so: 1 odvetnik, 1 živinozdravnik in 2 železniška uradnika. Ker se opravičeno bojim, da ostanejo navedne štiri osebe tudi de iura lastniki, Vas opozarjam na ta slučaj.
G. minister! Zanesljivo ne bi gornja razdelitev vinogradov odgovarjala vladarjevim in vladinim ciljem in namenom, ki so izraženi v geslu: Zemlja je božja in kmetova. Upravičeno pa bi s takšno razde -litvijo ne bili zadovoljni naši delovni in zemlje potrebni kmetski invalidi, viničarji in kočarji.
Dovoljujem si torej vprašati:
1.	Ali Vam je zgoraj navedeni slučaj znan?
2.	Ali hočete ukreniti, da se v tem in v vseh enakih slučajih postopa od strani Vam podrejenih o-blastev socijalno pravično in se zemlja res da samo tistim, ki jo potrebujejo za svoj obstanek in jo tudi sami obdelujejo?
Prosim ustmen odgovor.
Demokratski minister Krizman se je v odgov ru izgovarjal, da mu slučaj ni znan, da pa hočo O tem zahtevati od podrejenih oblastev podatke. Sicer, pa da vinogradi baje ne gredo pod agrarno reformo*
Nato mu je poslanec Vesenjak odgovoril: „Vinogradi so ravnotako kulturna zemlja, kakor orana zemlja , in mi t Jugoslovanskem klubu stojimo na stališču . da je treba po krajevnih razmerah in potrebah raz -deliti vse, posebno pa še paziti na to, da velika p« -sestva nemško-avstrijskih državljanov pridejo v roko zemljo potrebnih kmotskih invalidov, viničarjev in kočarjev."
Stališče naših poslancev je pravilno in našim razmeram primerno. Kmetska zveza in Viničarska zveza stojita odločno na stališču naših poslancev. Sicer pa so se godile pri razdelitvi posestva Ahrcn-berg še druge liberalne protekcije, o katerih bomo še govorili.
Ogled.
Jugoslavija
Nova ministrska kriza. Kakor smo ž& poročali, imamo v Beogradu zopet ministrsko krizo , ker je Vesničeva vlada podala ostavko. Regent je o-stavko sprejel, poklical pa je k sobi zopet prejšnjega ministrskega predsednika dr. Vesniča in mu poveril znova nalogo: da sestavi on koncentracijsko vlado . .Vesnič je regentovo nalogo sprejel in sedaj so v Beogradu zopet med strankami ona polževa pogajanja z; .vstop v vlado. Vse večje stranke in klubi so že po -dali pismene pogoje za vstop v vlado. Največjo težavo in največ neprilik delajo pri sestavi vlade po svoji stari navadi demokrati (liberalci). Demokrati zalite -vajo: 1. naj se ukine ženska volilna pravica za občine v Sloveniji, ki je že pravomočno potrjena; 2. zahtevajo prosti izvoz letošnje žetve, katerega hočejo izročiti v nakup bankam in veletrgovcera; 3. pri preu-redbi pokrajinskih vlad zahtevajo v Sarajevu, Dal -maciji, Zagrebu in Ljubljani poverjeništvi za notranjo zadeve ter za uk in bogočastje. Na take nečuvene pogoje, ki bi preveč oškodovali naše kmetsko ženstvo, jugoslovanskega kmeta in našo Ljudsko stranko, ki v Sloveniji znatno nadkriljuje vse druge stranke, parne morejo pristati srbski radikalci, ki so bili dosedaj tesno navezani na naš Jugoslovanski klub. Kljub tem nasprotstvom, ki vladajo med strankami radi sestav;; nove vlade, pa so v Beogradu vendar mnenja, da se bo posrečilo Vesniču sestaviti novo vlado do 1. avg.
Regent Aleksander je odpotoval za nekai dni k svojemu očetu kralju Petru v toplice. Kakor hitro se on zopet povrne nanj v Beograd, se bo iudi on potrudil, da se pogajanj zastran vlade čimprej zaključijo in se sestavi vlač t ,
Za našo vojno odškodnino so nas o-goljuiali zavezniki. Svoj čas se je regent Aleksander sam trudil, da nam izposluje kar največ vojne od -Skodnine. Angleži in Francozi so mu tedaj obljubili , da dobi Jugoslavija 6%, pozneje so to znižali na 5%, in sedaj so zavezniki v Spai določili, da dobimo — nič! Nemško vojno odškodnino se si lepo med seboj razdelili: Angleži, Francozi, Italijani in Belgija. Od te odškodnine bi še ostalo 634%, kar si naj razdelijo: Grška, Rumunija, Jugoslavija in ostale države, ki i-majo pravico do vojne odškodnine. Vojno odškodnino bo plačala tudi Avstrija, Madžarska, Bolgarija in odkup za svobodo vse države, ki so nastale iz bivše Avstro-O grške. Od te odškodnine in plačane odkup -nine dobijo eno polovico zavezniki, od druge polovice zopet Italijani 40%, 60% pa si razdelijo: Grčija, Rumunija, Jugoslavija in ostale države, ki imajo pravico do vojno odškodnine. Tako dolgo so obljubljali in soešetarili in delili to vojno odškodnino, da je prišla a» Jugoslavijo ena velika ničla.
' Radgono so zapustile naše čete in t&vilne oblasti 26. t. m. Ljubljanska vlada razglaša , da je izpraznila Radgono vsled tega, ker so naše čete zasedle apaško kotlino in ker ie Avstrija se zavezala, da se bo tudi zanaprej vršil promet skozi Radgono nemoteno.
Vojno stanje med Dunajem in Beogradom — med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, — ki je trajalo od 15. julija 1914 do 15. julija 1920 , je prenehalo 10. t. m. Mir med obema državama so sklenili 16. t. m., ko je bila potrjena senžermenska mirovna pogodba. Vojno stanje med Beogradom in Dunajem je trajalo 12 dni manj kot 6 let.
Ljudslcoglasovalna komisija v Celovcu, ki bo nadzorovala glasovanje na Koroš-kom, je izdala oglas prebivalcem koroškega plebiscitnega ozemlja. V tem oglasu naznanja, da bo ta komisija nadzorovala delo modrosti in pravičnosti (menda za Nemce po italijanskem prizadevanju) in spoštovala ljudsko voljo (bomo videli!). Oglas priporoča t'idi, mir in rod in jamči svobodno in neodvisno vršitev glasovanja. Odklanja nepoštena sredstva, ki bi povzročila nepravilen izid glasovanja. Od tega oglasa nam ni treba veliko pričakovati, ker vemo, da je stopila komisija z zahtevo po odpravi demarkacijske črte med A in B cono na stran Nemcev. Kljub dejstvu, da je komisija dokazala že koj pri svojem nastopu pristransko stran, se nam vendar ni bati za posest Koroške, ker vrli Korošci in Korošice bodo glasovale pri vseh nemških zahrbtnostih za Jugoslavijo.
Proti odpravi demarkacijske čr-t e med A in B pasom na Koroškem so se vršila zadnjo soboto in nedeljo v Velikovcu, Borovljah in Mariboru ogromna protestna zborovanja, na katerih se je protestiralo in zahtevalo z vso odločnostjo, da mora napeti naša vlada vse moči, da zabrani odpravo demarkacijske črte. Do odprave demarkacijske črte ne bo prišlo.
Italija.
V Rimu so imeli zadnje dni splošno stavko. Prišlo je pri tej priliki med zborujočim de -
lavstvom in vojaštvom do izgredov, ki so končali s j ru sklepalo o šoli in zakonu, torej o dveh stvareh, ki streli in številnimi aretacijami. Kakor v Rimu se je j mater, ženo, dekle posebno zadevajo. Pozival nas je, godilo tudi v Benetkah, kjer je vrgel nekdo med mno- j na' se vse Dekliške zvezo velikonedeljske dekanija žice bombo, ki je ranila 9 oseb.	1 združijo v dekanijsko dekliško zvezo z dekanijskim
'Na Reko je poslala Italija 1 batal - f jon rednega vojaštva in s tem priznala, da prišteva j r" \nnunzija in njegovo bando kot redno italijansko j
D
vojsko, fz Reke bodo izgnali 800 jugoslovanskih dru- j žin, da zatrejo s silo ves jugoslovanski živelj na j Reki.	j
T u d i iz Koroške nočejo Italijani,; dasi bi morali po mirovni pogodbi. Izjavljajo, da bo- j do ostali na Koroškem do konca ljudskega glasovan- j j a, da branijo Nemce pred nasiljem od strani Jugo - j Slovanov.
odborom načelu. Abiturijent Sedivy je priporočal, naj bi novoustanovljena tomaševska Dekliška zveza vzo-
la v svojo sredo tudi mladenke malonedeljske župnijo ter ji!i vzpodbujale, j da si tudi v Mali nedelji ustanovijo Dekliško zvezo.
Neka Dekliška zveza nam piše. Dragi „Slovenski Gospodar"! Ker si že večkrat izrazil svo:o naklonjenost napram Dekliškim zvezam, dovoli, da se tebe poslužujemo dotlej, dokler nimamo svojega glasila, kamor bi poročale o svojih razmerah. Spreimi \ svoj predalček zgodovino naše Dekliške zveze v
V	zasedenem ozemlju še Italijani tudi \ pouk in svarilo drugim. Dasi' šteje naša Dekliška niso nehali z nasiljem napram Jugoslovanom. Povsod f zveza ščle komaj pičlo leto svojega obstanka, vendan naše ljudi preganjajo, izganjajo, zapirajo in jim upo- j stošajo njih posest in imetje.	f
Irska.
Na Irskem so se vršili v zadnjem ] času prav srditi boji med angleškim vojaštvom in do- j mačini, ki zahtevajo državno samostojnost. Bilo je več ) mrtvih in ranjenih. Vsled teh večnih nemirov na Ir - } skem je ponudila Anglija Ircem kakoršnokoli vlada -vino, samo da ostane Irska del Angleške.
Avstrija.
V	avstrijskem parlamentu so sprejeli zakon o oddaji premoženja in o vojnem posojilu.
Poljska.
Kakor že znano, so prosili Poljaki Rusijo i vsled porazov na bojnem polju za premirje in za mi- ; rovna pogajanja. Rusko vrhovno poveljstvo je nazna-nilo poljskemu arrnadnemu poveljstvu, naj pridejo ; poljski odposlanci za rusko bojno črto, kjer se bodo sestali z Rusi v svrho premirja in mirovnih poga -janj.
Novo vlado je dobila Poljska, ki bi naj vzpostavila zopet mir z Rusijo.
Turčija.
Med Grško in Turčijo se bijejo srditi j (-jj
ie že imela prenesti hud liberalni vihar, Ze takoj v začetku je bila okužena od liberalnih bacilov. Vsled nesporazumljenja je bil izvoljen odbor liberalnega duha, in kakor ni mogočo služiti dvema gospodoma, tata ko tudi ta odbor ni' mogel delati v procvit zveze, ker je sodeloval pri nasprotnem društvu. Pred krat« kim se jo vgnezdil v našem kraju Sokol, ki pa se bo moral kmalu pobrati od nas,, ker so iantje večinoma že spoznali njegove nakane, ter se dali' izbrisati iz njegovih črnih bukev. Sama gdčna. predsednica je sočutno pomagala temu zakletemu sovražniku kr -ščanskih organizacij spletati gnezdo z rožnim libe« ralnim dračjem. Umevno je, da pri tako zaposlenem odboru ni bilo niti misliti na kakšen zvezin napre -dek. Nasprotno, naša zveza je hirala. Ni čuda, da jo prišla z dobrim imenom pri vseh na kant. Seveda so k temu precej pripomogli celonočni plesi in drugo kar k temu spada; za liberalne dušice ni to kaj poseb * nega. Vsled takih razmer v zvezi smo dekleta zgu -j bile veselje. Da se jo pa naša Dekliška zveza na noji vo poživila, se imamo zahvaliti ženskemu shodu na j Brinjevi gori. Čast vrlim govornicam, ki so o svojih domačih zvezah toliko vzpodbudnega povedale, ter | različne govore tako duhovito ■prednašale. Vse to nas je navdano s takim pogumom, da smo sklenile: „tu -
boji. Grki so zasedli utrjeno turško mesto Odrin Adrianopel — katerega je branilo 10.000 Turkov. — Prodiranje grških čet podpira angleško vojno bro -dovje.
naša zveza mora tako procvitati ! " In res, Bog je
blagoslovil naš trud. V nedeljo 11. julija smo imele živahno zborovanje, pri katerem smo izvolile nov odbor, od ki terega smemo upati, da bode strernil v pra* j \ o sm p. Prepričane smo, da so za zveze, ki iz ka-l k rega kol i vzroka hirajo,- najboljša zdravila veliki f shodi, ki nanovo navdušijo članice za družabno živ-| ljenje. Dekliške zveze -Sirom Slovenije! Da se obva-; rujemo liberalnih nedostatVov v naših zvezah, drži-l mo se pri volitvah pravil : V odbor so morajo voliti le \ take osebe katerih značaj se strinja z namenom or-] ganizacije, to Je: da so vzornega življenja, s katerim ? morajo svetiti članicam.
EHaff*ijine dražb« peseta* 3
Naši shodi. Dne 8. avgusta po rani maši: Sv. Lovrenc na Dravskem polju (Marko Krajnc), Sv. Jurij ob Pesnici (dr. A. Juvan), Marija Reka (Zebot).
Jugoslovanska kmetska zveza sklicuje ob priliki I. slovanskega orlovskega tabora 1 Naše zborovanje na mariborskem taboru bo v. v Mariboru zborovanje zaupnikov in sicer za pone - soboto dopoldne ob 11. uri v Gotzovi dvorani, na ti-deljek, dne 2. avgusta. Govorijo: minister dr. Anton j stem mestu, kjer bodo neposredno prej zborovali Orli, Korošec, poslanec Ivan Vesenjak, urednik M. Krajnc, n poslanec Brodar, župan Davorin Krajnc, tajnika dr. Kulovec in Franjo Zebot. Zborovanje se vrši v dvorani Oficirskega doma (Kazino) na Slomškovem trgu. Začetek ob 9. uri.
Verski
• Govorili bodo: Deželnosodni svetnik dr. Matija Lavrenčič: ponos.
\ Jurist Zvonko Dokler: Kongregacija — cvet organizacije.
[Računski nadsvetnilc Avguštin Zajec: Pogosto sveto j	obhajilo.
„ „ ii* ti i t -	, •	G. Lovrp Hafner: Častimo svojo mater!
Maia nedelja. Po dolgem času smo zadnjo ne- ; Vsi udeleženci tabora naj bodo opozorjeni, da deljo 2o. julija zopet imeli pri nas zborovanje Kmet- f ske zveze. Mnogoštevilni zborovalci so z velikim sa •
nimanjem poslušali govornika M.. Krajnca,*ki je opozarjal na važnosti bodočih volitev v verskem pa tudi gospodarskem oziru. Sklenili so naslednje resolucije: 1. Cene žitu so padle; vlada naj skrbi, da padejo v isti meri tudi cene blagu, ki ga mora kmetski človek kupovati. 2. V komisijo za določitev mej naj se izvoli vsaj eden domačin, ki dobro pozna obmejne razmere. 3. Skozi Slovenske gorice naj se zgradi železnica ; dokler pa to ni mogoče, naj se olajša promet z avtomobili. 5. Kako je mogoče, da velja kilogram kože 34 K, dočim velja živa teža kilogram 10 K? 5. Ker so ljudje začeli v veliki množini sejati lan, naj so postavi za Mursko polje in sosedne kraje velika pre -dilnica. G. V slučaju, da Radgona pride v nemško -avstrijske roke, izgubimo tudi radgonsko bolnišnico . ato se naj za Mursko polje in Prekmurje zgradi po-
gremo popoldne ob petih na grob Slomšekov (kapela! t na mestnem pokopališču), kjer bo govoril medieineo. : Peršuh v časten spomin Slomšeku.
Ob šestih zvečer v frančiškanski cerkvi pridi -5 ga (župnik Franc Gomilšek) in slovesne litanije z blagoslovom.
I E® esvobojevs]e župnika
Kiekia.
Poslanec dr. H o h n j e c jo 15. julija na ministra zunanjih zadev stavil naslednjo interpelacijo: Preteklo je skoraj pol leta, odkar so Madžari . zajeli in zatvorili g. Jožefa Klekla, župnika v Veli -' kili Dolencih v našem Prekmurju. Župnija Vel. Doji lenci leži povečini v našem Prekmurju tostran demarkacijske črte, le ena vas je onstran demarkacijske
~ebna bolnišnica. 7 Izrekamo svoje neomejeno zau - \ linije na šentgothaniski strani. Narod pripoveduje,
panjem poslancem Kmetske zveze, združenim v Jugoslovanskem klubu. — Slednjič so je izvolil odbor Kmetske zveze. Možje, ki so bili izvoljeni v odbor, so porok, da se bo naša Kmetska zveza krepko razvijala!
0\!admska organizacija.
Dekliško zvezo smo si ustanovilo pri Sv. To -mažu pri Ormožu zadnjo nedeljo, 25. julija. Sicer smo že v Marijini družbi imele vsak mesec zborovanje in govorniške vaje. Toda seda], ko ženska zmi -rom bolj stopa v javnost in smo dobile volilno pravico za občinsko volitve, je treba da se združimo So posebej v Dekliško zvezo, ki nas bo izobraževala ter nam dajala pouk turli o javnem življenju. Polna dvorana so nas je zbrala. Prišli so tudi Orli v lepem številu. Govornik . Krajnc je najprej govoril Or -lom o pomenu telovadbo za telo, duha in voljo. Nato je dekletom pojasnil, zakaj ie Dekliška zveza ravno v sedanjih časih neobhodno potrebna. Saj deklo in žena sedaj mora biti poučena o javnih, državnih zadevah, ko se bo ravno v prihodnjem državnem zbo-
da so Madžari dolgo časa prežali na dolenjskega g. župnika, kako bi ga dobili v svoje roke. Govori se , da* so Madžari izvabili g. Klekla preko demarkacij -ske linije, češ, da mu je svobodno iti v mesto Som -betelj, kjer je imel v posojilnici opraviti neke denarne posle. Ko je prišel onstran demarkacijske črte, so ga kratkomalo ujeli, njegov voz poslali domov, njega pa odvedli v Sombotelj, kjer so ga internirali ter ga še vedno drže zaprtega: Zakaj? Gotovo ne zato, da na g. Kleklu kot na eksperimentu dokažejo resnico znane prislovice: „Extra Ilungariam non est vita." Gospodje Madžari imajo svoje posebne politične namene. Na ta način so hoteli izvabiti na ono stran še druge narodno čuteče in delavne može. Madžari pač imajo interes na tem, da ni v severnem Prekmurju nobenega rodoljubnega in delavnega inteligenta, še zlasti sedaj, ko so bodo podrobno in definitivno do -ločevale naše državne meje. Zato so zajeli in zatvorili g. Klekla, o katerem je znano, da jo mož, pre -šinjen z veliko ljubeznijo do našega naroda in iskren prijatelj naše ujedinjene domovine. S tem so Madžari storili zločin no samo zoper osebo povsem nedolžnega človeka, marveč tudi zoper našo državo. Cast
naše države nujno zahteva, da se g. Klekl takoj o -prosti. Pol leta že trpi po nedolžnem v zatvoru v mestu Sombotelju, z njim pa tudi trpi med prekmurskim ljudstvom avtoriteta naše države. Pol leta župnija V. Dolenca nima duhovnika. Narod se z začudenjem v-prašnje, ali naša država res nima toliko brige in moči, da bi oprostila svojega zvestega, vernega in nedolžno trpečega državljana iz madžarskih spon. Deželna vlada v .Ljubljani je že opetovano urgirala pri zunanjem ministrstvu oprostitev g. Klekla. Odgovorilo se je, da so se zahtevala pojasnila v Budimpešti. Ne vem, ali in kakšna pojasnila so prišla iz Budimpešte. To pa vem, da g. Klekl še vedno ni prišel iz Sombotelja, temveč je še vedno tam v zaporu.
Vprašam torej g. ministra, ali je voljan storiti vse in podvzeti tudi, če treba ostre represalije zoper Ogrsko, da odmah pustijo na svobodo župnika Klekla ter ga pošljejo v njegov kraj?
novice,
iiiseriiik opat Ogradi. Preteklo nedeljo je praznoval celjski opat v 85. letu svojega življenja čii In čvrst svojo biserno mašo ob navzočnosti vernikov 7, cele Savinjske doline, vseh mestnih uradov in 49 duhovnikov. Cerkveni govor je imel stolni župnik iz Maribora, Pred pridigo je prebral raz lečo častitko pre vzvišenega nadpastirja, Predvečer je izročil celjski glavar g, jubilantu diplomo častnega občanstva. Se mnogo let!
Odvetnik dr. Alojzij Juvan, nekdanji koncipi-jeut pri dr. Leskovarju, je otvoril svojo pisarno v Mariboru na Aleksandrovi cesti. Somišljenike! ki potrebujejo pravne pomoči, priporočamo dr Juvana.
Kaj vse zahtevajo naši liberalci v Beogradu. Kakor znano, je naša vlada zopet odstopila in ima -mo takozvano vladno krizo. Da bi liberalci zopet v-stopili v vlado, zahtevajo, da se odpravi občinska ženska volilna pravica za Slovenijo, ki je že podeljena in potrjena od parlamenta. Drugič pa, da se da izvoz naše letošnje žetve v roke bankam in kapitalistom (verižnikom, vojnim dobičkarjem). Teh zahtev liberalcev ne more in ne bo nikdar privolil naš Ju -goslovanski klub in srbski radikalci, ker obe stranic' se upirate, ščitite in se potegujete za kmetsko pravo in za dobrobit kmetskega ljudstva in ne bank in verižnikov ter vojnih dobičkarjev, ki so največje pijavke kmeta. Kmetje, iz teh zopetnili liberalnih zahtev lahko vidite, kako vas bi radi liberalci opeharili za komaj izvojevano občinsko žensko volilno pravico in vaše žulje in vaš trud na polju bi radi porinili v nikdar polni žep kapitalistov. Kadar se bodo priplazili v vašo sredino razni Voglarji, Kodermani in Ku-kovci ob času volitev, tedaj jih zavrnite kot proti -kmetske mešetarje s kmetskim pravom in kmetskimi žulji. Po mnenju in delu liberalcev bi naj bil naš liinei brezpravna delavna živina, katero bi radi ti gospodje vpregali in izkoriščevali po svoji volji. Liberalcu jo kmet človek le ob času volitev!
Mariborskim okoličanom v vednost. Ker ščitita „Gospodar" in „Straža" kmetsko ljudstvo iz mariborske okolice pred izkoriščevanjem od strani liberalnega meščanstva, zmerja „Mariborski delavec" , glasilo liberalcev v Mariboru, gospode okrog „Gos -podarja" in „Straže" za „faloie." Mariborski gospodi ni ljubo, ako učimo našega kmeta, da se ne pusti odirati od meščanov, kakor bi oni hoteli, radi tega smo ialotje v očeh liberalcev, ki so že od Vnekdaj največji sovražniki in izkoriščevalci našega kmeta. — Knetje iz mariborske okolice, oni, ki vam hoče dobro, je „falot" po pisani trditvi glasila mariborskih liberalcev. Kmetje pristaši, kjerkoli v okolici dobite ..Delavca", vedite, da je ta list ravno tako vaš sovražnik, kakor vsa liberalna mestna gospoda, ki ho -če, da bi jo kmet na vsa zmerjanja še zastonj hra -nil. Dolžnost naših somišljenikov je, da kmetu sov -Ti'žni list „Mariborski delavec" povsod po okolici zatirajo, kjerkoli ga vidijo. Kakor je bil stari šnopsar .,Stajerc" pijavka za našega slovenskega kmeta v narodnem oziru, tako je v gospodarskem oziru kmetov sovražnik „Mariborski delavec." Liberalnega, časopisja kmetje se ogibajte kot zdrava ovca garjeve!
Oemu se mora odpovedati, kdor hoče biti So -kol? „Narodna Pobtika" od 9. 7. 1920 piše, da je prineslo službeno glasilo „Ceske Obec Sokolske" v svoji Številki od februarja to-le: „Nobeden pozitivni (to je .verni) kristjan, v prvi vrsti katoliški kristjan, ne more (to je: ne sme) biti Sokol." Ta izjava je odprla oči čehoslovaškemu ljudstvu, katero zdaj v množicah pristopa k Orlu. Torej katoliški veri se mora odpo -vedati, kdor hoče pristopiti k Sokolu, tako pišejo v svojem službenem listu Sokoli. In pri nas? Tu se pa hlinijo in pravijo, da jim je vseeno, če kdor veruje, ali pa ne. Slovenski Sokol (oziroma jugoslovanski) je .bil v Pragi sprejet; katoliški Sokol iz Amerike pa ne in sicer zaradi tega ne, ker se niso hoteli odpo -vedati naslovu: katoliški. Kaj sledi iz tega? Sledi, kar vsak lahko uvidi, da naš jugoslovanski Sokol ni katoliški in tudi ne sme biti. Zato pa, fantje, kakor so čehoslovaški katoliški mladeniči uvideli pogubne posledice sokolske vzgoje in so izstopili iz Sokola in prestopili h Orlu, tako tudi Vi, ki Vam je še katoliška vera sveta in draga, pristopite k Orlu ter s tem pokažite pred celim svetom, da si ne daste od niko -gar iztrgati iz srca največjega zaklada sv. vere.
Samostojni Demosten — Drofenik. Naš že od nekdaj slavni St. Jurij je postal zadnje leto še prav posebno znamenit, ko se jo razširila samostojna go -.vorniška slava našega rojaka Pepeka Drofienika Sirom mlade domovine. Ker naš samostojni Pepek ved-
no nastopa kot kmet-govornik z geslom „kmet kmeta'", naj si čitatelji natančneje ogledajo novodobnega De-mostena. Mož ima v tukajšnjem trgu hišo, v kateri je imel pred vojno šnopsarijo. Ko ni bilo več šnopsa, nam je v vojnem času prodajal sladkor. Pa prišla je Jugoslavija, sladkorja ni bilo več, ostala mu je sa -mo še agentura judovske francosko-ogrske zavaro -valuice; ker pa mu je ia dala premalo zaslužka, jo je opustil. Ustanovila se je Samostojna kmet. stran -ka. Takoj se je je oprijel, misleč si, to bo lestvica , po kateri bom lahko še visoko prišel. Ali nihče ni v domovini prerok, tako tudi naš Pepo ne. Upal je, da bo postal gerent trške občine, pa mu je spodletelo. Da je Samostojna pri nas bolj kiaverna, je gotovo e-den izmed vzrokov tudi ta, ker se nahaja v tej politični stranki ravnatelj kmetijske šole Belle, ki je nas kmete vedno aristokratsko preziral. G. Drofenik, še teh par pristašev Vas bo zapustilo, ki jih imate pri Sv. Juriju in mislim, da bo tako tudi drugje. Naši kmetje vedo, zakaj ste tako prijazni in uljudni pri pozdravljanju, pa bodite še tako sladki, po volitvah se boste grenko držali. Svoje čase je šentjurski Demosten nastopal kot govornik v fraku in cilindru, sedaj pa, ko se je pokmetil, je vse to shranil za tiste čase, ko bo poslanec in — minister ! Saj pravijo Vaši pristaši, da ste že šli Y geograd dvakrat skušnjo "delat za ministra, pa ste padli.
V poinirjienje naših obmejnih krajev. Po ob -mejnih krajih: Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Kungo-ta, Svečina,- Sv. Križ iu Kapla, so začeli nekateri nemškutarski agitatorji med ondotnim prebivalstvom širiti razburljive vesti, da bodo ti kraji pripadli Nemški Avstriji. Po teh od Nemške Avstrije plačanih hujskačih je naše vrlo obmejno ljudstvo silno razburkano. Našim obmejnim braniteljem in stražarjem odgovarjamo tem potom, da so vse tozadevne govorice iz -mišljotine bivših nemškutarjev in še sedaj plačanih agentov Nemške Avstrije. Meja med Avstrijo in Jugoslavijo bo šla kot gre že sedaj z malimi spremembami, katere bo določila posebna komisija na licu mesta. V tej komisiji bodo tudi naši slovenski zastopniki, katerim so natančno znane naše obmejne razmere, ki nikakor ne bodo pustili, da bi nam Avstrija pogoltnila kar cele obmejne vasi, ki so sedaj že od preobrata pod Jugoslavijo. Komisija, ki bo natančno določevala meje med Jugoslavijo in Avstrijo še sedaj ni pričela delovati. Hujskače pa, ki trosijo take razburljiv;1 vesli med ljudstvo, naznanite glavarstvu.
Dijaki v Slov. goricah in na Dravskem polju. Marsikateri izmed Vas je užival med preteklim šolskim letom dobrote Dijaške kuhinje v Mariboru. Znano pa Vam tudi je, kako težko se je vzdrževala zadnje šolsko leto Dijaška kuhinja. Zato se obračam danes do Vas s prošnjo, da mislite tudi zdaj, ko uživate prosti čas počitnic, na prihodnje šolsko leto in da se spominjate naše Dijaške kuhinje ob vsaki ugodni priliki. Zlasti ji morete pripomoči s tem, da greste ob času žetve od hiše do hiše ter pobirate od posestnikov male prispevke v obliki poljskih pridelkov, in vsakdo Vam bo rad dal 1 liter pšenice ali kaj dru -gega. To shranite med počitnicami na posebnem prostoru, jeseni ob pričetku šolskega leta pa uripeljito nabrana darila v Maribor. Dijaška kuhinja Vam bo povrnila stroške. Gospode župnike in učitelje pa u-ljudno prosim, da blagovolijo dijake pri tem človekoljubnem dolu podpirati. V vsakem kraju je kak dijak. Ce stori vsak svojo dolžnost, s tem Dijaški kuhinji mnogo pripomore. Kolikega pomena je Dijaška kuhinja, je Vam dijakom najbolj znano. V tem pozivu se obračam v prvi vrsti do dijakov, ki so doma v Slov. goricah in na Dravskem polju. A tudi drugi dijaki, ki študirajo v Mariboru, naj delujejo med počiiuica -mi za našo Dijaško kuhinjo. V prijetni nadi, da bosts vpoštevali moj poziv, Vas srčno pozdravljam. Prof. M. Pire, tačasni blagajnik Dijaške kuhinje v Mari -boru.
Nova tolovajstva na Koroškem. Sedaj , ko Nemci uvidevajo, da je Korotan za nje izgubljen, so začeli segati po agitaciji posebne vrste, posluževati so se začeli najskrajnejših tolovajskih sredstev. Ko se je v nedeljo dne 25. julija vračalo okrog 200 udeležencev shoda v Vellkovcu z vlakom od Dravograda na Labud, je zapazil strojevodja vlaka na železniš -kem tiru in sicer na najbolj nevarnem mestu, veliko oviro, ki bi povzročila strašno nesrečo ter smrt 200 oseb, v valovih Drave. Tolovaji, ki so to povzročili , so volksverovci iz Labuda, Opozarjamo civilne in vojaške oblasti, da nam zasigurajo varnost življenja. Zahtevamo najstrožejšo tozadevno preiskavo in kazen za zločin. Zajedno zahtevamo, da naše čete zopet takoj zasedejo Labud, kajti ako so že sedaj dogajajo taka zlodejstva, kaj bi še le bilo, ko bi na zahtevo talijanov in Nemcev odpravili demarkacijsko črto!
Proces radi umora 71 kmetov. LDÙ. Sarajevo, 23. julija. Dne 21. t. m. se je pričela glavna sodna razprava proti sodnemu svetniku Mati Boskoviču -Tipkoviču, ki ga toži državno pravdništvo radi zlo -čina navaanega umora na 71 kmetih, ki so bili počet-kom vojne ustreljeni v Foči. Kakor pravi obtožnica, je omenjene kmete izročil vojnemu sodišču, ki jih je obsodilo na smrt. Mnogo izmed ustreljenih ni bilo niti 20 let starih. Dalje pravi obtožnica, da Boskovič ni hotel opozoriti avstrijskega prekega soda, da so nad osebami pod 20. letom no sme izvršiti smrtna obsodba Dajal je članom prekega soda pravne nasvete, ki so bili povod justifikacijam. Obtožnica se nadalje o-pira na dejstva, iz katerih je razvidno, da je Boskovič mrzil Srbe in da je radi te mrznje deloval na u -smrčenje kmetov. Po zagovoru Boskoviča se je pričelo zasliševanje prič, izmed katerih je najvažnejša Gjorgje Kunarac, ki je bil istotako med obsojenimi kmeti, pa je pred izvršitvijo smrtne obsodbe pobeg-
nil v Črno goro. Za avstrijske zasedbe Črne gore je bil prejet ter prepeljan v Bosno, kjer so ga izročili sodišča v Sarajevu. To sodišče pa ga je proglasilo za nedolžnega radi činov, radi katerih so bdi ustreljeni kmetje v Foči, Razen Kunaraea je važna priča tudi vodja zemljiške knjige Lavadanovič, ki je bil v Foči zapisnikar obtoženca Boskoviča. Razprava, ki bo trajala nekoliko dni, vzbuja veliko zanimanje med občinstvom, ker je Boskovič postal kot sodnik v vele-izdajniških procesih znaua oseba.
Okrajnemu zastopa Vranskemu. Okrajna cesta iz Rečico ob Paki proti Mozirju je v tako slabem stanju, kakor menda nobena okrajna cesta v Jugo -slaviji. Voznik je v stalni nevarnosti, da se oelo sredi ceste zvrne, ker je cesta polna jam ter mestoma izgleda kakor hudourni grabeu. Cesti pač treba gramoza in cestarja. V sličnem stanju je cesta iz vasi Rečica proti postaji. To cesto priporočamo šoštanj-skemu okrajnemu zastopu, da ii posveti večjo skrb, Cujemo izgovor, da je cesta slaba radi velikega prometa. Toda to ne velja, kajti vsakdo lahko opazi, da je cesta takoj znatno boljša, kakor hitro pridemo v območje gornjegrajsega okraja. Promet pa je povsod isti. Prosimo torej okrajni zastop vranski in šoštanj-r girr, da cesto nemudoma popravita, — Voznik iz o -kraja.
Od Sotle. Avtomobiino društvo Brežice—Sv-Peter—Kozje—Podčetrtek—Grobelno je bilo kar v začetku vojne smrtno ranjeno, ker mu je vojaška višja oblast rekvirirala oba avtomobila in jih tako plača -la, da je društvo imelo nekaj tisočakov izgube. Izplačani denar so je naložil v kozjanski hranilnici in narasle obresti jamčijo, da akcijonarji pri eventualni likvidaciji ne bodo imeli nobenih gmotnih izgub. Želeti bi pa bilo, da bi tercet upravnega odbora — dr. Stiker, dr. Barle in dr. Tombah —, kateremu smo popolnoma zaupali, se sedaj zdramil in na širši denarni podlagi oživel avtomobilni promet iz Brežic v, Grobelno ali naravnost v Poljčane prebivalstvo So-telskc doline bi z veseljem pozdravilo obnovitev le-te prometne zveze, ker je vsled pretiranih zahtev voz -nikov odrezano od železnic. Sedanje stanje mostov in cest bi vsekakor oviralo vožnjo z avtomobilom, a z dobro voljo in eneržijo se da vse doseči. Gerent brežiškega okrajnega zastopa je že to dni pričel s te -meljito popravo ceste od Sokola do Brežio in temu zgledu bo kot mojster v zgradbi novih cest gotovo sledil kozjanski okrajni zastop. In če je istina, da je naš državni poslanec uspešno posredoval pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani radi prevažanja pošte po avtomobilu, bo naše podjetje sigurno financijelno okrepljeno in število akcij se bo z lahkoto pomnožilo Pri letošnji hudi vročini smo po stari navadi zopet popili Sotlo, da ne bo več razlike med S in H in na ta način olajšan našim bratom Hrvatom pristop k našemu društvu. Ce bodo te vrstice pripomogle celo akcijo spraviti v zaželjeni tok, je namen poročevalca dosežen.
Makolski fant e pošiljajo svoj'im dragim domar-čim s srbsko-bolgarske meje prisrčne pozdrave, prav posebno Mladeniški in Dekliški zvezi! Babšok Franc, Hajšek Matija, Krarijc Franc, Planinšek Štefan. Ka-morkoli se oko ozre povsod se nam nov svet odpre» Knjaževac dne 8, julija 1920.
(¡ospodarsfvo.
Proti zvišanju zemljiškega
Tajništvo Slov. kmetske zveze je prejelo dne 26. julija ta le dopis:
„Glasom proračuna za leto 1920—21, katerega je predložil finančni minister Narodnemu predstav -ništvu, bo vsak plačeval toliko dinarjev zemljiškega in hišnega davka, kolikor je pred vojno plačeval kron. Zoper to nakano protestiramo podpisani najodločneje in prosimo vse poslance, ki imajo srce za kmeta, da jo preprečijo. Res je, da dandanes dinar še niti od daleč ni to, kar je bila nekdaj krona. M vpoštevati moramo, da dočim cene kmetskim pridel -kom in živini padajo, se kmetske potrebščine prodajajo po oderuških cenah. Ako že država potrebuj® večjih davkov, nai jih išče pri verižnikih, vojnih dobičkarjih in raznih milijonarjih, ki sedijo na kupih denarja, pa ne pri nas kmetih. Ze pred vojno so nae razni davki tlačili, sedaj nas hoče'o naravnost zadušiti. — Prosimo odpomoči!"
Krajevni odbor Slov. kmetske zveze pri Sv. Lenartu nad Laškim, dne 11. julija 1920.
Sledijo podpisi.
Jugoslovanski klub za našega kmeta. Velik» se je že pisalo o letošnji bogati letini zgodnjega sar dja, katerega je pri nas toliko, da ga moramo izva» žatf. Izvoz našega sadja je bil nekaj časa onemogočen vsled previsoke carine. Ravno glede izvoza zgodnjega sadja, so priskočili na pomoč kmetu poslanci naše Kmetske zveze. Poslanca dr, Hohnjec in Vesen-« jak sta se tako dolgo zavzemaia za znižanje izvozno carine zgodnjega sadja, da je izdal naš minister dne 23. junija odredbo, ki znižuje izvozno carino za zgodnje sadje na 2 (dva) dinarja od 100 kg. Zopet velik n za našega kmeta pomemben uspeh zastopnikov ua-'ioga kmetskega ljudstva.
Obdarovanje in ogledovanje konj za mariborski okoliš se vrši dno 3. avgusta 1920 v Mariboru ob 10. uri na živinskem sejmišču. V razdelitev pride državna darila v znesku 1500 K; darilo okrajnega zastopa Maribor 1000 K; skupaj 2500 K. Ker so o-

gledovanja konj za konjerejo velevažnega pomena, prosimo, da konjerejei poskrbijo, da bo prigon okoliša kolikor najštevilnejši Pripomnimo, da bo pri imenovanju mogel kako darilo dobiti le član konjerejsko-ga odseka, t. j. tisti, ki plača 5 K udnine. Članarino sprejema mariborska Kmetijska podružnica (prof. Majcen.)
Živinorejci, pozor! Vlada je izdala naredbo, s katero določa, da je prepovedano klanje goveje živine in ovc ženskega spola pod poldrugim letom starosti in moških telet pod dvema mesecema starosti. Tudi je prepovedano klanje brejih krav, telic,, ovc , koz in svinj. Izvzeto od te prepovedi je zasilno klanje ter klanje telic in ovc pod poldrugim letom in moških telet v starosti pod dvema mesecema v slučaju, ako imajo kako hibo, ali so slabo razvita, toda v tem slučaju je doprinesti tozadevno potrdilo od ži-.vinozdravnika in je dovolilo pripisati na živinskem potnem listu. Označiti je treba tudi dan in kraj ter dotično potrdilo opremiti s podpisom in uradnim pečatom. Isto velja tudi za živali, ki se koFejo za prehrano vojaštva. Prepovedan je izvoz goved obojega spola in ovc ženskega spola pocl štirimi leti starosti, volov pod dvema letoma starosti in svinj pod enim letom starosti. Tudi je prepovedan izvoz mršaviii svinj. Izvoz konj, ki so nerabni za plemensko rejo in za delo, je dovoljen. Za prestopke zoper to naredbo je določena globa od 800—4000 K. V drugič se kaznuje z v d vojno denarno globo, v tretjič se pa odtegne obrtna pravica. Denarne globe izreka politična oblast.
Nakupovanj© plemenske govedi v Sloveniji. Te dni se po posebni komisiji nakupuje plemenska živina za Crnogoro. V poštev pridejo krave do štirih let, tslice od enega leta naprej in biki v starosti od enega do dveh let. Kupovalo se bo izključno le živino enobarvnih pasem, t. j. montafonske, pomurske, mu-riške in marijadvorske pasme. Kraji, ki imajo odveč označene plemenske živine in kjer bi se lahko računalo vsaj na eden vagon živali, naj se prijavijo -takoj po pristojni občini ali živinorejski zadrugi na po-verjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. Predviden je nakup v okolici Sodražice, St. Jurij ob južni želez.. Planina in v velikovškem okraju.
Nakup živine v Sloveniji za Crnogoro. LDU. Beograd, 20. julija. Minister za kmetijstvo, dr. Veli-zar Jankovič je odredil, da se sestavi komisija, ki odpotuje v Slovenijo in nakupi tu za en milijon di -narjev plemenske rogah živine, ki se bo razdelila med prebivalstvo v Crnigori deloma brezplačno, deloma pa po znižanih cenah.
Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor, opozarja vse one stranke, katere so svojčas oddale bone 4% državnega posojila v vnovčenje oziroma v podaljšanje,, da so jim tozadevne svote oziroma novi podaljšani boni (5% državnega posojila proti izročitvi začasnega potrdila pri njeni blagajni na razpolago.
Nemške zavarovalnice. Pred nekaj meseci so prinesli razni listi vest, da ni treba plačevati zavarovalnin nemškim zavarovalnicam, ker je istim delo -vanje v naši državi prepovedano. V zadnjem času pa se nam poroča iz ljutomerskega okra*a, da izterjuje-jo nemške zavarovalnice po odvetnikih zaostale zavarovalnine, češ, da je nemškim zavarovalnicam dovol jeno delovanje v Jugoslaviji. Kdorkoli je pristopil k kaki slovenski zavarovalnici, akoravno mu še doba pri nemški zavarovalnici ni potekla, naj, takoj opozo ri slovensko zavarovalnico na to dejstvo in prosi, da ista zadevo uravna, Značilno je. rla zahteva odvetnik, ki terja stranko za 29 K zavarovalnine, 31 K o-pominskih stroškov.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu so cene za ianski hmelj nekoliko padle in se sedaj gibljejo med 4500 do 5000 K za 50 kilogramov, Na Češkem je toča uničila veliko število najlepših hmeljskih nasadov. Sicer je pa stanje hmelja na Češkem ugodno, ni pa u-godno na Moravskem, v Galiciji in na Madžarskem.
Postava o vojnem posojilu v Cehoslovaški, V čel)oslovaški državi, katera je takoj po prevratu izjavila, da ne bo priznala nobenih vojnih posojil, katero stališče so tudi pri nas prav glasno povdariali pristaši dr. Žerjava, se je pred kratkim sprejela posebna postava glede vojnih posojil. Glavne dobobe te postave so: Razpiše se četrto državno posoilo, pri katerem lahko sodelujejo imetniki vojnih posojil. Ti imetniki se delijo v dve skupini: v prvi so zadruge, okraji, občine, razni fondi, premoženje cerkev, ustanove cerkev, mladoletni, Vse te korporacije in mladoletni se lahko udeležijo podpisovanja državnega po -sojila na ta način, da položijo obligacijo vojnega posojila ter plačajo določen znesek v gotovini, za to pa dobe obligacije novega državnega posojila. Za vsakih sto kron vojnega posojila se plača 75 K v goto -vini, dobi se pa 75 K obligacij, ki se obrestujejo po S% in 75 K obligacij, ki se obrestujejo po 6% ter se v 45 letih izžrebajo. Po preteku 5 let se obrestovanje prvo imenovanih obligacij zniža na%%, po preteku «»daljnih 10 let na 4%. Vse druge osebe dobe pod i-stimi pogoji kakor zgoraj 75 K v 3%% obligaciji, ki . se ne žreba, in 75 K v 5!4% obligaciji, katera se izžreba v 45 letih, Obrestovanje drugo imenovanih ob- : ligacii se po 15 letih zniža na 5%. S to postavo ni nikdo zadovoljen in to opravičeno, ker morajo lastniki vojnih posojil še velike vsote vplačati, da dobe ob- \ ligacije, katero se bodo izplačale tekom 45 let, Veči- j na zavodov, kateri imajo mnogo vojnih posojil so ne ■ bo moglo udeležiti podpisovanja državnega posojila , j ker jim primanjkuie gotovina, katero so skoraj po - : polnoma zabili v vojna posojila. Vprašanje vojnih posojil je jako težko, čehoslovaška država je prva sklenila tozadevno postavo, a vidi se, da ta no zadovoli ; nikogar, temveč bo spravila denarne zavode še v huj
še denarne stiske, ker bo moral vsak, ki jo n. pr. podpisal 100.000 K vojnega posojila, še vplačati v gotovini 75,000 K ako bo hotel mesto ničvrednih vojnih posojil dobiti dobro obrestovane obligacije čehoslovaš-ke države.
t*
„Gospodar" kot na Slov. Štajerskem najbolj razširjen list mod kmetskim ljudstvom si je stavil ualo -go: naše vinogradnike natančno obveščati o stanju vinogradov in o vinskih cenah. Ker je ravno vino naš glavni pridelek na Štajerskem, ki je namenjen tudi za izvoz, je nujna potreba, da so naši vinogradniki natančno podučeni o stanju vinogradov in tudi ogibanju vinskih cen, sicer bodo zopet žrtev vinskih trgovcev ter prekupcev. Radi vsestranske informacije je „Gospodar"' naprosil nekaj stalnih vinogradniških poročevalcev iz Slov. goric, Ormoža, Ljutomera in Haloz. Manjka nam še euino dopisnik iz Bizeljskega m sploh Posavja. Povdarjamo, da so vinogradna ročila o vinskih cenah na Slov. Stajerju zgolj gospodarskega značaja in bi jiaj služila orientaciji naših vinogradnikov brez ozira na politično prepričanje in pripadnost. Vinogradnega lista še nimamo, če ga dobimo, bo mesečnik, „Gospodar" pa bi naj bil vsak-tedenski vinogradni in vinotržni informator. Iz gospodarskega ozira vabimo torej vinogradnike strokovnjake, da nam pošiljajo vsaki teden iz različnih vinorodnih-krajev naše Štajerske natančna poročila o: podnebju, rasti in napredovanju trte, o morebitnih boleznih in nesrečah v vinogradih, o povpraševanju po vinu in vinskih cenah, ki so ravno v kraju, odkoder je poročevalec. Cim več poročil bo prejelo uredništvo tem bolj zanimiva in natančna vinogradna. in vinotr-žna poročila bo prinašal „Gospodar" vsaki teden . Vinarski strokovnjaki na noge in pero v roke, zadeva Je nujno gospodarskega značaja, dobiček od v: -narekih poroč i bo imel naš kmet vinogradnik, ki ne bo več izročen larbarijam in nemilosti vinskih meše-tarjev in prekupcev. Upamo, da naš oklic ne bo zaman, kotiček v „Gospodarju," ki je prihranjen vinarskemu »poročilu, naj bi bil vsak teden poln važnih in zanimivih poročil.
Zopet stojimo pred hmeljsko sezono in zopet bo treba hmelj prodajati. Nehote se spominjamo onih milijonov kron, katere so lani vtaknile v svoj žep tuje — ne hmeljarjeve roke in nehote se nam vrine sklep, da hočemo letos pri prodaji hmelja previdno postopati in vse opustiti, kar bi utegnilo biti v našo škodo. Hmelj pridelovati že znamo, če tudi še bolj površno, a hmelj prodajati, tega pa še ne znamo in se menda tudi naučili ne bomo.
Hmeljarsko društvo si šteje v svojo dolžnost, da opozori hmeljarje pred začetkom sezone na nekatera pravila umnega hmeljarstva.
V boljšo iniormacijo svetovnega položaja o stanju in kupčiji hmelja bo društveno vodstvo po časopisih razglašalo* tozadevna poročila iz vseh hmelj pri-delujočih držav.
Hmeljarji pa naj skrbe:
1.	za pravočasno obiranje hmelja — ne prezgodaj, ne prepozno,
2.	za pravilno in čisto obiranje — ne mečite rjavih in plesnjivih kobul med zelene in zdrave, — predolge kobule pa razpolovite med obiranjem;
3.	za pravilno sušenje — solnčna gorkota v?. -me hmelju lepo zeleno barvo — prehuda vročina v sušilnicah pokvari hmelievo moko;
4.	za pravočasno basanje hmelja v vreče — posušen hmelj v kupih ležati pustiti ni pravilno;
5.	za najugodnejšo prodajo hmelja; v to svrho se priporoča, da prodaja hmelj ali gospodar, ali pa gospodinja; ako pa prvi brez dovoljenja druge hmelja prodati ne sme — ali tudi narobe — potem pride navadno do hudih prepirov; prodajo hmelja naj preskrbi v to svrho sposobnejši del.
Hmeljarsko društvo bo te dni razpošiljalo svojim zaupnikom in tudi drugim hmeljarjem posebn9 lepake, katerih besedilo priporoča lepo in čisto obiranje; le-ti lepaki se naj pritrdijo na hišah, kozolcih, drevesih, plotih itd.
Obiranje hmelja se bo letos pričelo med 5. in 10. avgustom; natančno se bo to še objavilo. Za hmeljske obiralce se dobe pri društvenem vodstvu posebne legitimacije, s katerimi se dobe za polovico znižane vozovnine po južni železnici.
Hmeljarsko društvo v Zalcn.
Letina v Vojvodini. Po poročilih iz Beograda bo letos žetev v Vojvodini zelo dobra. Računajo, da se bo letos pridelalo tamkaj okoli 110.000 vagonov ž:-ta. Za domačo porabo bo zadostovalo 32.000 vagonov žita, za izvoz pa bo ostalo okoli 80.000 vagonov raz-i ovrstnega žita.
Izvozne cene za les. LDU. Beograd, 23. julija. Za izvoz lesa in lesnih izdelkov je določila komisija ministrstev nastopne cene: za Nemčijo, rezan in *e-san les 1000 mark, okrogel les 600 mark; za Švico, rezan in tesan les 90 švicarskih frankov, za Francijo 249 frankov, za Italijo 300 lir, za Holandijo 45 frankov. Izvozna taksa znaša za tesan les 25%, za okrogel les 35%. Drva za Avstrijo in Madžarsko se prodajajo po 28.000 čehoslovaških kron za 10.000 kg, mehka drva po 26.000 čehoslovaških kron. Za izvoz se plača 35% takse.
Pozor, lesni producenti! Na seji lesnega odseka 24. julija se je iz dosedanjih naznanil zalog
razvidelo, da so nekatere tvrdke naznanile napačno število vaffonov, ki jih potrebujejo za les. Lesni odsek, ki je imel svojo odborovo sejo pod nadzorstvom vladnega komisarja, objavlja, da se rok za prijavo množine eksportnega lesa podaljša do 7. avgusta t. L, dc katerega časa naj vsi lesni producenti, včlan -jeni in nevčlanjeni, ki reilektirajo na eksport lesa, javijo Lesnemu odseku pri Zvezi industrijcev v Ljubljani, Selenburgova ulica 7-11, natančno množino lesa v svojih zalogaji, rezanega in tesanega, ki se nahaja na skladiščih ali na žagah (v gozdih ee množine ne bodo vpoštevale) in tudi naznanijo točno, kje se nahaja vsaka zaloga in skladišče, ker bo poseb -na komisija kontrolirala napovedi. Pravico do vagonov imajo samo lesni producenti in legitimni lesni trgovci. Obenem mora vsak naznaniti, koliko blaga je dosedaj izvozil. — Kdor ne bi do navedenega roka 7, avgusta t. 1. podal zahtevane izjave, ali kdor bi v, svoji izjavi podal neresnične podatke, se pri razde -litvi vagonov tri mesce ne bo vpoštoval. — Opozarja se, da naj se prijavi samo oni les, ki ga ima vsakdo pripravljenega za eksport v tuje države. — Losni odsek Zvezo indusirijc&v.
Važno za posestnike gozdov! Tukajšnjo okrajno gozdno nadzorništvo opozarja posestnike gozdov, na naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 19. ma-;a 1920, da je v bodoče vsako sekanje, ki bi se raztezalo na površini čez 1 hektar ali' če se namerava več kot ena četrtina za sekanje zrelega drevja posekati, prijave pol. oblasti, ter da bodo. le one prijave proste stroškov ogleda po gozdarskih organih, ki se jih vloži meseca avgusta za jesensko in zimsko se -kanje in meseca januarja, februarja in marca za pomladansko sekanje. Prijave so obvezne za vse občine;
Obročno železo. Po poročilu došlem trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani sme „Vojno-tehnični zavod" v Kragujevacu prodati iz svojega skladišča z o~ žirom na veliko pomanjkanje obročnega železa pri -merne množine takega železa, ki pa se sme porabiti izključno le za izdelovanje sodov za izvoz pekmeza , sliv in drugih domačih pridelkov. Predmetno obvestilo je interesentom v zbornični pisarni na vpogled.
Sv. Anton na Pohorju. V nedeljo je tukaj govorit g. živinozdravnik dr. Maks Millemot iz St. Lovrenca o živinoreji m živinskih kužnih boleznih. U -mrl je ravno na Antonovo nedeljo kmet Gregor Za -veršnik p. d. Zapečnik. Bil je skrben oče, dober go -spodar, obče priljubljen mož, ki je do zadnje dobe svojega življenja zvesto izpolnjeval svoje verske dolžnosti. N. v m. p.!
Brezno ob Dravi. Znamenite jubileje, od nebes blagoslovljene obhajajo trije vrli, pobožni in narodno zavedni tukajšnji gospodarji: zlato poroko Alojz Re-bernik in Liza, p. d. Narat; 35 let cerkveni ključar ja Jan Rižnik star., p. d. Groß; 50 let v cerkveni službi kot strežnik ali cerkvenik pa Jak. Sebastjan, p. d. Siopajnik. Vse tri može je zadelo v življenju veliko bridkosti, ki pa so bile poskušnje njih zvesto-bo veri in narodu; zato uživajo tem obilnejši blago -slov in imajo poroštvo zasluženja. Na mnoga še leia, dobri možje!
llemšnik. Kot prerano žrtev nesrečnega plesa smo danes 22. julija polni srčne žalosti nad zablodo mladine h grobu spremil: mladeniča vzornih fantovskih letih. Rred dobrim tednom je na vso moč plesai in na vročino pivo pil v brezniških gostilnah — ki nedeljo za nedeljo plese trpijo ob škripanju zlokobn9 harmonike vkljub vednemu. opominjevanju skrbnega ondotnega dušnega pastirja. Občina, orožniki) gla -varstvo — kaj delate! Krčmarji, kakšno odgovornost si nakopavate! Dobrim krščanskim starišem naše iskreno sožalje.
Sv. ITrbaji pri Ptuju. Urbaučani — so si novo ik'11 s-pufali. — Vsikdar, ko si ogleduje.n te „nove razvaline," ki so baje imele hvalevreden namen po -stati v kratkem času veličastno šolsko poslopje, kras prelepega urbanskega hribčka, mi prihajajo na um prej zapisane besede. Zgodovina teh besed pa je tale: Pred mnogimi leti so si Zavrčani sezidali lepo šolsko poslopje. Pri njegovem blagoslavljali ju je bil navzoč tudi takratni ptujski okrajni glavar — seveda trd Nemec, kar jo bilo v tedajni dobi nemškega tri -noštva samo od sebe razumljivo! — ki je pri tisti sla-vnosti baje imel v zverižnjeni slovenščini na mnogo-brojne Zavrčane tak-le kratek nagovor: „Traki Sa-frčani, vi ste pritni ljuti, ki ste si lepo novo šolo spufaM!" To se v naravnem slovenskem jeziku gla -si: „Dragi Zavrčani', vi ste pridni ljudje, ki ste si tako lepo šolo spovali ali sezidali). Razume se, da je hotel glavar v svojem nagovoru vrle in požrtvovalne Zavrčane pohvaliti, pa jih je nehote nesramno raz -žalil, češ, da so si novo šolo „spufali". To bi nam -reč pomenilo, da so si. dali za velike stroške posta -viti takšen pokvečen, z mnogoštevilnimi vogli in vo-gljički okrašen hram, ki ni za nobeno rabo; dočim so si' spovali vse hvalevredno šolsko poslopje, kojega di-či spredaj tudi krasen vrt. — S tako pohvalo bi razžalil tudi požrtvovalne Urbančane z ozirom na nji hovo šolsko stavbo vsakdor, ki ' i rabil besedo „spufali", Četudi v pravem pomenu. Zakaj pribita resnica je: če je ta stavba tako počasno napredovala do sedanje otrpnosti, niso zakrivile urbanske občine, ampak tisti stavbeni mojster, kateremu so po posredovanju bivšega nemškega ptujskega glavarstva zidavo zaupali. Ta stavbenik pa je bil (od slabo strani) dobro znani zidar — Dengg, kateremu so ptujski Nemci nadeli značilen naslov: „Wilhelm mit der lee-
reu Tasche". Temu mojstru torej so občine dajale v določenih obrokih vodno predujeme. Ker pa vkljub temu zidanje ni hotelo napredovati in je Dengg zmirom imel razne izgovore za svoje počasno delo, so se občino sčasoma naveličale ogromnega, pa brezuspešnega plačevanja ter so mu dale brco, kot šušmarju, k,i-koršnega se je mož izkazal tudi drugod. N. pr. blizu Cmureka je baje prevzel popravljanje strehe na neki cerkvi. Predujem je točno sprejel, streho pa je ele -gantno „špufal": nedovršeno pustil. (To mi je pravil tamošnji kmet.) Popravljanje župnijskih hlevov in gospodarskega poslopja pri Sv. Marjeti pred šestimi leti cerkv. konkurenčni odbor ni hotel poveriti njemu. Ni mu zaupal. Ne zdi se nam vredno, navajali več sličnih slučajev, pri katerih se je Dengg očitno izkazal kot „poštenega" zidarskega podjetnika. In tako -mu človeku — to je glavni smisel teh vrst — je b; e izdala ptujska mestna občina pohvalno spričevalo, :i so je prebralo v Mariboru pri zadnji njegovi poro' ;i obravnavi radi zločina goljuiije, v katerem spričev i-lu se slika Dengg kot neomadeževan „poštenjak". Toda ta čudni dokument pa je bil baje brez vsakega podpisa; kar očividno znači, da je dotični mestni tirad ozir. Ptujčan), ki je spričevalo sestavil ni l il niti v najmanjši meri prepričan o Dengg-ovi — po -štenosti. A kljub temu spričevalu je bil Dengg obsojen na pet let ječe.
Ormož. Različne tatvine. Stanovnici Tereziji1 Megla v Lešnici je bila vkradena vsa obleka in perilo v vrednosti okoli 3000 K. Orožnika VidenŠek i i Jakopin iz postaje v Ormožu sta po večdnevnem poizvedovanju izsledila storilko imenom Ivano Gabro -vec iz Polenšaka, ki se je skrivala v Varaždinu po 1 tujim imenom. Orožnika sta našla pri njej tudi vso vkradeno obleko, katera je bila pa deloma že v rok:! i njenih pomagačev. Orožnikoma se je dalje posrečilo-pri' tej priliki priti na sled storilcem od vlomnih ¿ai-vin v Senčaku in Vel. Nedelji in sta razun prej imenovane aretirala nevarnega tatu Ivana Kukovca iz Polenšaka, ki so je klatil po Hrvaškem v Dubra\ i pod tujim imenom. Olj priliki' sejmov v obmejnih hrvatskih krajih, prodajajo različni delamrzneži tukrj vkradeno obleko na javnem trgu. Kmetje, kateri sta bili od tatov obiskani, pozor!
Konjice Kdo kaj ve? Peter'Pliberšek, rojen Tinjah pri Slov. Bistrici, bivajoč v nadžupniji Kor -jice, je odšel leta 1914 r.a rusko bojišče in le tam z-ginil. Ce bi kdo njegovih tovarišev o njem kaj vede', naj to naznani Mariji Pliberšek, posestnici, Štrtcna!-:, p. Konjice, ali pa župnemu uradu v Konjicah.
Stranice pri Konjicah. Tatvina. Pri posestnika Janezu Bukošek, p. d. pri Pergerju, je služil begu -nec Franc Gruden iz Bazovice pri Trstu za pastirje. Je okoli 17 let star, srednje postave, začrnelega obraza, črnih las, oblečen pa je v pražnjo obleko, k£t-tero je vkradel, namreč črne čevlje, nove črne belo-rižaste hlače, telovnik in suknjič iz pepelnato-sivega vojaškega blaga, nova srajca z zelenkastim ovratni -kom in rdečimi rožicami in rujav kosmat klobuk. — Osumljen je tudi, da je vkradel pri istem posestniku «200 K, večinoma bankovci po 400 K, po 80 K in po 40 K ter srebrno uro. Prcsi se, da če bi ga kdo zapazil, da menjuje denar v gostilni ali trgovini, naj ga prime in izroči postavni oblasti.
Lava pri Celju. Tukaj je umrl v 70 letu svoje starosti tukajšnji posestnik Miha Skraber. Rajni jo bil vedno na naši strani in trdna opora proti izdaja-cem našega naroda. Naj v miru počiva!
Babiso pri Celju. Tukajšnjemu gasilnemu društvu kličemo: Ne zavajajte ljudstva v rajanje j:> ples! No podirajte delo „Svete vojske" in ostalih društev! Slovesno apeliramo na vas, bodite na prihodnjih vaših prireditvah boli dostojni!
Laško. IJmrl je v starosti 80 let tretjerednik in dobri oče g. Janez Uranker, posestnik in bivši žel. čuvaj v jX)koju. Bil je dolgoletni naročnik „Sloven . Gospodarja" in zvest somišljenik naše stranke. Po -greb se jo vršil na prvi petek ob obili udeležbi tretje-rednikov, železničarjev in tržanov. Sorodniki, san i vrli našinci izrekajo vsem prisrčno zahvalo, posebno č. g. dekanu dr. Kruljcu za nagrobni govor, č. g. Iiolcmanu, gospodičnam Kruljc in Krenerjevim. Vsem tovarišem in znancem ga priporočamo v molitev'. N v m. p.!
Mozirje. Nekomu so je zazdelo, da gornjegraj-ski okraj ni bil dovolj zastopan pri regentovem sprejemu. Napisal je v „Novo dobo" članek, v katere;,! zvrača krivdo na tukajšnjega g. komisarja, ki je šele komaj prišel k nam. Očitati mu dopisnik ne moro nič drugega, ko da je g. komisar klerikalec. Misli menda, da se bo ustrašil kdo te besede. Mi nekaterim gospodom želimo vsako veselje in slavo, še bolj bi jim pa priporočali malo več odkritosrčnosti in resnicoljubnosti.
Ljubno. (Rdečkarji). Podučni tečaj Slov. kaiets-ke zveze, ki se je v nodeljo vršil na Ljubnem, napadajo sedaj nasprotniki, komunisti Podpečanove sort; s tem, da trosijo med ljudi neresnice, češ: na zbo>"o vanju so se izrekli za vojno. Vojno so pač tisti podpirali, ki so kot bivši avstrijski žandarji naše možo m fante lovili ter jih vklenjene tirali v vojno. Oče Pod-pečan, vam je kaj znano o tem, če ne, vam b< mo stvar še bolj natančno opisali. Vojno so hoteli povz« o• čiti rdečkarji s svojim štrajkom. Zakaj pa rdečkorj1 ob času nesrečne vojske niso štrajkali, ko so hladnokrvno vozili vlak za vlakom naših mož in fantov n;i vojno v smrt? Slov. kmetska zveza se pa bo v kij ni! „Sokolu" in komunistom krepko razvila. Naš kmet S ; toliko brihten, da se ne da farbati. Take laži zaležej > k večjemu pri kakšni blebetači.
Sv. Jurij ob uižni železnici. V našem kat. bral j nem društvu še vlada vojna zaspanost. Malo članov, j 7.q večkrat prebrane knjige, par časnikov. Krivo je. ! ker se pri vsakoletnem občnem zboru pusti voliti si; 1 ri odbor, ki se pa ne zaveda svojih dolžnosti v se -I danjem e su. Ce je denar, zakaj se ne naroči več časopisov in novih knjig. Ako nima stari odbor volje in vesejja do dela, naj prepusti vodstvo mladim, na-dušenim možem.
.Sv. Jurij ob južni železnici. Ali ni to nezavednost? V hiše, kjer so člani „Oria" oziroma „Orlice" doma, prihaja liberalen list „Domovina". Bratje in sestre, ali ne veste, da vas ta list zlasti zadnje čase dan za dnem nesramno napada? Takšen list ne smo imeti prostora v vaših hišah»
Šmarje pri Jelšah. V naši župniji u -mrl je v župnišču v Šmarju v 94. letu starosti eden zadnjih Radeekijevih veteranov g. Franc Soštarič . Doma iz Vogričovec pri Ljutomeru je rajni v mladih, letih spoznal velik del Italije, gospodaril potem dolgo vrsto let vzorno na svoji domačiji, zadnja leta pr-preživel pri svoji hčeri Jožefi v Šmarju. Vse življenje iskrenega prijatelja in dobrotnika duhovnikov je doletela pač redka čast in sreča, da je bilo sb njegovi smrti krog njegove smrtne postelje zbranih 12 duhovnikov, 10 duhovnikov pa ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. Ljubeznjivemu starčku bodi Gospod dobrotljiv plačnik!
Zagorje pri Pilštanju. Ker letos pade 1. avgust uprav na prvo nedeljo, obhajali bomo „leskovško ro manje" v dneh 6. in 7. in 8. avgusta. Imeli bomo tri-dnevnico v čast zagorski Materi božji in v čast lur-ške Device, kateri je v Zagorju posvečena krasna
Ilurška jama s studenčkom. Prvi dan 6. avgusta ob desetih dopoldne bo sprejem romarjev v lurški jami,
nato bo procesija v romarsko krasno cerkev Matere^ božje zagorske. V cerkvi bodo duhovne vaje in vsak dan procesije v lurško jamo.
(tlobobo pri Brežicah. Zadnji ..Kmetijski list" ifl nagromadil colo vrsto laži zoper voditelje in pri -staše Kmetske zveze,-dočim ne najde niti besedice graje zoper protikmetsko postopanje liberalcev, če -mur se nikdo no čudi, kdor ve, da ne sme pisati proti svojim duševnim voditeljem in krušnim očetom. A-koravno je že davno znižana carina na odločen pri -tisk Jugoslov. kluba in KZ, akoravno je znano, da so ravno poslanci Jugoslov. kluba vedno bili proti vsaki izvozni carini, katero so upeljali v naši državi liberalci, prijatelji in zavezniki samostojnežev, si drzne ta laži-kmetski list napadati ministre dr. Korošca, dr. Jankoviča in Roškarja. Temu se ni čuditi, a-ko se pozna delo Samostojne stranke in njegovih voditeljev. Poglejmo si delo naših treh voditeljev: U-reka, Keneja in Tominca. Vsi trije jako veliko delajo za kmeta, pa samo z jezikom. Urek hodi po shodih na katerih le malokdaj kako resnično besedo zine- v Posavju pa komandira in terorizira tako, da je strah m groza. Urek misli, da ima mnogo pristašev, pa se jiiko vara. Radi njegove nasilnosti in ljubega miru mu ljudje ne nasprotujejo, pri volitvah pa bodo od -ločno ¡»roti samostojnežem. Saj so v Posavju že sprevideli, da ima Samostojna kmeta le za norca,. Urek sedi. kakor kak Črnogorec v hladni sobici, bere ča -sopise i a piše pisma svojim prijateljem, kakor tudi poiitičnim nasprotnikom; delo na polju opravlja ra-vnotako malo kakor urednik Kmetijskega lista. Cemu. bi bile ženske in otroci na svetu, ako bi Urek, vodja Kmetijske stranke» na polju delal? Gospodu Urek» povemo samo to, da je terorizem uničil močne stranke, ne pa stranko, ki je komaj začela živeti, kar men !«•; sam sprevidi, zato tako pridno priporoča pristašem Kmetske zveze, naj se združijo s samostojneži Drugi voditelj jo Kene, ki je kot velik kmetski pnia-Hj neusmiljeno rekviriral v vojnem času živino, pvojo pa prodajal po 11 K na Hrvaško. Samo ob se-oi umevno je, da je galico, namenjeno za naše kmete, za drag denar prodajal na Hrvaško. Pred krat -kun mu je njegov somišljenik v Narodnem domu v Brežicah to očital, a Kene je korajžno molčal. Da kot voditelj Samostojno stranke pomaga revnim vinogradnikom, je Kene lansko .jesen nakupil čez 500 hI /vina po 4 do največ 7 K, katerega je naprej prodajal po 10 do 12 K. Pri samem vinu je zaslužil čisto nad 100.000 K, koliko pa pri živini in galici, se ne ve, gotovo tudi več kot 100.000 K. Kakor Urek, nemore tudi Kene pokazati žuljev na roki, kvečjem na jeziku ker je Hrvate, kakor tudi naše kmete prav marljivo obdeloval, da so kupovali njegovo živino in galico ter mu prodajali na jesen na pol zastonj vino. ,Tret!i „nesebičen" voditelj samostojnežev je naš nadučiteli Tominc. Kot glavni faktor pri Kmetijski podružnici se jako razume na kupčijo z galico, pri kateri bo zaslužil, ako ne bo odbor, opozorjen po teh vrsticah , proti njemu nastopil, lepe tisočake. Veliko ljubezen do kmetskega stanu kaže ta mož s tem, da je na vsak način zahteval od krajnega šolskega sveta, da mora za njegovega sina in hčer napraviti sobe na pod -strešju, kar ni bilo neobhodno potrebno in bi se lahko počakalo, ko bi delo bilo dosti cenejše. Pa kaj To~ minou zato? Saj ga samostojneži, ker je velik liberalec, imajo za svojega voditelja, če tudi bi vsem občanom naložil še večja bremena. Kdor hoče Samostojno stranko dobro spoznati, naj si ogleda delovanje teh treh „voditeljev", kateri so baje še najboljši ihed vsemi voditelji Samostojne. Želja po mandatih m po lastnem velikem dobičku je privedla te ljudi do u-sianovitve Samostojne stranke, kmetske koristi so jim. manjša briga ko advokatom v Brežicah.
LISTEK.
6š
Ksaver Meško,
Beg s rodne gs*u'dea
V	krasnem avgustovskem jutru sem stal pre^ leti na mali dolenjski postaji.
Skoro hladno je bilo. Iznad Gorjancev se je pravkar dvigalo solnce v prelestni, krasoti in je obetalo krasen, vroč dan.. Travniki onstran proge so kar trepetali pod težo biserov, ki je bila z njimi okrašena slednja travica, vsaka cvetka. Z bližnje cerkve je ravno pozvanjalo k sv. maši. Kakor bi se zibali breztelesni angeli po čistem, mirnem ozračju in bi peli čudovito pesem, so se razlivali jasni glasovi brona -stega pevca po pokojni skoro še spavajoči krajini.
Razen mene je stalo na peronu četvero krepkih, lepih mladih deklet, dvoie stark, mož srednjih let. tih in zamišljen, in mlad fant, ki se mi je zdel ves zbegan.
Nisem še dolgo čakal, kar je zavozil vlak na postajo. Tedaj pa ženske v jok: „Nikoli več se ne vidimo, nikoli več!"
V	naglici pograbijo vsi, ženske in moški, prtljago, nakopičeno na klopi postajskega mostičja, povezano v velike, pisane robce.
Dekleta in fant vstopijo, starki in mož stoje, ob
progi.
Vlak se strese, pretegne, zažene iz postaje.
„Pozdravite doma! Pozdravite . . .!"
V	joku zamro klic deklet. Jokajo in mahajo 7 'robci skozi okna. Fant vihti klobuk. Po bledem licu j mu drse svetlo solze. Vse krvave ima oči — moral je j danes žo bridko jokati, morda Je prejokal vso noč. j Starki mahata za vlakom, še nekaj hipov se sliši nji- i ju obupni plač. Mož stoji mrko ob njima in strmi o- !
1... ----ol	. 1	-.rs c-o1-»? v-..-*
--------- .--.	-.---1	.. - O.« -J . . , V , W .
sto? Morda njega ni marala in gre v svet — in z njo gre vsa njegova sreča, vse življenje . . .
Ko se dekleta nekoliko pomirijo, vprašam:
„Kam odhajate?"
,.V Ameriko!"
Težko mi leže na srce. Molče zrem ta štiri lepa
sveža dekleta pred seboj in tega še komaj sedemnajstletnega fanta. V duhu pa vidim daljno pot v tuji svet in njihovo pot skozi življenje bi rad zazrl. A so iz -gublja v daljavi, v megli . . . kam, kam? Morda v pogubo!
„Pa nimate doma dela in jesti?"
Morda jih je ranila moja radovednost, morda trpka rezkost, s katero sem vprašal: ne odgovore, lo glasneje zaihte . . .
Proti jesenskemu večeru sem se peljal po Kra-sn, v Reke.
Vso pot sem se čudil: postaja za postajo polna ljudi: možje, fantie, žene, dekleta, otroci. In skoro vsak nosi na hrbtu velikansko culo, malone krošnjo. Nemir in vrvenje, ko zavozi vlak na postajo, vpitje , naglo poslavljanje. bridek jok.
„Ali se jo spet pričelo preseljevanje narodov?" mislim začuden.
Sprevodnik pride skozi voz. Vprašam: „Go -spod, kam gredo vsi ti ljudje?"
„V Ameriko, gospod."
V srce mi zareže hladni, brezbrižni glas sprevodnikov. Morda jo odsevala bol srca tudi iz oči, zakaj takoj je pristavil mehkeje:
Mi smo vajeni tega. Vozimo jih vsakih štirinajst
dni".
„Pa nimajo doma dela in jela?"
„Mislim, da ne. Le poglejte te gole čeri."
„A so vendar njih očetje in dedje živeli na tem skalovju."
„So!" — Pomišlja. — „Nekaj bo pač tudi navada pri tem letanju v tujino. In kakor bolezen je ,
r.. i • .	n. . . • -v. -	a
Jf* 44» • -a n/	»^vuJMi VOi« UViO JU VJUVV/tt UUiOfCli
'Kakor bi mu bil pogovor neprijeten, je pozdravil in brzo odšel.
Molče sem zrl za njim. Med enakomerno dr -dranje vlakovo mi je zatrepetalo v srce in v njegove bol otožna, težka beseda Gospodova:
„Smili se mi ljudstvo!"
Naslonil sem se ob okno. Zroč čez ta siromaš-na brda, ožarjena z zlatom zahajajočega solnca, sem se z bolestjo vprašal:
„Kje tiči vzrok tega bega z rodne grude?" Ali res v samem siromaštvu? Tu na Krasu bi bilo verjetno. A na Dolenjskem? Saj Slovenske gorice, isto-tako vinoroden kraj, ne morejo biti mnogo bogatejše. In tudi njih so zadevale zadnja leta iste nesreče kakor Dolenjsko: trtna uš je izpodjedla in razdjala vinograde; kar je pustila uš, je uničila peronospora, filoksera; čemur je ta prizanesla, je oklestila toča; česar se je nebo usmililo in ga ni dalo toči v oblast, je zapadlo drugim nezgodam, suši, preobilnemu de -ževju, čemurkoli — tisoč nezgod preti nožni trti. A vendar ostajajo ljudje tam doma, delajo doma, trpe doma in se veselo doma, legajo k večnemu počitku doma.
Je li v drugih krajih naše domovine res to pro seljevanje in popotovanje le bolezen, naša jetika, ki so je nalazo sosed od soseda, znanec od znanca, prijatelj od prijatelja? Je li sama navada, razvada? Ali je le lov za dolarji?
Ali vendar boleha njih domovina, vsa rodna zemlja na težkih socijalnih ranah, ki odganjajo to ljudi z domačo dr ude, izpod rodnih krovov, daleč od matere, kor svoji deci ne daje ljubezni in ne kruha, ki bi jih dajati bila dolžna?
Večerne sence, dolge, hladne, skoro pošastne so legalo po kraškem skalovju. Solnce je slabotno br-

umiju v	.vum..i	jw juui u1u
20. jn'M«
SLOVEN S K T G C « P O DAR
Straß 7.
Hišo so stale po robih samotne, zapuščene, žalostne. Morda jo prav teh marsikatera izgubila svoje drage. In zdaj zre z malimi okni doli za odhajajočimi kakor z očmi, polnimi solz, da skozi solze komaj vidi, kako l>eže otroci od nje, beže v tujino, kjer no bodo imeli lastnega doma, iastnega ognjišča, 110 morda svoje postelje, ne svoje staroverske, okorno slikane Skrinje za obleko, podedovane od roda do roda.
S kakimi Čustvi se pač ozirajo zdaj ti ubogi begunci, morda izgnanci, natlačeni v drdrajoče vozove, ria žalujoče svoje rodne hiše? In kako jim bo pri srcu, ko se ob tihih večerih, v nočeh brez spanja, polnih bo testi in kesa, oglasi klic zapuščenih domov do njih Čez neskončno morje, očitajoč in tožeč:
Ali, kam slo odšli, vi dragi, kam ste odšli? Kako stojimo zdaj tukaj vsi zapuščeni! Počasni pogibelji mi smo tu izročeni, ko vas življenje po svetu podi, mori.
Kairo oči ostarele nam, oslepele! Izginila moči je zidov, lepota je streh, kot b;l bi razdrapal, razjedel skriven jih greh čez mesec, čez leto nas bodo burje razvele! In te male, a tako skrbno, s tiho, neutrudljivo
ljubeznijo ograjene in zavarovane njive — kaj pač govore njim, ki so jih zapustili, jih prepustili burji. nalivom, pokončanju — kaj jim govore? Morda slišijo zdaj, na begu z rodno grude, in morda bodo slišali čestokrat v življenju daleč od doma, še ob smrtni uri morda, tisto skrivnostno iz rodne zemlje puhtečo pesem, ki jo je slišalo srce nejasno, kakor v omamnih sanjah, tolikokrat, ko so stopali v nedeljo popoldne ob svojih njivah in lazili:
Glej, seješ v me up svoj in seješ vso svojo moč i.11 seješ svoj znoj v me in seješ v me svojo kri, a glej, ves znoj tvoj iz me spet na dan kipi, rn tvoja kri rodi ti zrn tisoč in. tisoč.
In če sliši ubogi begunec v sosednih vozovih ta spev domačih polj, ki jih je dal vso moč svojega življenja, si nemara zakrije lice z žuljavo roko in v raz-bolele misli mu zazveni težak očitek, trpko vpraša -nje:
A zdaj zapuščaš to zemljo, a zdaj v tujino greš? (Hej, hodil otrok si po nji, otrok si na nji,igral, mladenič tej zemlji svoj znoj, svojo mlado moč si dal, ii vidiš še kdaj jo v življenju? — Ne veš? — Ne veš!
Ull
Tedaj zahrepeni pač z vso dušo, da bi mogel iti soet prost mož, le svoji zemlji služabnik,, čez lastno polje! A kako bo, ubogi mož, hrepenel šele v tujini, ko bo suženj stroja v fabriki, sam stroj, ves očrncl
7 dimom in sajami, vos znojen od peklensko vročine sikajočih ognjev in še huje sika,iočih skladov in drogov železa in jekla! Kako bo koprnel v zadeli Ii. te-žeči tesnobi globoko pod solnoem, globoko v zemlji, v premogovnikih, kjer bo videl ob blesku leščerbc le črno so svetlikajoče zidove okoli sebe, nad seboj, zidove, ki mu vsak hip lahko postanejo grob! Kako bo drhtel v ti ječi, ko pa jo bil vajen doma le solnca, ko pa je dihal dan na dan najsvežejši, vedno oživljajoči zrak naših polj in naših gor? Kako bo hrepenel, ce zaide v žalostni tujini kdaj na zeleneče polje, kdaj na skalovite gore, če bo šetal kdaj ob srebrnočisti reki, postal kdaj zamišljen in otožen ob žuborečem viru! Ali mu ne bodo govorili vsi o domovini, budili mu spomine na čudežno krasoto naših krajev?
Cuj pesem ti poje polje, in pesem pojo ti gore,
in pesem ti poje roka, in viri ti spev žuborc:
„Nikjer ni tako krasno, tako sladko kot doma!
Presrečen, stokrat blagoslovljen vsak, ki ga še
ima!"
A on ga nima več! Zapustil ga je, prodal in izdal, odbežal je od njega, ki je bil ves vreden ljubezni in sam ves vdane ljubezni poln, odbežal je v hladno tujino . . .
Mrk mrak je ležal na stvarstvu, ko smo zavi/i doli proti morju. Komai, da so jo še videlo morje , jeklenobarvno, brezmejno — velikanska sïinga, nerazumljiva, polna skrivnosti na plen prežeča. Kolikokrat se ne vrne nikoli več, kdor se izroči vabljivemu njnemu naročju. In kako bridko loči one, ki se ji iz-roče, od njihovih dragih, ljubljenih!
V	kupeju že gore svetilke. Cas sanjarenja je prišel, tihe ure težke melanholije, a vedno bližje so srcu spomini, vedno bliže ljubezen. Ljubezen pa rodi bol . . .
Ah, morda, naslanja v sosednih kupejih baš sedaj marsikak mlad begunec, cvetoča izgnanka z rodne grude bolno glavo na trdo steno in razmišlja, razmišlja v drhtečem srcu: „Se li še vidimo kdaj? Mati so stari, morda jih pokosi smrt, preden se vr -nem. In oče? Vsi utrujeni so od dela, od skrbi! In sestra, bratje? Morda jih zanese med tem življenje daleč po svetu, kakor nese danes mene, In iih ne vidim nikoli več — nikoli več! Toda — ali vidijo še mene kdaj moji dragi, rojstna vas^ očetov dom?"
Strahotna slika vstane nenadoma pred dušo, vso vznemirjeno, vso razbolelo. Oče, siv, sključin , ves izsušen in izpit od dela, sedi ob mizi, naslanja glavo ob roko in govori kakor iz groba:
„Pa smo mislili, da nam pomaga, da kaj pošlje iz Amerike. A zdaj —"
Glas mu zadrhti, globl e povesi glavo.
V	kotu ob peči sedi mati, slabotna kakcr otrok, ker so ji vso moč, vso lepoto vzeli otroci in delo. S
predpasnikom briše solze. Ub besedah očetovih zaihti na glas.
Kaj jima je?
Ah, pismo je prišlo danes — o črni, strahotni dan, ko ta vsaj med dnevi leta ne bil bi zaznamovan !
„V tujini je sin vaš naglo, nesrečno smrt storil."
„Ah, kdo ga je li pokopal? Kdo grob mu s solzami rosil?"
V te: bolesti mislita starec in starka na otožne, trpke besede, ki jih je z isto srčno boljo, ki jo čutita z daj ona, tudi s solzami v očeh, govoril dušni pastir fnre, ko je videL, kako deca beži v tujino, za bogastvom, za srečo:
„O zemlja, ti tuja zemlja, o ti naš veliki grob, li gre naša deca v tebe samo za prezgodnji pokop? Kaj vzela si nam otrok!" — „A dala sem vam zlata!* ,.\se tvoje blesteče zlato ne odtehta naših solza!"
Teko solze starčku in starki — a v tujini ne postoji nihče na grobu sina,/ hčere, nihče ga ne po-kropi s solzami, nihče ne zasadi nanj cvetke . . .
Globlje in globlje mi leze glava na prsi, zakaj bol v srcu in v mislih je težja in težja . . ..
A popotniki v sosednih vozovih ? Oni, ki še gledajo pred seboj neskončno cesto, ki so na morju morda že zagledali ogromno, temno rakev, čakajočo nanje, da jih popelje — kam? Sreči naproti? V. smrt?.
Noč molči . . .
Zdaj ko imamo lastno državo, prosto, svoboluo domovino, ko se vračajo naši bratje, naše sestre iz Amerike, som poiskal med papirji te spomine, ki sem jih skiciral pred leti.
Gradimo si nov lepši dom. Mnogokaj, kar nam je zrušila vojna, moramo od tal novo zidati. Mnogo vrednosti, uničenih po besnem divjanju petih vojnih let, bodemo morali iznova ustvariti. Naši ljudje v A-meri ki so nam pri tem prihiteli velikodušno na pomoč s svojim premoženjem. Sreča za nas. A še ve -čja sreča bo za našo domovino, če se jih vrne veliko število in nam pomaga zidati doma, pomaga z rokami in z umom, s spremoženjem, z besedo in s srcem. In sreča bo za našo domovino, ki ima za vso svoje otroke dovolj prostora, 1 dovolj dela in jela, če ostajajo njeni otroci doma, če,ne bodo silili več v tujino, ampak bodo vse svoje moči, vse svoje delo i it vso svojo ljubezen posvetili1 materi domovini:
Z Tubavo se okleni domovine! Nikjer ne sije solnce kot doma. I11 -ko življenja zadnji dan ti mine, naj domovina v sebi grob ti da.
Hlala naznanila.

sir
pristni prvovrstne kakovosti frodsja in razpoà>l;a,
Kosti, Ščetine, star® želez«, eau je
kapnje vsako množine p« aajviSjia ccaah.
KAREL SIMA, POLJCANE.
Sirovo maslo
kupi vsak éas in plaiuje p« najvišjih dnevnih eaaah. Viljeaa Akt, MariHer, Kejžarjeva nI. 8. 698
KJE nabavimo P0HISTY0?
Zanejljivo solidno iz prvovrstnega m&tsrijali od pri-prestega do najfinejšega izdelka v .islegi in naročila vseh mizarskih del tndi cerkvenih se sprejencaj* po najnižjih :-:	cenah.	;:
JU RIJ ZUPANČIČ, mizarstvo
Maribor, Korožkacesta 27.
!
Imam lepo kobilo na prodaj za delo in za tek, pop. zdravo. Prijazne penudba na Kfarijo 8trle v Hsčah.	644
; Dva para
par 3 leta stari in prasai 6 ted-uov stari se prodajo v Dolgošah št. 80, Maribor.	«¿3
kupuje, prodaja in razpošilja
MATIJA LAH,
trgovec	644
railOR. G\zw\ trg 4. Jurij Juteržnik
liîikar in pleskar, Maribor, Braa-ssicova cl.ca 8, su priporeča za !svršovxaje »s®h v to steoko *pa-iajcčifc àt4.	364
MI
se i
3 skladiščne sode
vsak s prbližno 40 ki proda F. C. Sehwab, Ptuj.	593
/ir#»hif»3 pol-poni, 3 leta, OUILdi kostanjeve barve, krotka in brez vsake hibe, se preda. Naslev v upravi lista.	669
l Posestvo 2BXismk:m
r pohištvom in letino na prodaj. Vpraša se pri lastniku v Morju št. 12, p. Fram.	«46
PacocItA t šentlenarskeaa T UfttJBL^Uoijrgjr, obstoječe iz 8 oralev in sicer los, njive, gorita letos zasajena in sadonos-nik, hiša in gospodarske pcslopje. Radi se 4 glave Sivine. Naslov v upravništvu.	(»48
PriCnî 10 teinev stari se Alct^l prodajo. Koroška cesta £6, Maribor.	656
h
Gospodinja „¿'VSi
| ro»ti ieli službe v kak.«® žap-nišin. Naslov: Ana 8tt, Maribor, Plinarsfca ulica 19.	636
Nad 14 let TJ/t
let s'ara ženska se sprejma k drema osebama na deželo v službo. Ivana Tribaik, Raše št. 98. 6iS
priden hlapec za iSl^C	go«podarstvo.
Vstop takoj. Pojasnila daje Anonč-na pisarna „Jadran", Maribor, Gosposka ulica 41.	619
!
Naznanja se,
„Holzknecht' v Vetrinjski ulici aopet otvorjena.	862
Ivan in Boža Helzknecbt.
iia debelo 1
Na diabaol
Gornji deli čevljev
se bitre in dobre pe meri izdelaj« čudi pošiljaj« pn pošti, koroška ceata 64, V. Vošintk, Maribor. «47
Preklic !
Podpisani preklicem in obžalujem vse kar aem gevorii in zmerjal zoper g. upravnika Ivana Wicmana in sem mu hrtležen, da je od sodnijssega zasledovanja proti meni odstopil.	669
Franc Scbl&cer, viaič&r v Špiljn.
Hsjjpl m>m i
Lastniki gozdov pozor!
&doT Seli svoje gozdrve, ki so aa posekati, prodati poštenemu iee-oemn trgovcu, naj naslovi a navedbo velikosti go&ila, toi&deme ponudbe na upravo Usta. 609
OBLEKO.
J Preraste in najfinejše. Točno in « solidno delo. Dobro blago. Ceneje
I Kakor kjerkoli, samo pri: 4.LOJZU ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem •nnataV	401
Zidarska opeka
dobre žgana, se oddaja v večjih množinah y «pekarni Miroslava černiček v Ksmnici. Naroiila se sprejemajo tudi v Jftaribora v Trubarjevi ulici 5.	603
1 oral vinograda
se proda a letošnjim pridelkom Vej pove oerkevnik v Jarenini
833
Koncert -pianino
skoro nov in izvrsten ter tndi
harmonij f*i
da na kolodvoru v Ločah. 641
1 Proda se ajTfSS
oralov travnika ter 6 oralov njiv, od teh polovica obsejano z deteljo ob ob&inski eesti, 6 minut od cerkve in državne ceste. Proda se na željo v celem ali posamezno. Natančneje s« izve pri Sfiligoj (Zelrer), Sv. Ilj v Slov. gor. 861
BB4 4
Hssa,
za ene družino, s 2 sobama, kuhinja, svinjak, vrt, pol orala njiv, v Konjicah takoj na predaj. Cena 36.000 K. Ponudbe aa opravniš-tve lista.	646
Trgovski vajenec
poštenih starišev, t dobro Šolsko izobrazbo, zdrav in krepek, ki ima veselje do trgovine se sprejme v nk pri Karla Cimperšek, trgovina z mešanim blagom v Berniei ob Savi.	609
SnruimA s® «kašen in za-
Opr^JIIlC „esljiv kurjač za	I
krožne peči. Nastop takoj. Plača	i
po dogcvera. Ponudbe na A. Kobi,	i
Breg, Borovnica.	607	'
Samostojna
ženska oseba, popolnoma vajena
v gospodarstvu, vino- sadje- in živinoreji s 8< deiovaniem. i ojasnila daje Anončiia ekspedicicija „Jadran", Maribor, Gosposka ulica št. 44.	650
Iščem majerjana
ne večje posestvo v lepem trgu v Slov. gor. z najmanj 4 močni. Oglasiti se je pri Tomažu Golob, Sr. Le-iart v Slo/, gor.	657
Iti je obiskal kmetijske in vinars-ske šole iščs primerno službo. Naslov v upravi lista.	658
imata &«] is
predali ?
h «žet« liai
feupiti I isüetesSuSäo!
in uspeti je gotov \
POZOR!
Alojzij Gninšek,
Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cscah sledeče kranjske vrvarske izdelke iz pristne %ono?ljlns. K o a o p o a (ši ange) močne in navadne, nxde, pletene in navad., onngeloe, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge.	407
UMS^Ml

'n vsa golazen mota poginiti, ako uporabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti pclskim mišim K 8, za podgane in miši K 8.; za ščurke K 10.; Posebno močna tinktura
za stenice K 10'-nnifeval»c meljev K 10.; prašek proti mrčesom K 6. in 12; manilo proti ašem pri ljudeh K 5. in K10.; mazilo za uši pri živini K 6. in K 10.; o raše t aa »M v obleki in perilu K 6. in 10; tinktura proti mrčesu aa sadju in selenjadi funi-4ev, rattlin)K 1®. Prašek proti aura-vlj&m & 10. Pošilja po povzetja
lOrsksr, Pstrinjska ui.3.,
131 Zffllff»'«»!» 1B.
Triavo. pri večea odjemu popnat.


Prra Jug$*®ior. i&msrmm ssa USNJE in ČEVLJE |
na
Bregu pri Ptuju
pričeta z izdetoranjem torbic in drugega galanterijskega Maga iz najfinejšega usnja. V zalogi i »na tudi prvovrstne gamase iastnega izdelka. Naročita se izvršijo po najnižji ceni.
I

646
želi kupiti
MANUFAKTURNO BLAGO
in sicer volnene tkanine (štole) za moške in ženske obleke in kostume, bom-bažasto in laneno blago za obleke, predpasnike in vse vrste perilo, naj se z popolnim zaupa»jm oOiae ca
snanufakturmo trgovino
FELIKS SKRABL, MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 11. — Cene umevane brez nakupnega siljenja.
'T.Vkii-vs.,..
m	i-m.		
lil	E'Ct.-	i	
1111	1	h	
i i >1 ■
«B
wale
¡« 90ijniii9
vsake vrste se sprejemajo v po-pranlo. Zaloga ar, zlatnine in srebrnini. Ceae zmeras. Postrežba tožna.
m mmi maribor
teajRil trg v grttdn (Bar§). I
iiriejls naše
Ce^iJ®

obleke, potne košare, tržne torbice, razno galanterijsko blago dobite najceneje pri
JAKOBU LIH asss
Glasni trg 2
S
«5
Po (£tii m sm*fakturno
ie dospelo iz inozemstva in se dobi pri
J. H. Šcit&riie MaHb©f, Gosposka ui. 5.
Sobno za msške obleke, meter K 220"—, 260 -, 300— itd.
Mačavtai za moške obleke, meter K 70-—, 80-—,
loo— itd.	m ¡m.,
bg«i*vljane moške obleke, suknene K 1500*—, 1800 —, 2000 — itd.
Izgotovljene »bleke iz hlačevine, K 600 —, 70*-,
800 — itd.
Izfctovijene moške hlače iz blačeyine, K 140-,, 160—, 180-— itd. * Izfotevljere hlače za dečke, K 60-—, 70—, 80—. Plavina, nočna, meter K 40—, 48-— itd. na dveh straneh tisk, meter K 48 —.
Pri stari zalogi so se cene primemo zaižaie.
Velika izbira perila in pletenin lastnih izdelkov.
ivrtifg»n-tyw—nfiif i .•mi.nritimivm i.iw * hiih«.vm»hijiimhiiii>»m
-jim. .j sjj^T^i^mm^^,
tauauttnbuatf.krf vrt.»	va»
Oos^fitekazadniga_ za Prekmurje, Mursko polje m Slovenske gorice
s*, a. s
PffiMSl&tšl razme maimiaktare za moške in žesske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni los in
poljedelske stroje. Kttpuja pšenico, žito, koruzo, ajdo, p ros», oves, kože, sploh vse knaetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih miatilnic in motorjev
hm Ipieii io prejeti zadrugi iaajg samo slani.
ikfii se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavna trgovina}^ pisarne ? Gornji Radgoni. fNMfellifftafti G «raj a Radgona, Murska Sobota, Caakova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljat«meru, Beltinci.	269
aHs^sassssf"
f
-»s
m Koška Koča
pri Sv. A?shu na Pohorju, 1250 m
Planinsko letovišče v krasni legi
Mrzle in tople kopeli 0?krba od 1. maja do 15. oktobra Lopi izprehodi po gozda Trikrat tedenske zveza s pošto Ruše ob kov. žel.
I i £)l.ot>a fcy&vina z^tazninz |
Sintev & £ena td
cata S2
Q-
PL-.
V *aU
9C
fcf.jt it- nahaja vs« poi&ei-nc *a po&iit»o, že£»»o, -m* o^zočjc, dn(tcnta tn ¿»na p/ona. - -» -tyUika tiitiia «.¿¿ja in mt miacmi» po Vsifociitc.
(oino po»ttc-i(>» it »otižna cmk jamči tet se ni j ui»»« p»po zaiava
S\ntcz &■ jicnazb.
iimmtmmmiemmmimhunitnmumhtnihtk hi

5KE*
«SBT* mr
se*
K. Wölpsche M^pibop
& D m gf©*li a ulifa 10. Veiitrjt«i iua k manufaSitarBlit) blafitiii Itd.
Priporoča s	bogato zs-"1
log"» p6 jako znižardli cenah.
-m
D

9
I
da sa dobiva pri TWR9KI
mNSEFERG L
Kemika c, 1
MARIBOR
(poleg cerkve sv. Alojzija) nsirszlilnsiSe
po nainmlM immh»
Preprfi^lta e&i Ppapržliite mi
VINSKE STEKLEMCE
r/10 huteljks in Tly	"S najboljši cenJ
lammate omete	J^^-A Veletrgovina
vina POGEL & R055JM, HARIBOR, Trg svobode.
je izkoSeno abraaljivo sredstvo proti svinjski m boleznim. 1 steklem?.* stana K 8'—. Dobi se pri
BajJalMski lekarni»Marilitru
446
Ravno so došle
Tsčie Misžiie Ihdga Iz mozem-
i?ilj2si. ii zeli liM
«•1
Siku
b( ¡focdeltn» <W ;rsdo PaprK? Ž&ira* Vanilil Besi** Flfls
Kav«
Rli
ai(o
Bil n iosnfeaa«
Bnm SXvo7ko
auve
k'sffaiijfalix t r.Tfma
»t8&*e UawM PoKuraaäc
Svete limine
epi« UaUco
7e«
S*
EZ1ZE
P
I MOm MLINE
Anton Močnik
C£UE, 0JHW TRS. [
z lf širokimi ka»8-«itiad valjci, premakljivimi ležaki, predrezači in varnostnim pokiovom prvovrstno blag©, (tobavlp v V«iiS kois^ni takoj kakor tudi
vitle, mlatiinice, trljerie, slamoreznice, groi^ns mline, koruzne rob-karje, stiskalnice, gnojniine črpalke, pocinkane brzoparilnike, tvrdka
utanhajhv
Aleksandro«« ceiti 45 nafepi-«« gte», ke)ed«.
CENE ZMERNE I
■ ii» r~a"aori"is~ir
Preselitev trgovine!
Slavnem a občinstvu naznanjam, da se je preselila trgovina Rotovški trg št. 8
(prejšnja mestna prodajalna)
y Osspsska uiico št 4, Maribar
(preje trgovina QUANDSST.)
Moj tr«d bode tadi za »aprej preskrbeti svoje odjemalca vedae s svežim in najboljšim blagom po najnižjih cenah ter iste z vsem zadovoljiti
©diižoim npostopanjem	m j
JAKOB PHEAC, trgovec

mnmimmimmmhmtnmihkuummi

VeletrgovinaStrmecki ruzreže eele zalogo platna, eefirja, tiskaniue, volne, hlačevine in sakna 7 «Stanke ter ratpošilja iste jo ondorito soižani ceni t zabojih po 60* K ia 1000 K. Blasjo je angleškega, francoskega in italijanskega izvora. Ksr ne ngaja se zamenja ali vrne denar. Pri naročilo vež zavojev se priložijo rama darila.
S. STERSFCIÜ, Celje, SioTPÄ ------
j&Hwelmik Mr. Jitöm p iteaft&v&r
nnzviHn jn, Om ße	pismtvno
premesti i r Mto tsltM «I, 19, M. M*u$9*r.

«08
j»^ Vit jetrn Mtmnke
«rditeira md M. fulifi« ^ujpraf v WFMJJV, Wmnon*JM§ uiirm S,
I.
J
isuRaiš te «bsW^ÜI	ÜiÜmfrm Äraütv«.

Tisk tärtvtxw stv. <?trfi» r W&rthoyc.