Primorski dnevnik SREDA, 18. MAJA 2016 št. 116 (21.656) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Reka - Na 3.strani La Voce del Popolo pod udarom desnice HDZ kritična do italijanske manjšine trst - Na 6. strani Z zdravim slogom proti možganski kapi Pogovor z Dariom Mosettijem (Alice) tržič - Na 12. strani V pristanišču tarnajo kljub rasti V prvem trimesečju leta 9,7-odstotni porast medobčinske zveze - Sklep občinskega sveta Tudi Dolina za zvezo avstrija - Včeraj je zaprisegel Christian Kern je novi kancler DOLINA - Dolinski občinski svet je nazadnje sprejel statut in osnutek ustanovne listine medobčinske zveze. Skupščina se je po ponedeljkovi seji ponovno sestala včeraj popoldne in vnovič glasovala za pristop k Julijski medobčinski teritorialni uniji. Izid glasovanja je bil v bistvu enak ponedeljkovemu. Statut medobčinske zveze je podprlo deset občinskih svetnikov (sedem večine in trije opozicije), proti sta glasovala dva, štirje so se vzdržali, eden je zapustil dvorano pred glasovanjem. S tem so na Tržaškem doslej pristopile k zvezi tri občine, in sicer Trst, Zgonik in Dolina. Dolinski župan Klun je bil sinoči mnenja, da bo ustanovitev medobčinske unije zdaj načelno lažja. Klun je tudi izrazil upanje, da bodo lahko v kratkem odobrili bilanco. Na 2. strani komisija eu Za Italijo 14 milijard fleksibilnosti RIM - Italija pričakuje danes iz Bruslja zeleno luč Evropske komisije za večjo proračunsko prožnost, ki bi ob manjši gospodarski rasti od pričakovane, preprečila potrebo po dodatnem varčevalnem manevru še v tem letu. Premier Matteo Renzi je že včeraj povedal, da pričakuje, da naj bi Italiji letos dovolili za približno 14 milijard evrov javnih izdatkov več, kot je bilo predvideno v stabilizacijskih dogovorih. Na 2. strani trst - Letos pričakujejo 50 novih primerov Azbestne bolezni: podatki še dramatični Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 trst - Danes Začenja se Forum Tomizza TRST - Danes popoldne se bo v palači Gopčevic začel letošnji Forum Tomizza, ki nosi pomenljiv naslov Zid/Muro. Po uvodnih pozdravih bo misel podal Milan Ra-kovac, sledila bosta predavanje profesorja z univerze Ca' Foscari iz Benetk Ulderica Bernardija in razprava s številnimi gosti. Na predhodnem srečanju Foruma pa sta o zidovih razmišljala filozof in pisatelj Mirt Komel in tržaški univerzitetni profesor Livio Poldini. Na 7. strani Vatikansko glasilo o pojavu dvojezičnosti Na 2. strani Intervju z županskim kandidatom Mauriziom Fogarjem Na 5. strani V Podgori trčila 87-letnica in 88-letnik Na 12. strani Prvega jelena na Krasu uplenili v Jamljah Na 13. strani Mitja Emili kralj Vallelunge Na 18. strani gorica - Poziv k privzemanju zdravih življenjskih navad Pozor na pritisk! Med trideset in štirideset odstotkov prebivalcev goriške pokrajine ima visok krvni tlak GORICA - Pozor na pritisk! Tretjina prebivalcev goriške pokrajine ima visok krvni tlak, vendar številni med njimi tega niti ne vedo. »Gre za težavo, ki je skupna vsem zahodnim državam. V zadnjih letih število ljudi z visokim krvnim tlakom narašča tudi v naših krajih, kar s seboj prinaša vrsto zdravstvenih težav. Previsok krvni tlak ima med trideset in štirideset odstotkov ljudi, zato je nujno, da jih poučimo, kako pomemben je zanje zdrav življenjski slog,« pravi zdravnik Gaetano Di Bella, sicer član goriškega odbora Rdečega križa. Včeraj je sodeloval pri informativni akciji, ki so jo v goriški bolnišnici izpeljali v okviru svetovnega dne hipertenzije. Na 12. strani rupa - Širijo svoje naselitveno območje •• V0 v* • v Divji prašiči prvič tudi ob Štradalti 9771124666007 2 Sreda, 18. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji italija - Komisija EU naj bi ugodila prošnji Renzijeve vlade Iz Bruslja danes zelena luč za 14 milijard fleksibilnosti sirija - Pogovori na Dunaju Mirovna pogajanja še brez dogovora DUNAJ - Mednarodni pogovori o sirskem konfliktu na Dunaju, ki so se jih udeležili predstavniki več kot 20 držav, med njimi tudi zunanja ministra ZDA in Rusije, John Kerry in Sergej Lavrov, so se končali brez dogovora o datumu novega kroga mirovnih pogajanj, so se pa strani zavzele za okrepitev krhke prekinitve ognja, ki velja od februarja. Ameriški državni sekretar John Kerry je po srečanju mednarodne podporne skupine za Sirijo povedal, da je 1. avgust, do katerega naj bi se sprte strani v Siriji dogovorile o okviru za politično tranzicijo, ciljni datum in ne skrajni rok. »Vsi se strinjamo, da če bomo naredili znaten napredek, bomo spoštovali ta proces,« je dejal. Kerry je tudi dejal, da so se na sestanku dogovorili, da bodo tiste strani v sirskem konfliktu, ki bodo kršile prekinitev ognja, doletele posledice. Zavzel se je tudi za ohranitev pritiska na sirskega predsednika Bašarja al Asada. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po drugi strani izjavil, da Rusija v sirskem konfliktu ne podpira Asada, temveč sirsko vojsko v boju proti terorizmu. »Mi ne podpiramo Asada, mi podpiramo boj proti terorizmu,« je zatrdil Lavrov. »Na terenu ne vidimo nobene bolj realne in učinkovite sile kot je sirska vojska, kljub vsem njenim slabostim,« je dodal vodja ruske diplomacije. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je poudaril, da morajo Združeni narodi čim prej pripraviti nov krog mirovnih pogajanj za končanje sirskega konflikta. Odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura je dejal, da ne more znova zagnati mirovnih pogajanj v Ženevi, če se spopadi nadaljujejo. Kot je pojasnil, točnega datuma novega kroga pogajanj v tem trenutku ne more razkriti. »Pogovori med sirskimi stranmi bodo kredibilni, ko bo kredibilna prekinitev sovražnosti in kredibilen napredek na humanitarni strani,« je dodal. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je po sestanku dejal, da njegova država podpira prekinitev ognja in mirovna pogajanja, vendar je opozoril, da bi premirje lahko koristilo terorističnim skupinam, ki delujejo v Siriji. »Ne smemo dovoliti teroristom, da bi izkoristili prekinitev sovražnosti za dodatne teroristične operacije,« je poudaril. Podporna skupina za Sirijo, ki je doslej štela 17 članic, je v svojih vrstah pozdravila štiri nove države - Avstralijo, Japonsko, Kanado in Španijo. Podporna skupina je včeraj Združene narode tudi pozvala, naj organizirajo dostavo pomoči po zraku za težko dostopna območja v Siriji. RIM - Italija pričakuje danes iz Bruslja zeleno luč Evropske komisije za večjo proračunsko prožnost, ki bi ob manjši gospodarski rasti od pričakovane, preprečila potrebo po dodatnem varčevalnem manevru še v tem letu. Evropska komisija bo svoje ocene o finančni stabilnosti posameznih držav članic uradno objavila danes, razen presenečenj v zadnjem trenutku pa naj bi si italijanska vlada izborila to, kar je želela. Premier Matteo Renzi je včeraj napovedal, da v naslednjih urah pričakuje izmenjavo dopisov med komisijo EU in gospodarskim ministrom PierCarlom Padoanom, ki naj bi Italiji letos dovolili za približno 14 milijard evrov javnih izdatkov več, kot je bilo predvideno v stabilizacijskih dogovorih. Evropska komisarja Dombrovskis in Moscovici naj bi v svojem poročilu o italijanskih javnih financah priporočila Komisiji, naj Italiji prizna dodatnih 0,85 odstotka fleksibilnosti glede na BDP, pri tem pa naj bi podčrtala tudi, da gre za »izreden znesek, ki ni bil pred tem priznan še nikomur«. V tem poudarku je očitno svarilo italijanski vladi, naj podobnih »daril« v bodoče ne pričakuje več in naj že takoj sprejme vse ustrezne ukrepe, zato da bo v naslednjih dveh letih 2017 in 2018 dovoljeno odmikanje od bilančnega ravnotežja znašalo največ 0,5 odstotka bruto državnega proizvoda. Po zdajšnjih izračunih to pomeni, da bo morala Italija za leto 2017 sanirati vsaj še 0,15 do 0,20 odstotka BDP, kar naj bi pomenilo varčevalne ukrepe za približno tri milijarde evrov. Minister Padoan je Bruslju obljubil spoštovanje te obveze, ki jo bodo sicer še preverjali na osnovi preverjanja računov in gospodarske rasti na jesen. Statistični urad Istat je medtem včeraj objavil novo oceno gospodarske rasti Italije, ki naj bi letos znašala 1,1 odstotka, rahlo pod predvidevanji v vladnem finančnem odloku DEF (1,2 odstotka). K rasti naj bi prispevala predvsem domača potrošnja, ki naj bi zrasla za 1,3 odstotka, medtem ko naj bi izvoz upadel za 0,1 odstotka. Brezposelnost naj bi se od lanskih 11,9 odstotka do konca leta zmanjšala na 11,3 odstotka, stagnacija cen pa nadaljevala do jeseni, ko naj bi inflacija ponovno nekoliko zrasla vendar do konca leta še ne bo dosegla enega odstotka. (mm) Minister PierCarlo Padoan ansa Ovadba VSO: »Kučan je veleizdajalec« LJUBLJANA - Združenje VSO (Vrednote slovenske osamosvojitve) je podalo kazensko ovadbo zoper nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Očita mu, da je kot predsednik predsedstva maja 1990 zagrešil veleizdajo, sabotažo in pomoč pri njej, ker ni preprečil razorožitve Teritorialne obrambe (TO). Predsedstvo je namreč rabilo tri dni, da je ukazalo, naj TO orožja ne predaja JLA, pravijo. Ker je Slovenija novo, demokratično vlado dobila šele dan pozneje, je bil po besedah predsednika (VSO) Aleša Hojsa edini operativni organ v državi predsedstvo republike (konstituirano je bilo 10. maja 1990), ki ga je vodil Kučan. Hkrati je bilo predsedstvo po takratni zakonodaji vrhovni poveljnik TO v času miru, je spomnil Hojs. Kučan je za Televizijo Slovenija dejal, da je njegova vest mirna. Pojasnil je, da ga o načrtovani razorožitvi TO takrat niso obvestili. Tisti, ki bi ga morali o tem obvestiti, ga o tem niso obvestili, «ker, kot pravijo, niso imeli v mene zaupanja in bi veliko tve-gali». Ob tem je dodal, da bi na podlagi obvestila lahko ravnal drugače. Kučan je sicer odziv na ovadbo napovedal za danes. statut V FJK dokončno slovo od pokrajin RIM - Senat je odobril nov statut Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ga sedaj čaka dokončna uzakonitev v poslanski zbornici. To naj bi se zgodilo pred poletnimi počitnicami. Statut ukinja štiri pokrajine in odpira možnost ustanovitve tržaške mestne občine. Na to dejstvo je med razpravo v senatni skupščini opozoril tržaški demokrat Francesco Russo, sicer večinski poročevalec zakona, ki je doživel podporo vladnih strank. Novi statut, kot rečeno, ukinja pokrajine, ki jih je »de facto« že ukinil deželni svet. Namesto pokrajin se sicer z velikimi težavami rojevajo medobčinske zveze, poenosta- Francesco Russo vljeni pa so postopki za združevanje občin. Senator Russo je zelo zadovoljen predvsem zaradi možnosti ustanovitve tržaške mestne občine, kateri sicer nasprotuje deželni svet. Russo je prav zaradi mestne občine svoj čas postavil na zatožno klop tržaškega župana Roberta Co-solinija ter izsilil primarne volitve v levi sredini, na katerih je bil gladko poražen. Odobritev statuta v senatu pozdravljata tudi predsednik deželnega sveta Franco Iacop in predsednica Dežele Debora Ser-racchiani. Predsednika pravi, da gre za zgodovinski dogodek in izraža upanje, da bo statut v naslednjih tednih dokončno uzakonila poslanska zbornica. spolne identitete - Ob dnevu boja proti homofobiji in transfobiji Pozivi proti diskriminacijam V imenu EU je Federica Mogherini opozorila, da so v skoraj 80 državah homoseksualni odnosi kazensko preganjani BRUSELJ - Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji je Evropska unija ponovila svojo odločno zavezanost enakosti in dostojanstvu vseh ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Svet Evrope pa opozarja na problem nasilja v šolah v Evropi proti pripadnikom LGBTI skupnosti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je v izjavi v imenu povezave opozorila, da so kljub nedavnemu napredku v svetu v skoraj 80 državah homoseksualni odnosi kazensko preganjani. V mnogih državah so tako diskriminacija in nasilje proti lezbijkam, gejem, biseksualcem, transspol-nim in interseksualnim osebam vsakodnevni pojav. EU je ponovila poziv vsem vladam po svetu k spoštovanju človekovih pravic, naj zavrnejo nestrpnost ter promovirajo enakost, kot je zapisana v univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih dokumentih. Poklonila se je tudi pogumu borcev za človekove pravice, aktivistov, novinarjev in nevladnih or- Federica Mogherini ansa ganizacij, ki opozarjajo na kršitve človekovih pravic, s katerimi se soočajo pripadniki LGBTI skupnosti. Generalni sekretar Sveta Evrope Thorb-jorn Jagland pa je opozoril na homofobno in transfobno nasilje v šolah po Evropi, ki ga je označil kot hud in pogosto spregledan problem. »Dolžnost vlad, šolskih uprav in učiteljev, staršev - vseh nas odraslih je, da zagotovimo, da se lahko naši otroci izobražujejo v varnem okolju, brez nasilja in vsakršne diskriminacije, vključno glede njihove spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Noben otrok v Evropi ne sme biti žrtev diskrimina-tornega in ponižujočega ravnanja,« je poudaril v izjavi. Tudi ameriški predsednik Barack Obama je poudaril zavezo ZDA do enakopravne, poštene in spoštljive obravnave vseh ljudi, ne glede na to, koga imajo radi ali njihovo spolno identiteto. Obama je izrazil ponos zaradi dela svoje administracije na tem področju doma in v tujini ter dodal, da bo to še naprej eden od temeljev ameriške diplomacije. Mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji se od leta 2004 praznuje 17. maja v spomin na odločitev Svetovne zdravstvene organizacije leta 1990 o črtanju homoseksualnosti s seznama duševnih motenj. Homoseksualnost je še vedno prepovedana v 76 državah sveta. V Mavretaniji, Sudanu, Iranu, Savdski Arabiji in Jemnu se homoseksualnost kaznuje s smrtno kaznijo. Italija na zatožni klopi zaradi Ilve v Tarantu STRASBOURG - Italija se bo morala pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu zagovarjati obtožbe, da ni ustrezno ukrepala za zaščito pravice do zdravja 182 občanov, ki so bili v Tarantu izpostavljeni onesnaževanju iz železarne Ilva. Sodišče je včeraj sprejelo pritožbo in odredilo sodbo proti Italiji, ker naj bi tudi razni vladni odloki o Ilvi dovolili lastnikom nadaljevanje onesnaževanja. O tem je odprt kazenski postopek tudi na sodišču v Tarantu, kjer so na zatožni klopi lastniki, člani družine Riva, me-nedžerji in funkcionarji. 182 občanov, svojcev umrlih in staršev obolelih otrok, pa se je v letih od 2013 do 2015 obrnilo na Evropsko sodišče, ki je tožbe vzelo resno v poštev. Za smrt 800 migrantov zahtevajo 18 let zapora RIM - Tožilstvo za domnevnega kapitana čolna z migranti, ki je 15. aprila lani potonil v Sredozemskem morju, pri čemer je umrlo okoli 800 ljudi, zahteva 18 let zapora. 27-letnemu Tunizijcu Mohamedu Ali Maleku sodijo v Catanii. Po brodolomu so v morju našli 24 trupel in 28 preživelih, preostali pa so potonili s čolnom. Ma-lek je obtožen sodelovanja pri nezakonitih migracijah, povzročitve brodoloma in večkratnega uboja. Krivdo zavrača in trdi, da je bil na čolnu samo potnik. Njegov domnevni pomočnik, 25-letni Sirec Mahmud Bihit je obtožen zgolj sodelovanja pri nezakonitih migracijah. Tožilstvo zanj zahteva šest let zapora. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 18. maja 2016 3 avstrija - Novi premier včeraj zaprisegel pred predsednikom Heinzem Fischerjem Novi kancler Christian Kern napoveduje državi »new deal« Kancler imenoval štiri nove ministre in potrdil koalicijo z ljudsko stranko (OVP) DUNAJ - Socialdemokrat Christian Kern je včeraj pred avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem zaprisegel kot novi avstrijski kancler in tako zamenjal Wernerja Faymanna, ki je odstopil prejšnji ponedeljek. S tem je Kern postal 12. kancler v povojni zgodovini Avstrije in sedmi iz vrst socialdemokratov (SPÖ). Fischer je Kernu ob zaprisegi dejal, da ga čaka »velika in lepa, a tudi težka in odgovorna naloga«. Opozoril ga je še na »ustavno uravnoteženost« med kanclerjem in predsednikom republike. Neposredno pred zaprisego Kerna je Fischer tudi razrešil začasnega kanclerja Reinholda Mitterlehnerja, ki je vlado vodil od odstopa Faymanna prejšnji ponedeljek. Predsednik avstrijske republike se je obema zahvalil za njuno delo. Že sinoči so na pogovore k predsedniku povabljeni tudi predvideni štirje novi člani vlade - Thomas Drozda, ki bo na položaju ministra v kabinetu kanclerja zamenjal Josefa Ostermayerja, rektorica veterinarske univerze Sonja Hamerschmid, ki bo postala nova ministrica za izobraževanje, dolgoletni evropski poslanec Jörg Leichtfried, ki bo prevzel vodenje ministrstva za infrastrukturo ter poslanka v dunajskem založništvo Primorski dnevnik v senatu RIM - Reformo založniškega sistema, od katere je v marsičem odvisna tudi nadaljnja usoda manjšinskih medijev, še posebej našega dnevnika, je poslanska zbornica že odobrila, zdaj je v teku razprava še v senatu. V njenem okviru potekajo pri predsedstvu senatne komisije za ustavna vprašanja avdicije, včerajšnje se je v imenu Primorskega dnevnika udeležil predsednik založbe DZP-Prae Bojan Brezigar. Članom predsedstva -predsednica je znana senatorka Anna Finocchiaro, ki je pozorno prisluhnila Brezigarjevim besedam, je Brezigar najprej predstavil vlogo, ki jo naš dnevnik odigrava v našem prostoru in njegov pomen za Slovence v Italiji, nato je orisal finančno stanje dnevnika in številne varčevalne ukrepe, ki so bili sprejeti za njegovo ohranitev glede na zmanjšanje državnih dotacij. Predsednik DZP-Prae je povedal, da reforma v svojem 3. členu, kot izhaja iz besedila, ki ga je odobrila poslanska zbornica, priznava manjšinskih dnevnikom in periodičnemu tisku pravico do državnih prispevkov in tudi posebne kriterije za dodelitev sredstev. V istem členu je zapisano tudi, da dotacije ne morejo presegati 50 odstotkov prihodkov izdajatelja. Če bi takšno določilo obveljalo tudi za Primorski dnevnik, ki zaradi svoje jezikovne specifičnosti, ne more računati na širitev svojega trga, bi se dnevnik vnovič znašel v težkem finančnem položaju, zato je potrebno, da se dnevniku prizna vsaj takšen prispevek kot ga je prejemal do zdaj in ki upošteva dejanske stroške za njegovo izdajo. Kriterije za dodeljevanje sredstev določi vlada z zakonskim odlokom, ki ga mora pripraviti v roku šestih mesecev po odobritvi reforme. tetr Christian Kern ansa deželnem parlamentu Muna Duzdar, ki bo postala nova državna sekretarka. Zaprisegli bodo danes. Novi kancler, ki je pred tem včeraj postal tudi vodja avstrijskih socialdemokratov (SPO) Christian Kern, se je zavzel za nadaljevanje koalicije z ljudsko stranko (OVP). Opozoril pa je, da imata obe stranki zdaj zadnjo možnost za nov začetek. »Sicer bosta obe veliki stranki izginili s prizorišča,« je dejal. »Mi bomo ponudili roko sodelovanja, še posebej našim koalicijskim partnerjem,« je izjavil. Dejal je, da ima po prvih pogovorih z vodjo OVP Reinholdom Mitterlehnerjem zelo dober občutek glede prihodnjega sodelovanja. Na svoji prvi novinarski konferenci po imenovanju za predsednika stranke SPO je napovedal, da namerava Avstriji vladati z novim stilom in z novim gospodarskim programom. Napovedal je "new deal" za vzpostavljanje novih delovnih mest in zagon gospodarstva. Zeli si predvsem več optimizma v državi. »Največja gospodarska zavora je slabo gospodarsko razpoloženje,« je dejal Kern. Z »načrtom za Avstrijo« namerava, da bi državo do leta 2025 znova vrnil na »pre-hitevalni pas«. Avstrija ima po njegovih besedah vse možnosti, da znova postane vzor v Evropi. hrvaška - Napadi na italijansko manjšino La Voce del Popolo pod udarom desnice Manjšinski časopisi se ne smejo politično opredeliti, pravi HDZ REKA - Dvevnik La Voce del Popolo in z njim italijanska manjšina sta pod močnim političnim udarom hrvaška vladajoče stranke HDZ. Napadi in diskreditacije se vrstijo predvsem na Reki. Tamkajšnji voditelj HDZ Lucij an Vu-kelic je očital novinarjem italijanskega dnevnika, da so sami krivi zaradi proračunskih rezov hrvaške vlade, zato ker so se v zadnjem času prevečkrat politično opredelili. Vukelic pravi, da bi se moral reški časopis ukvarjati le s problemi, ki se tičejo italijanske manjšine, o vsem ostalem pa bi moral enostavno molčati. HDZ med drugim ni všeč, da je italijanski poslanec v saboru Furio Radin večkrat kritičen do nove desnosredinske hrvaške vlade in da je v preteklosti izkazoval simpatije do leve sredine. V bran dnevniku italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški je stopil reški časopis Novi list, ki ocenjuje, da se je uradni Zagreb odločil za »počasno hiranje in smrt« La Voce del Popolo in založbe Edit. »Noben časopis, niti glasilo manjšinske skupnosti, ne more biti apolitičen, ampak se mora opredeliti do dogajanj, torej tudi do vsakodnevne politike,« piše Novi list. V njegovem uredništvu so prepričani, da gre za načrtni napad na italijansko manjšino, »ki se noče podrejati prevladujočim političnim opcijam na Hrvaškem.«. »To kar se v zadnjih mesecih dogaja z Edit in njenim dnevnikom predstavlja sramoto za hrvaško vlado in državo,« meni Radin, ki je tudi voditelj Italijanske unije. »La Voce del Popolo se je že zdavnaj otresel ideoloških kalupov in opredelitev. V Zagrebu ga hočejo kaznovati, ker se ne podreja nobeni oblasti,« dodaja italijanski poslanec v hrvaškem parlamentu. avstrija redakcija@primorski.eu Zadnja priložnost Dober teden dni po presenetljivem odstopu Wernerja Faymanna je Avstrija včeraj dobila novega zveznega kanclerja, socialdemokrata Christiana Kerna (SPO). 50-letni novi šef avstrijske koalicijske vlade z ljudsko stranko (OVP) prihaja iz gospodarstva in ni obremenjen z neuspešno politiko sedanje vlade, ki so ji volivke in volivci pred tremi tedni v prvem krogu predsedniških volitev pokazali rdeči karton. Kern očitno tudi zaradi tega ni prišel na čelo nove vlade sam, temvečje s seboj pripeljal kar štiri nove, prav tako politično neobremenjene, ministre. Vsaj socialdemokrati se predstavljajo avstrijski javnosti z močno prenovljeno vladno ekipo, ki naj bi posredovala vtis, da hoče koalicija nov začetek sredi mandatne dobe, ki naj bi trajala še do jeseni 2018. Uspeh vlade kanclerja Kerna pa zagotovo ne ob odvisen le od novih obrazov. Tudi vsebinsko bodo morali socialdemokrati in njihov vladni partner, ljudska stranka, marsikaj narediti bolje. Velika koalicija je soočena ne samo s povsem načetim ugledom, temveč zze-lo resnimi problemi, kot so to najvišja brez-poselnostv zadnjih desetletjih, nujne reforme izobraževalnega sistema in državne uprave, reforme federalističnih struktur in še mnogo več. V azilni politiki pa se bo Avstrija morala vrniti na evropski tir in se posloviti od nacionalne poti, ki ji je v zadnjih mesecih s sosednjima Italijo in Nemčijo delala vse večje probleme in jo oddaljila od evropskih rešitev. Vsaj za nekaj časa so z nastopom novega kanclerja Kerna postale odveč tudi razprave o predčasnih volitvah v Avstriji, saj si tako socialdemokrati kot tudi ljudska stranka v sedanji situaciji volitev nikakor ne moreta privošči. Dokler namreč nova vlada ne bo pridobila večjega zaupanja Avstrijcev, bo nad njo vedno visel Damoklejev meč volilne zmage desničarskega populista in vodje avstrijskih svobodnjakov Heinz-Christiana Stracheja. Obe vladni stranki sta torej obsojeni na sodelovanje in na rezultate. Menjava kanclerja in dobrega dela vlade je lahko začetek za novo obdobje in vrnitev zapravljenega zaupanja v veliko vladno koalicijo. Je pa obenem zanjo tudi zadnja priložnost! rim - Osservatore Romano o knjigi Guanti bianchi-Bele rokavice Dvojezičnost »naporna prednost« Zbirko pripovedi je napisala Giovanna Pandolfelli, njeno delo je izdala založba DrawUp iz Latine VATIKAN - Dvojezičnost predstavlja veliko obogatitev, sobi-vanje dveh jezikov in kultur pa je včasih naporno ter lahko privede tudi do konfliktov. Vatikanski dnevnik Osservatore Romano je izpod peresa Angele Mattei s precejšnjo naklonjenostjo recenziral knjigo Giovanne Pandolfelli Guanti bianchi (Bele rokavice), ki jo je izdala založba DrawUp iz Latine. Gre za zgodbe migrantov in priseljencev, za njihove bivanjske in jezikovne probleme in stiske v novih okoljih. Knjiga je dragocena in zanimiva tudi zato, ker obravnava dvo-jezičnost kot praktično in moralno vrednoto, ki je doma v narodno in jezikovno mešanih okoljih, kot je naše. Jezik ni le sredstvo za komuniciranje, temveč je tudi odraz identitete in kulture vsakega naro- da, piše Angela Mattei v Osservatore Romano. Dvojezičnost je po njenem prepričanju lahko tudi sredstvo za zapostavljanje ljudi, ki ne poznajo obeh jezikov. Skratka naporna stvar s senčnimi in son- čnimi platmi. Pandolfellijeva je izbrala petnajst življenjskih zgodb, ki tako ali drugače obravnavajo pojem dvoje-zičnost in večkulturnosti. V knjigi tako spoznamo Marca, posvojenega mladeniča, ki se vsak dan sprašuje o svojem jezikovnem izvoru, ter kitajsko dekle, ki odklanja pripadnost kitajski skupnosti v Italiji in bi hotela pozabiti na svoje korenine. Samira je zapustila Egipt in se preživlja kot varuška, ki vsak večer bere otrokom pravljice v kitajščini, Kubanka Pepatina živi v svoji novi italijanski družini, kjer jo oče tako ščiti, da se sploh ne more integrirati v novem okolju. Knjiga Giovanne Pandolfelli ni enostavna knjiga, temveč zahtevno branje, ki pripoved združuje z razmišljanjem o novih družbenih pojavih. Tudi v naši družbi. (st) 4 Sreda, 18. maja 2016 APrimorski r dnevnik w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu V tem letu pričakujejo okrog 50 novih azbestnih bolnikov Azbestni bolniki ne trpijo samo zaradi negativnih zdravstvenih posledic, ampak tudi zaradi nespoštovanja zakona in izplačevanja odškodnin. Da gre za populacijo ljudi, ki zaslužijo posebno pozornost, so prepričani sindikalisti, ki so včeraj v poslopju na 4. pomolu organizirali posvet z naslovom Azbest v Trstu - Prekletstvo preteklosti kot lekcija za prihodnost. Dobro obiskano srečanje je organiziral sindikat CGIL, ki je na govorniški oder povabil različne goste. Medtem ko so se sindikalisti spomnili kolegov, ki so zaradi poklicnih bolezni izgubili življenje, in tistih, ki se še vedno bojujejo za osnovno pravico do zdravja, je dr. Valentino Patussi z oddelka za preventivo in varnost pri delu Združenega zdravstvenega podjetja Trst predstavil alarmantne podatke. Kot je spomnil, se bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu pojavljajo po vsej Italiji, a vseeno ne v tako velikem številu kot v naši regiji. O razsežnosti problema pričajo podatki, ki zadevajo tržaško in goriško pokrajino. Tu je leta 2014 zbolelo 283 oseb, skoraj na sam vrh pa so se uvrstili bolniki, ki so zboleli za najhujšo obliko azbestne bolezni, za mezoteliomom. Prav nič spodbuden ni podatek, da so v tržaški pokrajini v prvih štirih mesecih letošnjega leta zabeležili že 17 novih primerov azbestnih bolnikov, kar pomeni, da lahko konec leta, če se bo ta trend nadaljeval, pričakujejo okrog 50 novih bolnikov. Da bi zmanjšali ogroženost življenj azbestnih bolnikov v naši regiji, je Patussi s kolegi pripravil projekt Libro bianco amianto 2009-2012 (Bela knjiga azbest 2009-2012), v okviru katerega so zbrali vse podatke o prometu z azbestom v tržaškem pristanišču in industrijskih obratih, ki so se ukvarjala z azbestom, sestavili so seznam delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, in register obolelih. Cilj tega projekta je identificirati vse izpostavljene osebe in jih informirati o osnovnih zdravstvenih pravicah. Azbestu izpostavljenim ljudem želijo zagotoviti tudi učinkovito in hitro ukrepanje s strani zavodov, ki jim lahko pomagajo. Ob koncu je tržaški občinski odbornik Roberto Treu napovedal, da bo Občina Trst vzpostavila dialog z avtorji omenjenega projekta in da bo poskusila poiskati finančna sredstva za njegovo realizacijo. Spomnil je tudi, da se je ta občinska uprava dobro odzvala na problematiko azbesta. Kot primer dobre prakse je navedel operacijo odstranjevanja azbesta v tržakih šolah in primer razsodbe, na katero se niso pritožili; ta namreč določa, da mora Občina Trst svojcem preminulega občinskega delavca izplačati odškodnino v višini milijona evrov. Soneta Čoralič Levo (FotoDamj@n) včerajšnje srečanje v avditoriju četrtega pomola; desno (na arhivskem posnetku) nemarno odvržen azbest na Krasu trst - Gradbeni sektor V osmih letih izginilo 173 gradbenih podjetij trst - Sestanek Konec zmede s parkomati in globami? Občina Trst je za danes sklicala sestanek s podjetjema Esatto in Park San Giusto. Občinska uprava se hoče prepričati, da bo Park San Giusto spoštoval dogovor, po katerem voznikom, ki po pomoti plačajo parkirnino na parkomatu napačnega podjetja (na majhni razdalji najdemo včasih parkomate različnih podjetij), ne sme naložiti globe. V Trstu upravljajo parkirišča štiri podjetja (Esat-to, San Giusto, Saba Italia in TTP), ki si morajo tovrstne napačno plačane parkirnine vračati med sabo. Vrednost razpisov za javna dela iz leta v leto nižja fotodamj@n Združenje gradbincev ANCE si je v sodelovanju z deželno zvezo Confindu-stria in podporo Fundacije CRTrieste zamislilo projekt Crescita, se pravi štiri izobraževalna srečanja namenjena strokovnjakom oz. podjetnikom gradbenega sektorja. Udeleženci bodo v okviru projekta, pri katerem sodelujejo tudi profesionalne zbornice, univerze in raziskovalna središča, spoznali novosti v sektorju, se soočili s sodobnimi tehnološkimi rešitvami in priložnostmi investiranja. Na predstavitvi pa so postregli tudi z nekaterimi zaskrbljujočimi podatki. Od leta 2008 do 2015 je bilo na državni ravni v gradbenem sektorju ob službo 708 tisoč delavcev in kar 100 tisoč gradbenih podjetij je šlo v stečaj. Kar zadeva našo deželo, se je po podatkih socialno-skrbstve-ne ustanove za delavce na področju gradbeništva Cassa Edile v istem obdobju število delavcev zmanjšalo za skoraj polovico (od 14.438 na 7.595, kar pomeni kar - 47,4%); podobno velja za tržaško pokrajino, kjer je bil upad delavcev 43-od-stotni, se pravi z 2789 na 1593. Glede podatkov o gradbenih podjetjih pa velja, da je v deželi zaprlo vrata kar 1205 družb (od 3024 na 1819, to je - 40%), na Tržaškem pa so jih prešteli 173 (-30,4%). Morda velja izpostaviti tudi podatek o 81,5-odstotnem upadu gradbenih dovoljenj na deželni ravni in pa podatek o vrednosti razpisov za javna dela; leta 2014 so jih v deželi FJK predstavili 385 za skupno 469 milijonov evrov, lani pa so jih razpisali nekoliko več, in sicer 397, njihova vrednost pa je drastično upadla za 42,9% (268 milijonov). Fabio Barbone novi znanstveni direktor Burla Junija bo profesor Fabio Barbone nastopil petletno funkcijo novega znanstvenega direktorja pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo. Imenovalo ga je ministrstvo za zdravstvo, potem ko je z njegovim imenom postregla Dežela FJK. Barbone, ki je Tržačan po rodu, je bil doslej direktor higienske in epidemiološke klinike bolnišniško-univer-zitetnega podjetja v Vidmu. Njegov prihod v bolnišnico bo nedvomno obogatil zdravstveno ponudbo zlasti na skrbstveno-znanstvenega vidika, meni generalni direktor Burla Gian-luigi Scannapieco. Zadovoljstvo je izrazila tudi deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca, ki meni, da se bo vloga bolnišnice z novim znanstvenim direktorjem še utrdila. Sindikalna skupščina na zavoduInps Iz pokojninskega zavoda Inps sporočajo, da so danes od 8.30 do 12.30 delavci sklicali sindikalno skupščino. Strankam torej ne morejo zajamčiti običajnih storitev pri okencih zavoda. Delovno mesto v zgoniški občini Občina Zgonik razpisuje delovno mesto kvalificiranega delavca, ki bo za dobo petih mesecev (polni delovni čas) opravljal različna vzdrževalna dela s področja gradbeništva, vodoinstalaterstva, električarstva in cestnih del. Za to delovno mesto kandidati morajo imeti končano obvezno šolanje, zahtevani so znanje slovenskega jezika, vozniški izpit kategorije B, volilna pravica, kandidati pa morajo biti državljani Italije ali kakšne druge države, ki je članica EU. Vlogo je treba oddati danes ali jutri med 9.15 in 12.45, in sicer v občinski Center za zaposlovanje v Scala dei Cappuccini št. 1. Zaposlitev pomočnikov v vrtcih Občina Trst bo zaposlila 20 pomočnikov v otroških vrtcih. Razpis predvideva 14 zaposlitev za polni delovni čas in 6 zaposlitev za polovični delovni čas (18 ur na teden), namenjen pa je vsem pomočnikom, ki so bili v občinskih vrtcih zaposleni za določen čas vsaj 36 mesecev, in sicer v obdobju med 1.1. 2011 in 31.12. 2015. Kandidati morajo vloge poslati do 8. junija letos, podrobne informacije pa je možno dobiti v pristojnem občinskem uradu (Ufficio Concorsi) ali na tel. številki 040/6754757/4919. Sporočilo in vlogo lahko zainteresirani dobijo www.comune.trieste.it Delovna mesta za vzgojitelje Občina Trst sporoča, da je objavila javni razpis za delovno mesto vzgojiteljev v vrtcih. Na razpolago je 14 delovnih mest za nedoločen čas; 13 vzgojiteljev bo nadomeščalo manjkajoče osebje, en vzgojitelj pa bo skrbel za otroka s posebnimi potrebami. Med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je vsaj 36 mesecev trajajoče delovno razmerje z Občino Trst, in sicer v petletnem obdobju med 1.1. 2011 in 31.12. 2015. Zadnji dan prijave je 8. junij 2016. Učitelji v rekreacijskih centrih Občina Trst obvešča, da bo za nedoločen čas zaposlila 10 vzgojiteljev oz. učiteljev v občinskih rekreacijskih središčih ali kot pomožnih šolskih učiteljev za otroke s posebnimi potrebami. Razpis je namenjen vsem tistim, ki so za Občino Trst ta poklic opravljali vsaj 36 mesecev v zadnjih petih letih (med 1.1. 2011 in 31.12. 2016). Zadnji dan prijave je 8. junij 2016. Podrobne informacije se dobijo tudi na spletni strani www.comune.trieste.it. Delovno mesto funkcionarja Občina Trst je razpisala eno delovno mesto vodilnega funkcionarja, ki se spozna na razvoj skupnosti. Zaposlili bodo kandidata, ki je za Občino Trst to funkcijo opravljal vsaj 36 mesecev v zadnjih petih letih (med 1.1. 2011 in 31.12. 2015). Zadnji dan prijave je 8. junij 2016. Razpis za socialnega delavca Občina Trst obvešča, da razpisuje delovno mesto socialnega delavca, ki bo sklenil pogodbo za nedoločen čas. Kandidati morajo imeti vsaj 36 mesecev delovnih izkušenj v Občini Trst, in sicer v obdobju med 1.1. 2011 in 31.12. 2015. Vlogo je treba vložiti do 8. junija 2016, podrobnejše informacije pa se dobijo na spletni strani www.comune.trieste.it. Služba za pomožno osebje Občina Trst bo za nedoločen čas zaposlila 17 oseb s socialno-zdravstvenega področja (strežnice in pomočnice). Za 13 oseb je predviden polni delovni čas, za štiri pa polovični delovni čas (18 ur na teden). Razpis je namenjen vsem uslužbencem, ki so bili zaposleni za določen čas pri Občini Trst in ki so v zadnjih petih leti (med 1.1.2011 in 31.12.2015) delali vsaj 36 mesecev. Zadnji dan prijave je 8. junij 2016. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 18. maja 2016 5 dolina - Občinski svet včeraj ponovno sprejel statut z absolutno večino Tudi Dolina za medobčinsko zvezo Dolinski občinski svet je nazadnje sprejel statut in osnutek ustanovne listine medobčinske zveze. Skupščina se je po ponedeljkovi seji ponovno sestala včeraj popoldne in vnovič glasovala za pristop k Julijski medobčinski teritorialni uniji. Izid glasovanja je bil v bistvu enak ponedeljkovemu. Statut medobčinske zveze je podprlo deset občinskih svetnikov (sedem večine in trije opozicije), proti sta glasovala dva, štirje so se vzdržali, eden je zapustil dvorano pred glasovanjem. Statut zveze so podprli vsi predstavniki Demokratske stranke, in sicer dolinski župan Sandy Klun ter občinski svetniki Franco Crevatin, Antonio Ghersinich, Rossanna Pettirosso, Franka Žerjal, Emilio Coretti in Roberto Potocco. Zanj so glasovali tudi občinski svetniki desnosredinske opozicije Roberto Drozina iz Občanske liste teritorij okolje ter Boris Gombač in Massimiliano Dazzi (Lista Gombač). Dolinski podžupan Goran Čuk in Marina Trenta iz vrst Združene levice ter Milena Rustia in Davide Stol-li iz stranke Slovenske skupnosti so se vzdržali. Pri tem so vsekakor povedali, da podpirajo delo dolinske občinske uprave, a nasprotujejo deželni reformi, čeprav iz različnih zornih kotov. Občinski svetnik stranke Forza San Dorligo Roberto Massi in občinski svetnik Severne lige Danilo Slokar (ki je v ponedeljek pred glasovanjem zapustil dvorano) sta glasovala proti, medtem ko je občinski svetnik Fronte za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja Giorgio Gherlanc zapustil dvorano. S tem so na Tržaškem doslej pristopile k zvezi tri občine, in sicer Trst, Zgonik in Dolina. Dolinski župan Sedež dolinske občinske uprave fotodamj@n Klun je bil sinoči mnenja, da bo ustanovitev medobčinske unije zdaj načelno lažja. Če je prej veljalo, da bi se morala tržaški župan Roberto Coso-lini in zgoniška županja Monica Hro-vatin za ustanovitev zveze med Trstom in Zgonikom sestati in spremeniti statut, to najbrž zdaj ne bo več potrebno, je ocenil Klun in dodal, da je deželni zakon o reformi krajevnih uprav še mogoče izboljšati oziroma dopolniti. Sicer je župan še zlasti izrazil upanje, da bodo lahko v kratkem odobrili bilanco. Sprejetje statuta zveze bo namreč preprečilo krčenje deželnih finančnih sredstev. Morebitni novi davki ali zmanjšanje storitev torej niso več aktualni, je dodal Klun in izrazil upanje, da bodo bilanco odobrili v drugi polovici junija, tudi s podporo nekaterih članov opozicije. (ag) trst - Avtocesta Konec tedna zaprt vozni pas Anas obvešča, da bo promet na avtocestnem priključku med kilometroma 20.300 in 20.700 od petka do nedelje med 9. in 18. uro okrnjen, ker bodo v obeh smereh zaprli po en vozni pas. Podjetje Terna mora namreč izvesti vzdrževalna dela na elektrovodu Padriče-Siot. Anas priporoča previdno vožnjo, promet pa bo občasno upočasnjen. Informacije so na strani www.stradeanas.it., na pametnih telefonih pa v aplikaciji VAI Anas Plus. dolina - Vzdrževanje Jutri začasno prekinjena dobava vode trst - Intervjuji z županskimi kandidati Fogar: Glavni problem je škedenjska železarna Glavni problem Trsta in njegove okolice je škedenjska železarna. To je stališče županskega kandidata Maurizia Fo-garja, ki se bo na volitvah predstavil na čelu občanske liste z zgovornim imenom No Ferriera Si Trieste. Fogar, ki se že vsaj dve desetletji bori proti onesnažujoči tovarni pod Skednjem, je že kandidiral leta 2011 in prejel okrog tisoč glasov. Glede železarne poudarja, da je mesto zaradi tega »ukleščeno«, kajti železarna zavira vsak razvoj, začenši z gradnjo logistične ploščadi v pristanišču. To ni prvič, da kandidirate za tržaškega župana. Čemu ste se za to odločili? V zadnjih letih smo kot občanska lista vselej sodelovali na občinskih volitvah z namenom spodbujanja razprave o tem vprašanju. Tokrat smo se za to odločili, ker smo v zadnjem letu zbrali kar 10.280 podpisov proti železarni. Naj poudarim, da smo te podpise zbrali v vseh mestnih rajonih in ne na spletu, kot to delajo nekateri. Med zbiranjem podpisov smo ugotovili, da mnogo ljudi nasprotuje onesnaževanju železarne in zahteva ukrepe. Zbrane podpise smo posredovali tako tržaški občinski upravi kot deželni vladi, a sta nas obe ignorirali. Občinski svetnik in županski kandidat Marino Sos-si pa je v občinskem svetu glasoval proti ustrezni resoluciji, čeprav je zdaj v volilni kampanji sam kritičen do železarne. Maurizio Fogar Zaradi teh razlogov smo nazadnje odločili, da kandidiramo in poskusimo zbrane podpise spremeniti v glasove. Kdo kandidira na vaši listi? Povprečna starost naših kandidatov je 40 let, bivajo v raznih mestnih četrtih od Škednja do Rojana in so zaposleni v različnih sektorjih, od zdravnikov do profesorjev. Ime občanske liste No Ferriera pove vse. Kakšen bo po vašem mnenju Trst brez železarne? Stvar je bolj zapletena, kot se lahko zdi. Železarna zadeva ves Trst, ker zavira njegovo rast. Železarna torej ni eden izmed problemov, železarna je glavni problem! Mesto je zaradi nje že leta 1998 zabredlo v močvirje, iz katerega ga razne deželne in občinske uprave niso več po- tegnile. Zdaj je skrajni čas za ukrepe, ker predstavlja železarna tudi hud problem za zdravje občanov. Kaj predlagate? Nočemo železarne, namesto nje pa se mora razvijati pristanišče prek gradnje logistične ploščadi. Za to je Rim že namenil 132 milijonov evrov, ki pa so že 27 mesecev zaprti v predalu. Zakaj? Vse je zamrznjeno, ker bi morala skupina Arvedi na osnovi programskega sporazuma sanirati ogromno območje, kjer so zakopani strupeni odpadki. Tega pa ni storila, zato je gradnja logistične ploščadi ustavljena. Naj dodam, da bi to prineslo 1600 novih delovnih mest, nekateri pa raje ščitijo 400 delovnih mest v železarni. Kaj menite o dogajanju v starem pristanišču? To je ena izmed največjih gradbenih špekulacij v Evropi. Staro pristanišče bi morali tako kot območje železarne nameniti za pristaniške dejavnosti. Katere so druge pomembne točke vašega volilnega programa? Glavne točke so zdravstvo, ker je deželna reforma oškodovala Trst, stanovanjske politike, ker je bila ukinitev pokrajinskih agencij ATER polom, boj proti revščini in ukrepi za razvoj periferije. Aljoša Gašperlin Volitve 2016 Oddelek za vzdrževanje vodovodnega omrežja družbe AcegasAp-sAmga obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju jutri od 8.30 do približno 13. ure delno prekinjena dobava vode v delu dolinske občine. Posledice vzdrževalnega posega bodo jutri zaznavne v Krogljah, ob pokrajinski cesti št. 11 in v središču Doline (od pošte do omenjene pokrajinske ceste). Ko bo voda spet na voljo, naj občani za nekaj minut odprejo pipo in počakajo, da voda postane spet čista in prozorna, priporoča Ace-gasApsAmga. trst Zadoščenje SKP za zavrnitev hitre železnice Stranka komunistične prenove je izrazila zadoščenje glede sklepa pristojne rimske komisije, ki je izrazila odklonilno stališče do načrta o novi viso-kohitrostni železniški trasi od Ronk do Trsta. SKP je v Trstu in na Krasu več let opozarjala na problem in podpirala vse, ki so nasprotovali načrtu, ker je bil brezzvezen, nevaren za okolje in izredno drag. Nazadnje je vendar prevladala zdrava pamet, piše SKP v tiskovni noti, in so bili priznani razlogi vseh tistih, ki so se vselej upirali projektu. Škoda le, da je bilo v teh letih porabljenih mnogo milijonov evrov za študije in predhodne načrte, ki so naposled ostali na papirju. Kdo bo plačal za vse to, zato sprašuje Stranka komunistične prenove. Združena levica prireja javno srečanje na temo Delo za Trst Združena levica prireja danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Tarabochia št. 3 javno srečanje na temo Delo za Trst. Zaposlovanje je eno izmed glavnih vprašanj, s katerimi se bo moral soočati prihodnji občinski svet, poudarja županski kandidat ZL Iztok Furlanič, ki opozarja, da je mnogo delovnih mest pod vprašajem, od zaposlenih v železarni do tistih v tovarni velikih motorjev Wartsila. Sicer se bodo lahko volivci in volivke seznanili z njegovim volilnim programom ter s kandidati za tržaški občinski svet na sedežu v Ul. Tarabochia danes od 9. do 18. ure ter jutri in v petek od 9. do 14. ure. Igor Švab se je sestal z vodstvom Kmečke zveze Občinski svetnik in predsednik tržaške občinske komisije za proračun Igor Švab se je sestal s pokrajinskim in deželnim tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom in Edijem Bukavcem. Na dnevnem redu so bili problemi kmetijstva in tudi vprašanja širšega značaja. S tem v zvezi je bilo omenjeno nedavno srečanje s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, ki mu je KZ izpostavila nekatera pomembna vprašanja. Švab je soglašal s stališči KZ, da je treba probleme nujno rešiti na primeren način. Med predlogi je nedvomno nujna ustanovitev tržaškega občinskega odborništva za kmetijstvo. Potrebna je tudi posebna komisija za kmetijstvo, ki bi odborniku pomagala obravnavati in reševati zadeve v kmetijstvu. Dipiazza v Benetkah Županski kandidat desne sredine Roberto Dipiazza se je včeraj v Benetkah srečal z beneškim županom Luigijem Brugnarom, s katerim sta se pogovarjala o potrebi po sodelovanju na turističnem, pristaniškem in gospodarskem področju. Menis (Gibanje 5 zvezd): direktorji ILVA v železarni Županski kandidat G5Z Paolo Menis je glede vesti, da je Evropsko sodišče postavilo Italijo na zatožno klop, češ da ni zaščitila prebivalcev Taranta pred onesnaževanjem družbe ILVA, opozoril, da je škedenjska železarna v rokah bivšega direktorja ILVA. Družba Siderurgica Triestina je namreč imenovala Vincen-za Dimastromattea, ki bo moral pred sodnike zaradi dogajanja v Tarantu, na mesto direktorja za produktivnost, pravi Menis, ki se bo danes ob 18. uri udeležil srečanja o železarni z Odborom 5 december v Ul. Fabio Severo št. 14 (Uni-Cusano). Srečanje DS o šoli in delu Demokratska stranka prireja v baru Costa na Drevoredu XX. septembra danes ob 18. uri javno srečanje o šoli, mladih in delu. Sodelovale bodo kandidatka DS za tržaški občinski svet Loredana Lepo-re, pokrajinska odbornica Adele Pino in ravnateljica Anna Rosa Stalio. Javno srečanje SEL o prihodnosti Trsta Stranka Svobode, ekologije in levice, ki podpira županskega kandidata Roberta Cosolinija, prireja v prostorih postaje Rogers jutri ob 19. uri javno srečanje na temo Trst za vse. Poudarek bo na več vprašanjih, kot so kultura, delo, pravice ali znanost in raziskovanje. Srečanje bo vodila koordinatorka SEL Sabrina Morena, sodelovali bodo Maurizio Zacchigna, Imma Tromba, Gianfranco Schiavone in Elisa Vladilo. 6 Sreda, 18. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji trst - Združenje Alice ob mednarodnem dnevu možganske kapi Bolj pozorni na hrano in zdrav življenjski slog Sobotni dan je na Trgu Cavana minil v znamenju boja proti možganski kapi, ki velja za drugi vzrok umrljivosti v svetu, tretji v Evropi in vodilni vzrok ovi-ranosti oziroma invalidnosti. Tako kot po vsej Italiji stopijo člani združenja Alice - Associazione per la lotta all'ictus cerebrale na vsako leto 10. maja ulico, da bi čim več mimoidočih poučili o tem, kar možganska kap je in kateri so njeni simptomi, zlasti pa, kako jo lahko morda preprečimo. »Preventiva je namreč tudi pri tej bolezni ključnega pomena,« nam je povedal predsednik tržaškega združenja Alice, Slovenec Dario Mosetti, ki je z osmimi prostovoljci in dvema nevrokirurgoma pričakal radovedneže ob informativni stojnici oz. rešilnem vozilu. Preventiva najboljša izbira »Samo v soboto smo porazdelili 500 informativnih brošuric in preverili zdravstvene navade 120 oseb: vsak potencialni bolnik je moral izpolniti polo s podatki o starosti, kajenju, prehrambnih navadah in stresu na primer in preveriti krvni pritisk; na podlagi teh podatkov se je prostovoljec odločil, ali mora na dodaten, poglobljen pregled v rešilno vozilo ali pa je relativno zdrav,« je pojasnil Mo-setti. V rešilcu sta nevrokirurga, ki sta med drugim tudi člana upravnega sveta združenja, opravila ultrazvočno preiskavo vratnih žil (doplerjevo preiskavo) 38 osebam - starejšim in tudi mlajšim: vsi so se vrnili domov s potrditvijo, da so kolikor toliko zdravi. Še pred desetimi leti so v Trstu letno prešteli 800 do 900 primerov možganske kapi, danes pa se je to število razpolovilo (do največ 450 primerov). Pomemben upad je Mosetti pripisal zlasti ozaveščenosti: ljudje bolj skrbijo zase, za hrano, ki jo uživajo, in za življenjski slog nasploh. Na ozaveščanje pa stavijo tudi pri združenju Alice: nevrologa hodita po šolah in mlade opozarjata o primerni zaščiti pred tem obolenjem, prav tako obiskujeta domove za starejše občane in zapor, kjer poslušalce posvarita o skrbi za urejen krvni tlak in maščobe v krvi ter preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni. Rehabilitacija bolnikov Možganska kap je lahko različno obsežna in pusti različne posledice, odvisno seveda od mesta, ki je prizadeto, od velikosti okvare in od hitrosti ukrepanja. Mosetti nas je opozoril na skupini prostovoljcev, ki pod okriljem združenja vsak teden skrbita za rehabilitacijo bolnikov: v eni skrbi tera-pistka zlasti za bolnike, ki imajo po kapi fizične težave (na primer s premikanjem rok), tako da jim pomaga pri ponovni vključitvi v družbeno tkivo; druga skupina pa se posveča glasbeni terapiji z afazičnimi bolniki, to je s tistimi, ki po možganski kapi težko ubesedijo svoje misli in čustva ali sploh ne govorijo, dejansko pa pojejo. Glasbeni terapevt jih nauči, kako uporabljati drugi del možganov, tako da pojejo: ko nehajo peti, pa spet utihnejo. »To počnemo edini v Italiji, danes (včeraj op. nov.) so naši glasbeni terapevti na mednarodnem seminarju v Ljubljani.« Združenje ima svoj sedež v prostorih tretjega zdravstvenega okraja (Valmaura 59). Predsednik je potožil, da je z leti vse več težav tudi pri združenju - ne samo zaradi denarja in birokratskih kompleksnosti, ampak predvsem zaradi pomanjkanja osebja, prostovoljcev. Sara Sternad Dario Mosetti pred informativno stojnico v Kavani fotodamj@n trst - Posvet na Pomorski postaji Zakon 180 in skrb za človekovo dostojanstvo V ospredju bitka za dezinstitucionalizacijo psihiatrije Na tržaški Pomorski postaji bo v petek, 20. maja, ob 18. uri srečanje posvečeno zakonskemu predlogu za promoviranje in jamčenje duševnega zdravja v Italiji. Dogodek je nedvomno pomemben tako za italijanski kot za slovenski prostor, kjer se ravnokar bije bitka za de-zinstitucionalizacijo psihiatrije. Psihiatra Roberto Mezzina, Lorenzo Toresini ter psiholog Danilo Sedmak si v sodelovanju z Eleno Cerkvenič in nekaterimi predstavniki s področja psihiatrije in socialnega dela iz Slovenije - Vi-tom Flakerjem iz Ljubljane ter psihologinjo Myriam Klajnšček, ki dela v Mariboru - prizadevajo za dezinstitucio-nalizacijo psihiatrije v Sloveniji. Kaj to sploh pomeni? Dejansko gre za skrb, da bi duševnim bolnikom - tako v Italiji kot v Sloveniji in povsod po svetu - zagotovili ustrezne zdravstvene terapije, ki spoštujejo človeka in ne uničujejo njegovega dostojanstva. Žal pa je seganje po slabih terapijah, ki se za dostojanstvo še zmenijo ne, zelo razširjena praksa tako v Italiji kot tudi v Sloveniji. Petkovo srečanje bo torej prilož- Franco Basaglia nost za ozaveščanje javnosti o nujni potrebi, da se v civilizirani družbi dezin-stitucionalizira področje psihiatrije. Vsi duševni bolniki imajo pravico do zdravljenja v odprtih okoljih ter s primernimi farmakološkimi sredstvi, do ustreznega spodbujanja k rehabilitaciji in kritičnega sprejemanja odločitev o svojem zdravju in samonadzorovanju. Psihiater Franco Basaglia je z zakonom 180 dosegel zaprtje umobolnic, kljub temu pa se vsepovsod po Italiji psihiatri še vedno poslužujejo prisilnih sredstev za zdravljenje bolnikov. Kako je z izvajanjem zakona 180, bomo izvedeli na srečanju. Bo 20. maj svetovni dan čebel? V Sloveniji si prizadevajo, da bi 20. maj postal svetovni dan čebel. Čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino bo v ta namen v petek, 20. maja, v dvorani Costantinides muzeja Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 1) priredil srečanje, na katerem bodo javnost opozorili na pomen in potrebo po zaščiti čebel in čebelarstva na svetovni ravni. Srečanje, ki se bo začelo ob 18. uri, bo uvedel predsednik čebelarskega konzorcija Aleš Pernarčič, za mikrofon pa bosta nato stopila predsednik Društva slovenskih čebelarjev Trst Danijel Novak in podpredsednik Slovenskih čebelarjev (ČZS) Aleš Rodman, ki bosta predstavila pobudo svetovnega dne čebel. Sledil bo seminar z naslovom Rešelika - Med v zgodovini (ob 18.45), ki ga bo vodil čebelar Fausto Set-timi s čebelarstva Settimi & Ziani. Več informacij na spletni strani www.consorzioapicoltoritrieste.org oz. po elektronskem naslovu cons.apicol-toritrieste@gmail.com. prečnik - Degustacijski večer pri Sardoču Okusi Slovenije Že konec meseca bodo protagonisti proizvodi naše dežele Obiskovalci so lahko segli po izvrstnih slovenskih dobrotah fotodamj@n V Gostilni Sardoč v Prečniku so se v petek zvečer na četrtem enoga-stronomskem večeru Izvrstni okusi - Slovenija se predstavi zbrali vinarji in ponudniki kulinaričnih mojstrovin iz vse Slovenije. Na degustacijskem večeru je sodelovalo več kot petdeset proizvajalcev iz Štajerske, Prekmurja, Dolenjske, Notranjske, Gorenjske, Slovenske Istre, Vipavske doline, Goriških Brd ter s Krasa: vsak je obiskovalcem ponudil svoje specialitete - od vina do sirov, piva, olja, meda, suhomesnih izdelkov in mesnin ter podobnih dobrot. Lastnik gostilne Satko Sardoč je ocenil, da so tovrstni dogodki dobrodošli, saj predstavljajo še premalo poznane odličnosti iz sosednjih krajev. V gostilni si že 10 let prizadevajo, da bi širši javnosti postregli z novimi okusi in vonjavami; na začetku so to delali v sodelovanju s Slow food, zdaj pa tradicijo nadaljujejo sami. Pokrovitelj tokratnega večera je bil Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Sardoč nam je zaupal, da načrtujejo že junija nov degustacijski večer: tokrat bodo protagonisti proizvodi naše dežele. (sas) trst - Predstavitev Sancinove penine Vinar pritegnil številne obiskovalce Vrt na Krasu in uporaba biokompatibilnih materialov V okviru cvetlične in etnografske prireditve Opčine v cvetju, ki jo prireja Združenje za zaščito Opčin bo drevi ob 20.30 v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2) srečanje s predstavnikom mestnega Naravoslovnega muzeja Fulviom Tomsichem Carusom, ki bo obiskovalcem predaval o vrtovih na Krasu oziroma o uporabi avtohtonih rastlin. Za njim bo svetovalka za okolje s specializacijo v radiesteziji Elena Rojac spregovorila o uporabi biokompatibilnih materialov na Krasu. V soboto zvečer se je velika množica ljudi zbrala v baru White Caffe v Ul. Genova, kjer se je dolinski vinogradnik Sancin predstavil z novo penino. Za to priložnost so v mesto pripeljali tudi traktor (FotoDamj@n), ki je vinski dogodek naredil še bolj poseben. Ljubitelji penine so vino srkali ob glasbi DJ, ki je v repertoar vključil največje italijanske in tuje uspešnice iz osemdesetih in devetdesetih let. Sodeč po obrazih obiskovalcev lahko rečemo, da jim je bilo okušeno všeč, penine pa so že zdavnaj izgubile sloves pijače le za slavnostne trenutke. / Primorski TRŽAŠKA Četrtek, 19. maja 2016 7 trst - Uvod v letošnji Forum Tomizza Med egoizmom in altruizmom Mirt Komel in Livio Poldini sta razmišljala o zidovih - Danes ob 16. uri uradni začetek foruma v palači Gopčevic Danes se bo ob 16. uri v dvorani Bobi Bazlen palače Gopčevic v Ul. Rossini 4 začel letošnji Forum Tomizza. Srečanje se bo začelo z nastopi tržaškega župana Roberta Cosolinija, pod-županje Umaga Floriane Bassanese in predsednika izvršnega odbora Italijanske unije Maurizia Tremula. Uvodno misel k Forumu, ki letos nosi pomenljiv naslov Zid/Muro, bo podal Milan Rakovac, »lectio magistralis« o možnosti sožitja pa Ulderico Bernardi, sociolog z univerze Ca' Foscari v Benetkah. V razpravi bodo sodelovali Simone Belci, Miloš Budin, Hermine Gbedo Letonde, Marina Paoletic in Marija Mitrovic. Forum se je sicer začel že v ponedeljek z razmišljanjem o zidovih in pregradah, ki sta se ga udeležila filozof in pisatelj Mirt Komel in profesor Livio Poldini. Napovedan je bil tudi duhovnik don Pierluigi Di Piazza, a se večera ni mogel udeležiti. Diskutanta je v imenu prireditelja, Skupine/Gruppo 85, uvedel Marino Vocci z ugotovitvijo, da je tema zidov in pregrad še kako aktualna, saj postavlja pred ključno civilizacijsko preizkušnjo ves sodobni svet, še najbolj pa države Evropske unije in samo Evropo, ki na kočljivo vprašanje migrantov in beguncev nima učinkovitih odgovorov. Tako rastejo novodobni zidovi, Marino Vocci, Livio Poldini in Mirt Komel fizični in psihični, ter spravljajo človeka v težave, ki jih že itak ima, potem ko je v veliki meri izgubil stik z naravo in zemljo. Mirt Komel je segel po zakladnici filozofske in literarne misli, v kateri je od davnine prisotno to vprašanje, kot je razvidno tudi iz pisanja Franca Kafke in Walterja Benjamina, ki je Kafko komentiral. Nazoren je primer kitajskega zidu, čeprav imajo Kitajci drugačno miselnost od Evropejcev. Prvi naj bi v bistvu izključevali individualnost, medtem ko evropska kultura slednjo promovira. Kitajski zid je bil v davnih časih zgrajen, da bi ohranil enotnost kitajskih ljudstev in jih obenem ubranil pred »barbarskimi« ljud- stvi s severa. Nikoli ni bil tako učinkovit, kot so si želeli, a postal je v bistvu nek simbol obrambe in hkrati enovitosti. Komel se je spet vrnil h Kafki, da bi poudaril, kako je literatura potrebna za rušenje zidov in pregrad. Livio Poldini kot predvsem ekolog in botanik ni mogel drugače, kot razmišljati o zidovih, ki se porajajo med mesti in podeželjem, zavzel se je za upoštevanje in razumevanje zakonitosti, ki jih postavlja narava. Ta sama ponuja rešitve, ki nam, ljudem, pogosto uhajajo iz rok. Tako prihaja v naravi tudi do samodejnih procesov izolacije, ki pa so predsoba novih sintez in nastajanja novih zvrsti. Zato ne gre demonizirati niti najbolj ekstremnih stališč, ko gre za sodobne pojave zidov in pregrad. Vanje se je treba poglobiti in jih najprej poskušati doumeti. Zaprtost do bližnjega ima namreč tudi neko biološko motivacijo, čeprav pri človeku nad genetskimi prevladujejo kulturni razlogi. Mirt Komel mu je v bistvu pritegnil, ko je dejal, da med naravo in kulturo ni neke jasne demarkacijske ločnice. Zato prihaja tudi do patoloških reakcij v zvezi z migracijami. Poldini taka zadržanja pripisuje ljubosumnosti in egoizmu, ki sta zakoreninjena v človeku. Treba je upoštevati, da je človek prežet z instinkti, ki segajo daleč v davnino. Mešanica človeškega egoizma in altruizma je zgodovinski proizvod evolucije človeka. Hkrati gre upoštevati, da v naravi nobena zvrst ni per-fektna, vključno s samim človekom. Razprava je neizbežno pripeljala k aktualnemu vprašanju, kako naj žgoč in zaostren problem migracij in beguncev rešuje Evropa. Enostavnega recepta seveda ni, kakor tudi ni tudi nekega stvarnega načrta. Poldini je mnenja, da je EU še relativno mlada, za dozorevanje ustreznih odgovorov pa je potreben čas. Kljub vsemu je treba v razvoj Evrope ohraniti zaupanje in se zanj zavzemati, drugače krepimo tiste, ki hočejo graditi miselnost novodobnih zidov in ločevanj. (du) milje Šport in kultura 2016 Nagradili štiri dijakinje Slomška Četverica nagrajenk Štiri dijakinje humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška so prejele nagrado Šport in kultura 2016, ki jo že nekaj let podeljujeta Panathlon Club iz Trsta in Rotary Club iz Milj. Prijetna slovesnost z večerjo in slavnostnim nagrajevanjem je bila pred dnevi v Miljah; izmenično jo namreč prirejajo v Miljah in Trstu. Natečaj poteka tako, da posame- Dijaki čistijo fasade Dijaki se bodo danes popoldne na Trgu Panfili lotili dela: v okviru projekta tržaške pokrajinske uprave Vandalo? No, writer! bodo očistili in prebarvali fasade višje srednje šole Giosue Carducci, ki so popackane z napisi in risbami. Pri pobudi sodeluje socialna zadruga La Collina, njen cilj pa je ozaveščati mlade in jih prepričati, da morajo negovati skupne dobrine. Pri projektu sodeluje okrog 50 dijakov štirih šol z italijanskim učnim jezikom. zne višje srednje šole pošljejo organizatorjem življenjepis svojih kandidatov - tako šolski kot športni. Komisija za nagrade se je letos odločila za 18 nagrajencev, za licej Slomšek pa so nagrado prejele sledeče dijakinje- športnice: Metka Kuk, umetnostno kotal-kanje pri ŠD Polet, srednja šolska ocena 8.4; Erika Labiani, športna gimnastika pri društvu Artistica 81, srednja ocena 9.3; Petra Racman, odbojka pri ŠZ Sloga Zalet, srednja ocena 9.2; Mija Ukmar, karate pri Shinkai Karate klubu, srednja ocena 8.4. Nagrada predstavlja vsekakor spodbudo tudi za ostale dijake športnike. Na liceju jih je glede na skupno število dijakov razmeroma dosti. V zadnjih letih velja splošno mnenje, da lahko dober športnik uspeva tudi v šoli, pod pogojem, da je za študij motiviran in sposoben se organizirati oziroma sestaviti tedenski plan dela. To je čudovita šola za življenje in zgled za ostale, zato lahko tem dijakinjam le iz srca čestitamo! (Ik) nabrežina, zgonik - Ravnatelji na obisku Utrjujejo vezi s šolami v Sloveniji in Avstriji Prihod gostov na nižjo srednjo šolo Iga Grudna v Nabrežini fotodamj@n V ponedeljek se je na Tržaškem mudila skupina ravnateljev iz Slovenije in Avstrije, med 27 gosti so nekateri utrjevali že obstoječe vezi z nabrežinskim didaktičnim ravnateljstvom, drugi pa so prišli na spoznavno srečanje. Gostom je na nabrežinski nižji srednji šoli Igra Grudna zjutraj v sodelovanju z občinsko upravo in Deželnim šolskim uradom izrekel dobrodošlico ravnatelj Marco Jarc. Večji del gostov je prišel z Gorenjske, s katero imajo v Nabrežini že več let stike in izmenjave, kakor tudi s šolama v Železni Kapli in Celovcu na avstrijskem Koroškem. Obiskovalci so se pozneje udeležili krajše slovesnosti v Zgoniku, kjer jih je pozdravil zgoniški občinski odbornik David Pupulin, nastopil pa je šolski zbor pod vodstvom Jarija Jarca. Sledilo je skupno kosilo s pomočjo sponzorjev - turističnih kmetij. Popoldne je bil na sporedu ogled Devinskega gradu, goste je vodil upokojeni profesor Aleš Brecelj. Po besedah ravnatelja Marca Jarca so bili v ospredju pogovorov medsebojni stiki in izmenjave, obravnavali pa so tudi različne učne programe in druge teme. »Skušamo utrditi vezi in obenem razširiti krog šol, s katerimi sodelujemo. Upajmo, da bomo ustvarili še kaj novega,« je povedal Jarc. Prvi konkretni skupni načrt bo na vrsti že septembra. Učenci osnovnih šol Virgila Ščeka iz Nabrežine, Ljubljana Bežigrad in dvojezična ljudska šola 24 (Volksschule 24) iz Celovca se bodo namreč - ob pomoči pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik - skupaj udeležili zelenega tedna. (af) spoznajmo se Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu Nenormalna normalnost Da se je Trst spremenil, ni samo puhla modna fraza. Lepe primere o tem, kakšni so bili in kakšni so danes odnosi med tukajšnjimi Slovenci in Italijani, najdemo v šolah. Dobro se spominjam, kakšni so bili odnosi med slovenskimi in italijanskimi vrstniki, ki smo se drug ob drugem, v istih šolskih stavbah, šolali na Opčinah. Odnosov enostavno ni bilo in nihče jih ni spodbujal. Ne spomnim se, da bi se otroci med seboj pogovarjali, kaj šele družili; kvečjemu smo se od daleč gledali z nezaupanjem. Odmori so bili načrtno časovno razporejeni tako, da se na hodnikih ali dvorišču nismo srečevali. Še najbolj očitno je bilo ločevanje na nižjih srednjih šolah Srečka Kosovela in Mu-zio De Tommasini, ki domujeta v isti stavbi. Tam so »slovenski« in »italijanski« hodnik ločevala zaprta steklena vrata, ob katerih so omare čim bolj zastirale pogled. Steklen zid, ki je ločeval. Mi smo to šolo obiskovali v začetku 90. let, omenjeno pregrado pa so odstranili šele lani, v letu 2015, ko so se nekateri tudi javno - s pismi v našem dnevniku - tega veselili. Ne morem mimo ugotovitve, da v osmih letih šolanja (enajstih če prištejem otroški vrtec) na Opčinah nisem spoznal nobenega italijanskega vrstnika, čeprav smo vseskozi zahajali v isto šolsko poslopje. To velja za veliko večino mojih tedanjih sošolk in sošolcev. Takrat se nam je zdelo to normalno, šele danes pa se zavedam, da je bilo tako ločevanje absurdno. Danes z zanimanjem gledam na novo generacijo otrok. V svetoivanskem občinskem vrtcu si recimo otroci slovenskega in dveh italijanskih oddelkov pred skupnim kosilom vsi v en glas zaželijo: »Buon appe-tito! Dober tek! Grazie! Hvala!« Ob vsakem rojstnem dnevu slavljencu zapojejo pesmici Tanti auguri in Vse najboljše, včasih tudi skupaj nastopajo pred starši. Nekateri bodo do tega početja ravnodušni, po mojem mnenju pa gre za majhne drobce vsakdana, ki veliko pomenijo. Vse to bi moralo biti normalno; a v Trstu nič ni samoumevno. Kakor tudi ni samoumeven projekt, ki se je v maju zaključil s sklepnim dogodkom v Narodnem domu. V okviru projekta Spoznajmo se /Conosciamoci so se slovenski in italijanski dijaki iz Trsta pod vodstvom Slovenskega raziskovalnega inštituta nekaj mesecev družili ter skupaj spoznavali zgodovino svojega mesta ter njegove različne kulturne komponente. Obiskali so razne ustanove in tudi naše uredništvo. Na koncu jih je pisatelj Claudio Magris posvaril, naj skrbno negujejo spomin, a naj ne bodo z njim obsedeni. Ljudje na splošno veliko lažje kritiziramo kot pa hvalimo. Ne vem zakaj, taki smo. Tokrat si bom privoščil samo pohvalo: bravo Slori, kar tako naprej. V Nabrežini o jusih in srenjah Zgodovina in prihodnost skupne zemljiške lastnine ter obeti za ju-se in srenje bodo v središču pozornosti na današnjem srečanju, ki bo ob 17.30 v nekdanjem dnevnem centru v Nabrežini. Srečanje prireja več združenj, med drugim tudi Bioest in oddelek za mentalno zdravje. Uvodne besede bo prispevala tajnica združenja Bioest in naravoslovka Tiziana Cimolino, sledilo bo predavanje pravnika Norberta Fragiacoma. Govor bo o jusarskem premoženju, ki ni niti državna niti strogo zasebna last; o skrbi za skupno lastnino na tržaškem Krasu, sklenjenih dogovorih in prihodnjih izzivih. 8 Sreda, 18. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji trst - Elena Blancato v Društvu slovenskih izobražencev Presunljiva pridiga in lik Jakoba Ukmarja za italijanske bralce Duhovnika Jakoba Ukmarja se med drugim spominjamo zaradi njegove znamenite pridige iz leta 1931 o narodni spravi, namenjene italijanski javnosti, v kateri je na miren in jasen način obsodil fašistična dejanja in zatiranje slovenstva. Njegove misli so pred kratkim izšle v knjižici Elene Blancato z naslovom Pace, lavoro e pane (Mir, delo in kruh), pri založbi Talos. V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili publikacijo, pogovor z avtorico pa je vodil Tomaž Simčič, ki je v knjigi napisal uvodno misel. Odlomka iz znamenite pridige je prebral Marijan Kravos. Jakob Ukmar je bil doma z Opčin, glavnino svojega življenja pa je daroval Škednju. Elena Blancato ga je spoznala, ko je prebrala njegovo znamenito pridigo, ki jo je presunila. Prevzel jo je zlasti njegov pogum, da se je v tistih najbolj temačnih letih postavil na stran svojega naroda in ga branil na skorajda herojski način. »Po drugi strani pa je njegova pridiga zelo vezana na krščanske vrednote, ki so hkrati človekove pravice in se mi zdi skoraj vizionarska za tiste čase, saj so njegove besede še danes aktualne.« Knjiga, ki jo sestavljajo uvodna beseda, pridiga in opis zgodovinskega dogajanja, je nastala iz želje, da bi tudi italijanska skupnost spoznala in se poglobila v Uk-marjeve misli. Blancatova je podala svoj pogled na Ukmarjeve besede: »Ukmar se sprašuje po izvoru tega groznega nasilja nad Slovenci, pri čemer se postavi celo proti Heglu: vse te filozofske razprave lahko včasih privedejo do tega, da nasilje opravičijo. Kar na koncu šteje, pa je to, kar prinaša etične smernice, ki jih človeštvo potrebuje. Centralna misel v pridigi je, da nas nasilje, pod katerim trpimo, ne sme privesti do sovraštva. Verjeti moramo božji pravičnosti in sovraštvo premagati z ljubeznijo.« Blancatova je vzporednico z Uk-marjevim mišljenjem našla pri pisateljici Etty Hillesum, judinji, ki je mlada umrla v Auschwitzu: »Spraševala se je, kako je mogoče, da se med mučenci ne raz-pase sovraštvo in odgovor našla v sebi, saj smo na svetu za to, da iščemo ljube- Elena Blancato in Tomaž Simčič zen in lepoto. Ko nam nekdo naredi nekaj slabega, moramo odpreti svoje srce in svetu dodati nekaj ljubezni.« Svoje misli o nepravičnem ravnanju s Slovenci je Ukmar izražal v zasebnih pismih, ki jih je pisal škofom, pošiljal je poslanice državnemu sekretaria- terezijanska četrt - Sanje za Trst Tudi slovenska beseda na Trgu Panfili Revija Konrad vabi v petek, 20. maja, na Trg Panfili, kjer bo od 17. do 21. ure mogoče prisluhniti Sanjam za Trst. Mikrofon bo na voljo vsem občanom - tako posameznikom kot članom združenj in skupnosti, ki bodo v treh minutah lahko zaupali svoje sanje o prihodnosti mesta. Slišati bo verze in odlomke gledaliških predstav, na obnovljenem trgu bodo zaživele plesne per-formanse in poskrbljeno bo za otroške igre; na voljo pa bo tudi nekaj biološko pridelanih proizvodov. Vsi so vabljeni k sodelovanju. Sanje občanov - o javni vodi na primer, čistem morju, urbanih predelih, pristanišču, prometu, upravljanju odpadkov, železarni, trajnostnem turizmu, obdelovanju zemlje, različnih kulturah ter perspektivah za mlade -bodo organizatorji posneli in jih predstavili mestu oz. županskim kandidatom. Lepo bi bilo, da bi bilo na Trgu Panfili slišati tudi slovensko besedo. Kdor bi rad zaupal svoje sanje, naj se javi po elektronskem naslovu konrad@konradnews.org. Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v petek, 20. maja, ob 20.30 v soboto, 21. maja, ob 19.00 v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 22. maja Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Četrto in zadnje srečanje v Rižarni Danes ob 17.30 bo na vrsti zadnje izmed štirih srečanj, ki jih v Rižarni posvečajo 71-letnici osvoboditve. Predstavili bodo knjigo Giorgia Liuzzija Violenza e repres-sione nazista nel litorale adriatico 1943-1945. Z avtorjem se bo pogovarjal zgodovinar Tristano Matta. Delo je izšlo pri Deželnem institutu za zgodovino odporniškega gibanja v FJK. Razstavljata Elizabeta Močibob in Delphi Morpurgo Umetnika Elizabeta Močibob in Delphi Morpurgo sta vzpostavila dialog s prelivanjem barv na platno, njuna dela pa bodo od danes na ogled v dvorani Sbisa na tržaški ljudski univerzi (Ul. Torrebianca 22). Odprtje bo ob 18.30. Razstava, ki bo na ogled do 6. junija, sodi v projekt Renza Grigolona in Marianne Jelicic Buic, ki ga ob Ljudski univerzi spodbujajo Italijanska unija, Dežela FJK in italijansko zunanje ministrstvo. Okrogla miza o arabskih piscih V državni knjižnici Stelio Crise (Trg Papa Giovanni XXIII 6) bo danes ob 15. uri na sporedu okrogla miza o vplivnih arabskih pisateljih. Srečanje prireja oddelek za humanistične študije Univerze v Trstu. Pohod v Santiago de Compostela 800 kilometrov peš, 8-kilogramski nahrbtnik, trije tedni hoje - v Santiago de Com-postela, v iskanju sebe. Svoje izkušnje je v knjigo prelil Riccardo Finelli, ki bo danes ob 18. uri v kavarni San Marco predstavil knjigo Destinazione Santiago. Don Kihot in njegove podobe V okviru dogodkov ob 400-letnici smrti Miguela de Cervantesa bo danes ob 17. uri v knjižnici Sergio Molesi v muzeju Revoltella predavanje o upodabljanju Don Kiho-ta. S pomočjo posnetkov bo predavala Federica Moscolin. Včeraj danes Danes, SREDA, 18. maja 2016 ERIK Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 15.03 - Luna vzide ob 17.10 in zatone ob 4.32. Jutri, ČETRTEK, 19. maja 2016 IVO VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1015,6 mb ustaljen, vlaga 48-odstotna, veter 7 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje C. [I] Lekarne fotodamj@n tu v Vatikan, imel pa je tudi številne druge prodorne govore. Danes se ga torej spominjamo kot ene mnogih svetlih osebnosti, ki so se v fašističnem obdobju tako ali drugače izpostavile in borile za slovenski jezik, pravico in svobodo. Barbara Ferluga Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Istrska ulica 33 - 040 638454, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Oriani 2 - 040 764441. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. U Kino 19.20, 21.15 »Sosedi 2«; 17.00, 19.50 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 18.10, 21.00 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Ponoreli Henry«. NAZIONALE - 16.40 »Il libro della giun-gla«; 16.30, 18.10, 20.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 18.20, 22.10 »The Boy«; 16.30 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Queen A night in Bohemia«; 20.15 »Frankestein Royal Ballet«; 16.15, 18.45, 21.30 »Captain America: Civil War«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.55, 21.50 »Captain America: Civil War«; 16.05, 17.10, 19.00, 21.55 »X-Men: Apocalisse«; 20.15 »Frankestein Roh Live«; 16.40 »Il regno di Wuba«; 16.30, 19.00, 21.30 »La pazza gioia«; 16.05, 18.10, 20.15, 22.20 »Money Monster -L'altra faccia del denaro«; 20.05, 22.15 »The Boy«; 15.55, 18.00, 20.00, 22.05 »Tini - La nuova vita di Violetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 17.30, 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; Dvorana 3: 17.00 »Tini - La nuova vita di Vio-letta«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »La pazza gioia«; 20.15, 22.15 »The Boy«; Dvorana 5: 17.00, 20.30, 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 22. maja. Tel. 040-229439. Id Osmice CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak, Samatorca 49. Tel.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. Tel. 040-229164. Loterija 17. maja 2016 AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »X-Men: Apocalisse«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »In viag-gio verso l'affido«; 20.00 »Microbo & Gasolina«; 21.45 »Wilde Salome«. FELLINI - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »La sposa bambina«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'al-tra faccia del denaro«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Angry Birds«; 16.30, 18.30 »Angry Birds (sin-hr.); 15.25, 17.25 »Angry Birds« (sinhr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 15.50, 20.20 »Izdajalec po naši meri«; 18.00 »Materinski dan«; 16.40 »Nadzor z neba«; 20.40 »Planet samskih«; 16.00, Bari 18 45 74 32 3 Cagliari 22 38 24 3 12 Firence 42 35 88 38 60 Genova 29 81 12 55 10 Milan 86 43 28 10 45 Neapelj 17 12 14 10 87 Palermo 16 52 40 6 78 Rim 32 53 43 9 35 Turin 84 83 57 35 66 Benetke 48 27 81 44 46 Nazionale 88 42 50 6 78 Super Enalotto Št. 59 1 10 19 44 68 74 jolly 56 Nagradni sklad 86.442.168,75 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 23.691,02 € 861 dobitnikov s 4 točkami 194,10 € 29.804 dobitnikov s 3 točkami 17,00 € 393.046 dobitnikov z 2 točkama 5,00 € Superstar 81 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 19.410,00 € 123 dobitnikov s 3 točkami 1.700,00 € 1.432 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.832 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 16.932 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 18. maja 2016 9 H Čestitke V Dolini in Nabrežini NADJA in ALDOpraznujeta 50. rojstni dan. Vse najboljše, zdravja in veselja vama želijo Jasna, Sara in Erik. S Izleti DSMO K. FERLUGA, KD Hrvatini in KD Istrski grmič vabijo na izlet v Goriška brda v nedeljo, 22. maja. Info in prijave do danes, 18. maja: 040271862 (Vesna) in 349-6181290 (Zvezda). OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Luž-nica. Vpis in info na tel. št.: 3479322123. KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera). SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@spdt.org. Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vljudno vabi na predavanje »Vrt na Krasu in uporaba biokompatibilnih materialov« danes, 18. maja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB (Ul. Ricrea-torio 3) na Opčinah. Predavala bosta dr. Fulvio Tomsich in Helena Rojac. GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlani-ji Julijski krajini, ki bo v četrtek, 19. maja, ob 18.00 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. SDGZ vabi včlanjene obrtnike na srečanje, v sodelovanju z LAS Kras in AREA Science park, na temo priložnosti, ki jih ponuja Open Innovation System za razvoj inovativnih projektov ter možnosti finansiranja in subvencij LAS Kras. Dogodek bo v četrtek, 19. maja, ob 17. uri v Kongresnem centru AREA Science Park na Padri-čah. Za potrditev udeležbe: info@sdgz.it, mesta so omejena. SLOVENSKI VERNIKI bodo imeli svojo slovesnost v petek, 20. maja, ob praznovanju 50-letnice Marijinega svetišča na Vejni. Zbiranje ob 17.30, nato procesija mimo oltarja Cirila in Metoda skozi sveta vrata v cerkev, kjer bo sveto mašo vodil upokojeni škof Evgen Ravignani. Pri slovesnosti bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ. Vabljeni! OBČINA DOLINA vabi v soboto, 21. maja, na večerni brezplačni vodeni izlet iz ciklusa Pomlad v dolini Glinščice 2016: »Ob mraku med flišem in apnencem«. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Odhod ob 18.30 od gostilne Mario v Dragi. Trajanje 3 ure. Prijave na tel. št. 0408329231 (pon-pet 10-13), info@ri-servavalrosandra-glinscica.it. Primorski mobile Spletne novice TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 21. maja, koncert v Izoli, ob 17. uri odhod avtobusa s Padrič. V torek, 24. maja, ob 20. uri celovečerni koncert na notranjem dvorišču Univerze v Trstu. ZKB obvešča cenjene člane, da bo redni občni zbor v drugem sklicanju v nedeljo, 22. maja, ob 10. uri na sedežu SISSA (bivša bolnica Santorio) v Ul. Bonomea 265 - Opčine. Članom je tam na voljo brezplačno parkirišče. Obenem je na razpolago tudi brezplačni transfer s kombijem do zavoda SISSA in nazaj. Odhod izpred sedeža banke od 9.15 dalje. ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14 do 30 let. Podrobnejše info na info@zskd.eu ali 040-635626. DSI prireja večer na temo »Razmišljanje o monoteizmu z različnih bregov« ob izidu knjige Iztoka Simonitija »Deus vult«. Knjigo bo predstavila Meta Kušar, ki bo vodila tudi pogovor med avtorjem knjige in teologom Dragom Ocvirkom. V ponedeljek, 23. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. UPRAVNI ODBOR Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v torek, 24. maja, v prostorih KD I. Grbec«, Škedenjska ulica 124 ob 17.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju. KROŽEK KRU.T - v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« vabi na sprehod po tržaških ulicah v spoznavanju mestne arhitekture s turistično vodičko Eriko Bezin, v četrtek, 26. maja, zbirno mesto v pritlični veži na sedežu v Ul. Cicerone 8 ob 16. uri. Info in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org). NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka). AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris). KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580. SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Pro-seku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040212289 ali urad@skladmc.org. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. S Poslovni oglasi BAR SIRENA V BARKOVLJAH išče natakarico/ja in pomoč v kuhinji. Pokličite na 388-1628305. H Mali oglasi V BOLJUNCU prodamo rustično hišo zidano iz kamna. Klicati na tel. št.: 333-4863968. DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem v Križu. Tel.: 349-3320198. LJUBITELJU živali podarimo malo tigrasto mucko (Boljunec). Tel. št.: 335-8478333. PRIJAZNA IN ZANESLJIVA PUNCA pomaga pri varstvu otrok. Tel. št. 3394723750. PRODAJAM STANOVANJE v Žlebeh (Nevejsko sedlo - Sella Nevea): dnevna soba, kuhinja, tri spalnice, dve kopalnici, 2 terasi in garaža. Klicati v četrtek od 10.00 do 13.00 ali v nedeljo od 12.00 do 15.00 na tel: 333-1118664. PRODAM moško kolo in motorno žago na bencin. Tel.: 040-280910 v večernih urah. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 ali 040-228565 (v večernih urah). PRODAM zazidljivo zemljišče (2000 kv.m) v Poljanah - Doberdob. Tel. 3343583142. STREŠNE NOSILCE za avtomobile in za kolo prodam. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. 81 Prireditve ZALOŽBI ZTT in Mladika ter TS360, Trg Oberdan 7, vabijo danes, 18. maja, ob 10. uri na Kavo s knjigo Michelle Perrot »Ženske ali molčanja zgodovine«. O delu bosta spregovorila avtorja spremne besede v slovensko izdajo knjige Drago B. Rotar in Taja Kramberger, ki je delo tudi prevedla iz francoščine. Gosta bo predstavila Marija Juric Pahor. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo nastopalo v četrtek. 19. maja, ob 20.30 v Slivnem ter v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v Mavhinjah. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Sončne opekline in kožni rak« v četrtek, 19. maja, ob 17.30 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka, Ul. Ricreatorio 2, na Opčinah. Predavala bo derma-tologinja dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirni prostor. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v petek, 20. maja, ob 20.30 v društvene prostore na večer Zapojmo pesmi o svobodi. Nastopajo Marjetka Popovski, pevska skupina Cvet v laseh in ŽPZ Ivan grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. GRUPPO ERMADA,OBČINA REPEN-TABOR in Zadruga Naš Kras vabijo v soboto, 21. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repnu, na otvoritev razstave Glas vojne v času miru. Sodelujeta MoPZ Farra d'Isonzo in MoPZ Kraški dom. MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA vabi na 12. revijo Fantje pojejo na vasi, ki bo v soboto, 21. maja, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Poleg VS Lipa bodo nastopali še MoPZ Vasilij Mirk, Oktet Aljaž in Vokalna skupina Goldinar. Večer bo povezoval Evgen Ban. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA »Z UL'CE« v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje vabi vse otroke na glasbeno-likovno delavnico »Čebelice, naše prijateljice« -v soboto, 21. maja, od 16.00 do 18.00 v prostorih Stare šole v Mačkoljah. Pobuda spada v sklop vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s po-kroviteljstvon ZSKD in III rajonskega okraja vabi na 10. letnico delovanja otroškega zbora »An popoudan u Kambrce« v petek, 27. maja, ob 19. uri. SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave »Volk in sedem kozličkov«, v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater v petek, 27. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca' Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.). NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni! RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. Prispevki V spomin na strica Toneta Kobala darujeta Darko in Marija z družinama 100,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. V spomin na dragega Milana Kureta darujeta žena Rika in hči Magda z družino 50,00 evrov za AŠD Breg. Sant'Anna Jmpísa TVosporli Tutiíúrt if Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 108/a (nasproti pokopališča) tel. 040 200342 Trst - Ul. Torrebianca 34 Trst - Ul. delNstria 129 Opčine - Ul. degli Alpini tel. 040 213356 Usluge na domu V spomin na Evgena Dobrilo daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za OŠ Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu. V blag spomin na prijatelja Evgena Do-brilo darujeta Jožica in Jurij Kumer iz Hotavelj 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta. Namesto cvetja na grob dragega bratranca Evgena Dobrile daruje sestri-čna Joži Benčič iz Bolonje 50,00 evrov za Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta in 100,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta. V drag spomin na Evgena Dobrilo darujeta Graziella in Marjan Nadlišek 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta. Ob poslednjem slovesu od dragega moža in očeta Evgena Dobrile darujejo žena Mara in hčerki Ksenija in Alenka 500,00 evrov za OŠ Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu, 500,00 evrov za COŠ Ivana Trinka Zamejskega iz Ricmanj, 100,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta, 100,00 evrov za Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta, 100,00 evrov za Tržaški partizanski pevski zbor in 100,00 evrov za Vsedržavno združenje partizanov Italije - Tržaški pokrajinski odbor. ^ Tiho je odšel naš dragi Franc Petaros Za njim žalujejo nečaki Dragica, Edo, Zvonko, Sonja, Jasna in Pamela ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v cerkvi v Borštu v petek, 20. maja, od 11.30 do 12. ure. Sledila bosta sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Boršt, 18. maja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Evgen Dobrila Vsem, ki ste našega dragega pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ali kakorkoli počastili njegov spomin, se iskreno zahvaljujemo. Svojci Trst, Hrpelje, 18. maja 2016 18.5.2015 18.5.2016 Minilo je leto od kar nas je zapustil naš dragi Ladislav Pertot Z ljubeznijo se ga vsi spominjamo Svojci Prosek, 18. maja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Sreda, 18. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji opera - Narodno gledališče Ivana Zajca uprizorilo Handlovo opero Julij Cezar v Egiptu Na Reki izvrstni baročni Cezar REKA - Na zemljevidu zanimivih opernih gledališč, ki so za publiko iz naše dežele na dosegu roke, se vedno izraziteje izrisuje reško. V Narodno gledališče Ivana Zajca so se v letošnji sezoni že dvakrat organizirano odpeljali ljubitelji operne glasbe iz Trsta, ki so se želeli soočiti s smernicami umetniškega vodje Marina Blaževica, svetovljanskega in dinamičnega teatrolo-ga z jasnimi pogledi na nujno širitev umetniškega in promocijskega obsega tega gledališča. V drugi sezoni svojega mandata je udejanjil spodbudne, tudi pogumne projekte, med katerimi izstopa v teh dneh izvrstna uprizoritev baročne opere Giulio Cesare in Egitto (Julij Cezar v Egiptu) Georga Frie-dricha Handla. Absolutna mojstrovina, verjetno najbolj znana med baročnimi operami, ima v tem primeru posebno prednost, saj je prva baročna opera, ki jo je reško gledališče kdajkoli uvrstilo v svoj program. Vodstvo ni pustilo publike brez nujnih pojasnil, saj je uprizoritev »opremljena« s serijo spremnih dogodkov, na fasadi gledališča pa visi transparent z duhovitim promocijskim motom: Opera o Egiptu, a boljša od Aide! Gledališče je dobilo stavo tako z neizkušeno kot s strokovno publiko: na eni strani je gledalcem ponudilo redko priložnost, da prisluhnejo celotni operi z minimalnimi rezi, na drugi pa je režijski koncept tako spektakularno in iznajdljivo razgibal štiriurno trajanje, da napetost in zabava nista popustili niti za sekundo. V tej predstavi, katere režijo in dramaturgijo je podpisal Marin Bla-ževic s sodelovanjem Oliverja Frljica, se sedanjost in preteklost ves čas spogledujeta, saj se opera začne z vajo pevcev, ki postopoma vstopajo v predstavo in v like: sproščeni, mestoma zdolgočaseni, medtem ko kolega »vadi«, telovadijo, komentirajo, jejo banane, prikazujejo celo vrsto navad in razvad opernih pevcev. Medtem delavci postavljajo scene, garderoberke in frizerke urejujejo lasulje in kostume: predstava nastane pred očmi gledalcev, se poglobi v stilizirano starorimsko-baročno razsežnost in jo ohrani skoraj do konca, ko se čar gledališča postopoma vrne na realna tla pevske vaje. Reško gledališče se spogleduje z Evropo, a ne pozablja na lastne bisere, med katere zagotovo spadata glavni protagonistki. V naslovni vlogi je »en travesti« pela Diana Haller, mlada reška mezzosopranistka z mednarodno kariero, ki je tokrat prvič pela v opernem gledališču domačega mesta in je debitirala v vlogi Julija Cezarja. Pevki (ki je med drugim, pred poletom v Anglijo in Nemčijo, začela svojo študijsko pot na tržaškem konservatori-ju) se obeta sijajna bodočnost, saj jo vabijo najpomembnejša svetovna gledališča in festivali. Publika gledališča Zajc je lahko ugotovila, da gre za izstopajoči pevski talent z močno osebnostjo, solidno tehniko, od koloratu-re do najbolj lirične izraznosti. Smisel za humor je delila s Kleopatro odlične, ekspresivne sopranistke Anamarije Knego. Basist Dario Bercich je s strastnim tonom prepričljivo obarval vlogo generala Achilla. V zasedbi je izstopala tudi temperamentna altistka Sonja Runje, ki je v vlogi zlobnega To-lomeja presenetila, ko je odpela eno od svojih arij med akrobatskim zračnim plesom na tkanini, saj je visela pet metrov nad odrom in spletala kot pajek mrežo, v katero se je ujela očarljiva rimska dama Kornelija (Ivana Srbljan). Pevska zasedba je bila pretežno ženska, brez uporabe kontratenoristov, orkester pa je igral na moderna glasbila, čeprav z upoštevanjem historične izvajalske prakse. Kljub temu bi težko pogrešali primernejšo uporabo starih Reško gledališče svojo produkcijo Julij Cezar v Egiptu promovira z geslom »Opera o Egiptu, a boljša od Aide!« ng reka glasbil: stalni orkester gledališča Zajc je prevzel z natančnostjo in čustveno prezenco (tudi z izjemnimi nastopi solistov) pod suverenim vodstvom mladega finskega dirigenta Villeja Matve-jeffa, ki kot stalni dirigent v tej sezoni dokazuje obvladanje širokega razpona stilov z izjemno muzikaličnostjo in živim, energičnim pristopom. Dogajanje je zaobjelo celotni gledališki prostor s pevci in zboristi, ki so se pojavljali med publiko, v ložah, na balkonu in to brez cenenih efektov, a vedno s smislom za vsebinsko in tudi zvočno vrednotenje prizorov. Predstava je v šaljivem slogu ujela čar in pristno baročno iskanje »presenečenja«, a vedno s pravo mero, saj je bila nora, duhovita, iznajdljiva, kjer glasba to dovoljuje, a je znala tudi poetično vrednotiti vrhunce patosa in lirične lepote, ki jih ta mojstrovina obsega. Po tem podvigu ljubitelji opere z radovednostjo pričakujejo predstavitev nove sezone reškega gledališča in izzive, ki jih bo Marin Blaževic postavil tej ustanovi v tem intenzivnem delovnem obdobju, ko je prevzel tudi vlogo vršilca dolžnosti intendanta Frljica, ki je zapustil to funkcijo po povabilu v vodilno delovno ekipo za projekt Evropske prestolnice kulture - Rijeka 2020. (ROP) gledališče Nagrade za Frljicev projekt Kompleks Ristic ZENICA - Gledališka predstava Kompleks Ristic v kopro-dukciji Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, Hrvaškega narodnega gledališča z Reke, Bitefa iz Beograda in MOT iz Skopja, se s XV. festivala bosen-sko-hercegovske drame Zenica 2016 vrača z vrsto nagrad. Strokovna žirija si je med 6. in 14. majem v okviru tekmovalnega programa ogledala osem predstav in glavno nagrado festivala za najboljšo predstavo v celoti podelila predstavi Kompleks Ri-stic, saj gre, kot je zapisala, za »izjemno estetizirano gledališko dejanje, ki zgodovinske in politične metafore pretvarja v prvinsko čustvo«. Nagrado za najboljšo režijo je prejel Oliver Frljic za režijo iste predstave, saj gre za »brezkompromisen, sodoben, izjemno domiseln režijski rokopis«. Nagrado Radovan Marušic za najboljšo likovno podobo predstave (scenografijo, kostu-mografijo ali oblikovanje luči) pa so prejeli Oliver Frljic in Dalibor Laginja za scenografijo, Sandra Dekanic in Slavica Janoševic za kostumografijo in David Cvelbar za oblikovanje luči v predstavi Kompleks Ristic. gledališče ulysses - Šerbedžija in sodelavci predstavili 16. sezono rock glasba Na Brionih letos tudi igralca Ralph Fiennes in Vanessa Redgrave Gianna na Trbižu Julija na mestnem trgu ZAGREB - Letošnjo 16. sezono gledališča Ulysses, ki ima domicil na Brionih, bo zaznamovalo gostovanju Almeida Theatra iz Londona s predstavo Richard III Williama Shakespeara. V predstavi nastopata tudi Ralph Fiennes in Vanessa Redgrave. Letošnja sezona je vsa v znamenju Shakespeara in internacionalizacije gledališča Ulysses. Eden utemeljiteljev gledališča Ulysses in znani hrvaški igralec Rade Šerbedžija je na včerajšnji predstavitvi ocenil, da so z Ulyssesom postavili Hrvaško na svetovni gledališki zemljevid. »Naša ideja o gledališču Ulysses, ki naj postane mednarodno gledališče, je, da pripeljemo občinstvo na Hrvaško, ne da mi igramo naše predstave v drugih državah,« je dejal Šerbedžija. Za STA je vsekakor potrdil, da Ulysses načrtuje tudi predstave v Sloveniji. »Zanimivo je, da na naše predstave na Brionih prihaja res veliko Slovencev. Prihajajo tudi gledalci iz drugih držav. Zato je padla odločitev za International Ulysses Theatre, ki ima za temelj mednarodno sodelovanje.« Do 28. avgusta se bodo na Brionih vrstile številne predstave, med katerimi bo tudi premiera igre Shakespeare poletne noči, ki je avtorski projekt Šer-bedžije, njegove soproge Lenke Udo-vički in Zeljke Udovičic Pleština. Gre za hommage Shakespearu, potovanje skozi njegov svet sonetov, tragedij in komedij s hkratnim premislekom sodobnega življenja, je napovedala Udovički, ki je predstavila ves letošnji program. Na Brionih bodo tudi letos odigrali prvo predstavo gledališča Ulysses, Kralja Leara s Šerbedžijo v glavni vlogi. Ob 400. obletnici Shakespearove smrti bodo gostili tudi Almeida Theatre s predstavo Richard III, v kateri bosta nastopila znana filmska in gledališka igralca Vanessa Redgrave in Ralph Fiennes. Z oskarjem nagrajena Vanessa Redgrave podpira gledališče Ulysses od začetka, nominiranec za oskarja za vlogo v celovečercu Schind- Gianna Nannini fotodamj@n Rade Šerbedžija (levo) in Ralph Fiennes lerjev seznam Fiennes pa je Brione prvič obiskal lani. Richarda III bodo igrali 11., 12. in 13. avgusta na trdnjavi Minor. Igralca sta se po video povezavi vključila na včerajšnjo novinarsko konferenco v Zagrebu. Izrazila sta veselje nad gostovanjem Richarda III v režiji Ruperta Golda. Med drugim bo na letošnjem brionskem programu tudi opera Kater & Rades skladatelja Admirja Shkurtaja in libertista Allessandra Leograndeja, ki govori o resničnem dogodku, tragediji albanskih beguncev, ki so doživeli brodolom pred italijansko obalo leta 1997. Opero bodo izvedli v produkciji italijanskega gledališča Koreja in Beneškega bienala. Napovedana je tudi lanska produkcija gledališča Ulysses, Sofoklova Antigona 2000 let pozneje, s katero bodo gostovali tudi na letošnjih Dubrov-niških poletnih igrah. Lenka Udovički organizatorji je spomnila tudi na nastop hrvaškega narodnega gledališča (HNK) iz Zagreba s predstavo Tri zime režiserke Tene Štivičic. Na programu bo tudi nova različica Klavstrofobične komedije srbskega avtorja Dušana Kovačevica v režiji Darka Bajica. Nastopil bo tudi znani igralec Slavko Štimac. Priljubljeni igralec Zijah Sokolo-vic bo odigral svojo monodramo Igralec ... je igralec ... je igralec, ki jo je izvedel več kot 160-krat. Nastopila bo tudi vrsta drugih gledališčnikov iz držav nekdanje Jugoslavije. Sezono bodo sklenili s koncertom hrvaškega opernega pevca Giorgia Suriana in študentov zagrebške glasbene akademije. Šerbedžija je komentiral tudi znižanje proračuna za Ulysses. Poudaril je, da ni prvič, da država ne podpira umetnikov. Prepričan je, da »nihče ne more uničiti prave umetnosti, niti njen lastni mecen«. (sta) TRBIŽ - Tudi letos poleti bo v Kanalski dolini zaživel No Borders Music Festival. Spored glasbenega praznika, ki ga na Trbižu in v okolici prirejajo že enaind-vajsetič, ni še znan, znano pa je ime ene njegovih protagonistk. V petek, 29. julija, bo na glavnem trbiškem trgu nastopila Gianna Nannini. Energična gospa italijanskega rocka se bo tu predstavila v sklopu »Hitstory Tour 2016«, turneje, na kateri prepeva največje uspešnice svoje dolgoletne kariere. Gianna Nannini je aprila že navdušila gledalce razprodanega tržaškega gledališča Rossetti in jim postregla s pesmimi, ki spadajo med prave klasike: od pesmi Fotoromanza, s katero je pred dobrimi tridesetimi leti doživela mednarodni sloves, do Dio e morto, ki jo je na italijanske odre ponesel kantavtor Francesco Guccini. Predprodaja vstopnic za trbi-ški koncert se začenja danes ob 12. uri na spletnih portalih in prodajnih mestih Ticketone ter Eventim. na modnih avenijah CHandie w 21. MAJ OB 18H OLANDIA NOVA GORICA MODNA REVIJA V VAŠI OLANDII ^ .i l v * ZBIRAMO PRIJAVE NA STILSKO MODNO PREOBRAZBO ... ... in pripravljamo skrita presenečenja! Spremljajte nas na: www.qlandia.si. OLANDIA 1 2 Sreda' 18- maJa 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Pozivajo k privzemanju zdravega življenjskega sloga Tretjina Goričanov z visokim pritiskom Tretjina prebivalcev goriške pokrajine ima visok krvni tlak, vendar številni med njimi tega niti ne vedo. »Gre za težavo, ki je skupna vsem zahodnim državam. V zadnjih letih število ljudi z visokim krvnim tlakom narašča tudi v naših krajih, kar s seboj prinaša vrsto zdravstvenih težav - tudi zelo hudih. Previsok krvni tlak ima med trideset in štirideset odstotkov ljudi, zato je nujno, da jih poučimo, kako pomemben je zanje zdrav življenjski slog,« pravi zdravnik Gaetano Di Bella, sicer član goriškega odbora Rdečega križa. Včeraj je skupaj z drugimi prostovoljci in z zdravniškim osebjem sodeloval pri informativni akciji, ki so jo v goriški bolnišnici izpeljali v okviru svetovnega dne hipertenzije. »Visok krvni tlak je glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, srčno- Visok krvni tlak je glavni dejavnik tveganja za srčni infarkt, možgansko kap, anevrizme arterij in kronična obolenja ledvic mišični infarkt, odpoved srca, ane-vrizme arterij in obolenja perifernih arterij; hkrati je tudi vzrok za kronična obolenja ledvic,« poudarja Di Bella in pojasnjuje, da krvni tlak ni ves čas enak; spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža. Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini in med telesno obremenitvijo, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih s hipertenzijo. »Pritisk je zvi- šan, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 89 mmHg,« opozarja Di Bella in poudarja, da je visok krvni tlak zelo nevaren, saj običajno ne povzroča slabega počutja in ga zato včasih odkrijemo le z merjenjem pritiska. Nekateri ljudje navajajo gla- vobole, vendar le ob zelo visokih vrednostih krvnega tlaka, ob katerih se lahko pojavljajo tudi vrtoglavice, motnje vida ali krvavitve iz nosu. Arterijski hi-pertenziji pravijo tudi tiha ubijalka, saj lahko brez opozorilnih znakov vodi v srčno ali možgansko kap. Di Bella pojasnjuje, da lahko spremembe v pre- Merjenje pritiska v goriški bolnišnici bumbaca tržič - V pristanišču 9,7-odstotni porast pretovora Tarnajo kljub rasti Luški operaterji opozarjajo, da so bankine dotrajane, da je prostora premalo in da že leta čakajo na poglobitev kanala V tržiškem pristanišču Portoro-sega še nadaljuje rast pretovora. V prvih treh mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ladijski pretovor zrastel za 9,7 odstotka. Od januarja do marca so v Tržiču pretovorili 1.167.060 ton blaga; 573.478 ton je bilo metalurških polizdelkov, njihov pretovor je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta po-rastel za 131.121 ton. Letos so zabeležili porast tudi pri pretovoru vozil (+35,6 odstotka); v prvih treh mesecih leta so jih na ploščadi tržiškega pristanišča pretovorili 37.370, lani jih je bilo skoraj 10.000 manj. Kljub uspešnemu poslovanju upravitelji pristaniških podjetij pa niso nikakor zadovoljni, saj že leta opozarjajo na pomanjkljivosti in težave, ki so vezane na dotrajanost in neprimerno vzdrževanje pristanišča. Na zadnjem zasedanju pokrajinske komisije za logistiko so predstavniki pristaniške družbe in podjetij Cetal, Marter in Midolini opozorili, da so bankine dotrajane, da je površin za preto- bonaventura varjanje blaga premalo, da že leta čakajo na poglobitev kanala, skozi katerega ladje priplujejo v tržiško pristanišče. Predstavniki pristaniških podjetij so opozorili, da se ne uspejo kosati z drugimi pristanišči na Jadranu, kjer so krajevne oblasti veliko bolj dovzetne za potrebe luških operaterjev. Predsednik pokrajinske komisije Fabio Delbello je vzel na znanje njihova opozorila in poudaril, da je treba težave rešiti na deželni ravni z vzpostavitvijo sodelovanja med vsemi pristanišči v deželi Furlani-ji Julijski krajini. hrani in načinu življenja izboljšajo nadzor krvnega tlaka in zmanjšajo z zdravstvenimi zapleti povezana tveganje, vendar morajo osebe, za katere se izkaže, da so spremembe življenjskega sloga neučinkovite ali nezadostne, pogosto poseči po zdravilih. Čeprav je visok krvni tlak pogostejši pri moških, ga ne moremo pripisati enemu samemu vzroku. Med vzroki visokega krvnega pritiska so čezmerna telesna teža, kajenje, uživanje velikih količin alkohola, stres, čezmerno uživanje soli, telesna nedejavnost in ledvična bolezen. Čim višji je krvni tlak, tem večja je možnost nevarnih zapletov, kot so srčni infarkt, bolezen venčnih žil in možganska kap. Že majhno znižanje krvnega tlaka lahko zmanjša tveganje za srčni infarkt celo za 20 odstotkov. (dr) tržič - Davek IMU Olajšave in prispevki Občina bo ob 1.450.000 evrov Tržiška občina bo v proračunu zaradi nekaterih olajšav pri plačevanju davka IMU ob 1.450.000 evrov. Približno 1.200.000 evrov je vredno znižanje stopnje davka IMU za proizvodne dejavnoste in drugo stanovanje, medtem ko so za 250.000 evrov povečali prispevke za plačilo davka, ki jih bodo delili med malimi in srednjimi podjetji. Lani je za prispevek za plačilo davka IMU zaprosilo 40 malih in srednjih podjetij iz tržiške občine; s pomočjo občinske uprave se jim je davek znižal za približno tretjino. Letos bo ob enakem številu prošenj prihranek za podjetja še večji; lani je bila po zaslugi prispevka davčna stopnja pet tisočink, letos naj bi bila le ena tiso-činka. Za drugo stanovanje se bo davek IMU letos predvidoma znižal za 4 desetinke tisočinke. Lani je znašal 9,9 tisočinke, letos bo predvidoma znašal 9,5 tisočinke, kar bo omogočilo lastnikom, da bodo prihranili 172.000 evrov. podgora - Prometna nesreča 87-letna ženska trčila v 88-letnika Prizorišče včerajšnje prometne nesreče v Ulici Brigata Cuneo sredi Podgore bumbaca Starostnika sta včeraj doživela prometno nesreče pred barom nasproti podgorskega spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju. Do trčenja je prišlo sredi dopoldneva; nekaj pred 10.45 je 87-letna ženska Q.A. s svojim avtomobilom tipa Volskwagen polo iz še nepojasnjenih razlogov trčila v trikolesno vozilo Ape piaggio, s katerim se je peljal 88-letni R.I.; po trčenju se je trikolesno vozilo prevrnilo na bok in obstalo sredi cestišča, takoj zatem so iz ba- ra klicali na pomoč službo 118, ki je na prizorišče nesreče prihitela le nekaj minut kasneje. Reševalci so prvo pomoč nudili zlasti priletnemu moškemu, ki so ga odpeljali v goriško bolnišnico; po razpoložljivih podatkih njegovo zdravstveno stanje naj ne bi bilo hudo. Vzroke nesreče preiskujejo goriški mestni redarji; zaradi trčenja je bila cesta skozi Podgoro zaprta med 10.45 in 12.03. Oba starostnika imata bivališče v goriški občini. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 18. maja 2016 13 rupa - Pojavili so se na območju, kjer jih še ni bilo Trop divjih prašičev lomasti ob Štradalti Razrili so več njiv krompirja in za sabo pustili veliko škodo Divji prašiči se v zadnjih dneh potikajo po poljih ob Štradalti na območju sovodenjske občine, kjer jih v preteklosti še nikoli ni bilo. S svojimi rilci so se šče-tinarji lotili številnih njiv, največ škode so povzročili na krompirju, ponekod tudi na drugi zelenjavi. Med najbolj oškodovanimi je Albert Kovic iz Rupe; s krompirjem je posadil njivo, ki se nahaja med Pečjo in Štradalto, nedaleč od tamkajšnjega avtoodpada. »Pred kakimi desetimi dnevi sem opazil, da je njiva malce razrita. Nekaj dni kasneje so divji prašiči spet prišli in tokrat povzročili veliko škodo, saj so razrili celo njivo, na kateri je bilo posejanih kakih 150 kilogramov krompirja,« pravi Kovic in pojasnjuje, da bi na njivi pridelal med petdeset in šestdeset stotov krompirja. Divji prašiči so prišli do konca Štradalte, kjer ima Boris Zavadlav ob svoji hiši še obdelano njivo in vrt z razno zelenjavo. Divji prašiči so jo »zavohali« prejšnji konec tedna. V noči s sobote na nedeljo so popolnoma razrili tri »lehe«, dolge kakih šestdeset metrov, ki so bile posajene s krompirjem, medtem ko se niso dotaknili ostale zelenjave. »Lani smo prvič opazili, da se je okoli naše hiše potikal kak divji prašič, vendar ni povzročil nobene škode,« pravi Zavadlav in napoveduje, da bo svojo njivo in vrt zagra-dil, saj noče tvegati, da bi bil še enkrat ob pridelek. Krompir, ki ga je v prejšnjih letih pridelal, je bil dovolj za pet družin; letos ga bodo morali kupovati. Sledi nočnega pohoda divjih prašičev je opazil tudi Vlado Klemše, vendar na njegovem vrtu niso povzročili večje škode. Po stopinjah sklepa, da se ob Štra-dalti potika zelo velika žival. Nekateri domačini trdijo, da naj bi šlo za samico, ki naj bi tehtala od 150 do 200 kilogramov; spremljalo naj bi jo nekaj mladičev, ki so tudi sami kar veliki, saj naj bi tehtali že preko šestdeset kilogramov. Od kod so pa divji prašiči prišli do Štradalte? Nekateri so prepričani, da so se spustili s Krasa in preplavali Vipavo pri Rupi, drugi razlagajo, da je veliko divjih prašičev tudi v Vipavski dolini, kjer naj bi največ škode povzročali pri Batujah. Po besedah lovcev v resnici ni mogoče točno določiti, od kod so divji prašiči prišli do Štradalte, saj gre za živali, ki se zelo rade premikajo, še predvsem, ko iščejo hrano. Direktor kraškega lovskega okraja Renzo Ambrosi pojasnjuje, da se je lovska sezona začela v nedeljo, 15. maja. V dveh dneh lova so po njegovih navedbah v Sovodnjah uplenili že šest divjih prašičev, mogoče je med njimi tudi kateri izmed tistih, ki so lomastili po poljih ob Štradalti. »Divji prašiči so se v zadnjih tednih približali naseljem, ker so nam v zadnjih štirih mesecih prepovedali krmiti na običajnih krmiščih. Zaradi tega nismo uspeli zadržati divjadi daleč od obdela- Divji prašič nih površin. Ker se je začela lovska sezo- (desno), škoda na, naj bi se težave vsekakor v kratkem na krompirju rešile,« še napoveduje Ambrosi in pojas- Borisa Zavadlava njuje, da se divji prašiči ne hranijo s krom- (spodaj) pirjem; na njivah, kjer je posajen, iščejo _ hrošče, polže in deževnike. (dr) foto d.R. gorica - SOS Rosa Pomladili združenje Nova predsednica je Ilaria Fabris Združenje SOS Rosa ima novo vodstvo; za predsednico je bila izvoljena 24-let-na Ilaria Fabris, ki ravnokar zaključuje študij psihologije na tržaški univerzi. V novem odboru združenja so še Francesca Vuaran, Lucia Salatei, Desa Mikulus in Silvia Meng-hini, namestnici sta Majda Bratina in Annamaria Buso; v nadzorni svet so bile izvoljene Bianca Ledri, Berini Carla in Susanna Medeot. Združenje SOS Rosa nudi pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja v družini; goriški sedež v Ulici Diaz 5 je odprt ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 10. in 13. uro ter med 16.30 in 18.30, ob torkih in petkih pa med 10. in 13. uro. Na voljo sta tudi telefonska številka 0481-32954 in naslov elektronske pošte sosrosa@yahoo.it. Njiva Alberta Kovica pred obiskom divjih prašičev (levo) in po njem (desno) jamlje - Med zadnjo lovsko sezono Uplenili jelena Na kraškem ozemlju vse do Milj so jih popisali sto Jeleni so se ujeli v fotopast nad Palkiščem V Jamljah so med lansko lovsko sezono uplenili prvega jelena na Krasu. »Na žalost so jeleni na Krasu vse bolj prisotni in povzročajo vse večjo škodo. Na mojem vinogradu v Zdravščinah je jelen v dveh nočeh uničil ves pridelek, v oljčnem nasadu mi je poškodoval 170 od 180 oljk. V Brdih so že odredili popoln odstrel, za Kras so se na deželi odločili za vzdrževanje populacije, ki stalno narašča. Na celotnem goriškem in tržaškem Krasu smo popisali okrog sto jelenov,« pravi direktor kraškega lovskega okraja Renzo Ambrosi in poudarja, da bi morali poenotiti pravila, ki veljajo na Krasu na obeh straneh državne meje. To velja tudi za divjega prašiča, ki ga v Sloveniji v starostnih kategorijah 0 in 1 lahko lovijo vse dni v letu. Ker so divji prašiči zelo pametne živali, se premaknejo, če jih človek ogroža, tako da jih vse več prehaja državno mejo. Da je na goriškem Krasu vse več jelenov, potrjujejo številni avtomobilisti, ki so jih opazili ob državni cesti skozi Dol. Ravno pred nekaj dnevi je tovornjak zbil košuto nedaleč od nekdanjega miren-skega mejnega prehoda. Jeleni so vse bolj pogosto vpleteni v prometne nesreče. Pred približno enim mesecem je v Zdravščinah vlak povozil mladega jelena, ki je prečkal železniške tire. (dr) gorica - Mešana komisija Evropo bodo prosili denar za namakanje gradišče - Predaval bo tolminski jamar Najdaljši jamski sistem V osrčju gore Tolminski Migovec je dolg skoraj 36 kilometrov in globok do 972 metrov Na goriški prefekturi se je včeraj sestala mešana slovensko-italijanska komisija za upravljanje vodnega bogastva na obmejnem območju. Zasedanje sta vodila predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva Francesco Saverio De Luigi ter državni sekretar na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj, navzoča je bila deželna odbornica Sara Vito. Med zasedanjem je beseda tekla o izvajanju evropskih direktiv o vodah, ki jih je Italija že sprejela, medtem ko so v Sloveniji v fazi potrjevanje. Poseben poudarek so namenili tudi novi čistilni napravi v Vrtojbi, v kateri prečiš- čujejo tudi novogoriške črne vode in pomeni pomembno pridobitev za čez-mejni prostor. Ugotavljali so namreč, da se je po začetku obratovanja vrtojben-ske čistilne naprave kakovost vode potoka Korna izboljšala, zato da bo problem dokončno rešen, pa bo treba počakati še na obnovo kanalizacijskega omrežja v Gorici. Med goriškim zasedanjem so spregovorili tudi o prenovitvenih delih na namakalnem sistemu Vogršček in na območju posoške ravnine, za kar nameravajo zaprositi za evropska sredstva. Govor je bil tudi o varnosti jezov na Soči in o utrjevanju bregov reke Idrije. Jamarji v Tolminskem Migovcu V petek, 20. maja, ob 20.30 bo v dvorani nekdanje zastavljalnice (Monte di Pieta) v Ulici Dante Alighieri v Gradišču predavanje o raziskovanju brezen in jam v osrčju gore Tolminski Migovec. Jamarji so do danes tam odkrili najdaljši sistem jam v Sloveniji: dolg je skoraj 36 kilometrov in globok do 972 metrov. Predavanje Zdenka Rejca organizirajo Kraški krti skupaj s speleo-loško sekcijo Planinskega društva iz Tolmina; namenjeno je zlasti speleologom in ljubiteljem jam italijanskega jezika, zato bo potekalo v italijanščini. Tolminski jamarji so z raziskavami globin v Tolminskem Migovcu začeli leta 1974 z obiskom Kavkne jame. Do leta 1986 so dokumentirali sedemnajst jam. Leta 1994je skupina študentov iz angleškega zavoda Imperial College Caving Club navezala stike z jamarji iz Tolmina in izrazila željo, da bi skupaj raziskovali na Tolminskem Migovcu. Dosedanji raziskovalni tabori so obrodili odlične rezultate. Na Migovcu je bilo do leta 2011 raziskanih in registriranih 25 jam in brezen, več manjših jam in trije visokogorski jamski sistemi. Dne 24. oktobra 2015 pa so odkrili povezavo med sistemom Migovec in 5-kilometrskim sistemom Primadona, ki leži pod zahodnim robom planote Migovca, v zelo strmem in skalovitem pobočju nad izvirom Tolminke. Tako je danes neuradna dolžina sistema Migovec 35.844 metrov, vendar raziskovanja in odkritja so vse prej kot končana. 1 4 Sreda, 18. maja 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji nova gorica - Župan še upa na dogovor z avstrijskimi lastniki remize Imajo gradbeno dovoljenje Gradbišče na območju remize Novogoriška Upravna enota je lastniku remize GF nepremičnine izdala gradbeno dovoljenje, ki sicer še ni pravnomočno. »Na gradbeno dovoljenje smo se pritožili,« pravi novogoriški župan Matej Arčon. »Predvsem gre za ureditev okolice, ker tega plana sploh niso predložili,« dodaja Mikuževa. Župan glasno izraža dvom o resni nameri investitorja za sanacijo remize. »To pa zato, ker v gradbeno dovoljenje niso vključili sanacije strehe in fasade, za kar pa sami sicer pravijo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, a če resno želiš investicijo speljati in uresničiti temeljito sanacijo, navad- Na gradbeno dovoljenje se je mestna občina pritožila, župan Matej Arčon obenem glasno izraža dvom o resni nameri investitorja za sanacijo objekta no že v gradbeno dovoljenje vključiš tudi sanacijo strehe in fasade,« je prepričan župan, ki se je minuli petek sestal s predstavnikom lastnika remize. »Pogovarjamo se o opciji podelitve stavbne pravice za določeno število let mestni občini,« je vsebino pogovora razkril župan. Kot je znano, Arčon pri obnovi remi-ze računa na sredstva iz Trajnostno urbane strategije. Po županovih besedah je tudi nasprotna stran izrazila pomisleke glede namenov občine z objektom in tudi lastniki želijo garancijo, da bo občina objekt zares obnovila. »Vrata so še vedno odprta za med- fotok.m. sebojni dialog,« je prepričan župan. Toda ne glede na to je občina vseeno pritožbo vložila na ministrstvo za okolje in prostor. V postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta remize se je vključila z namenom ščitenja javnega interesa ohranitve kulturne dediščine obravnavanega objekta, so pojasnili na občini, kjer dodajajo, da ne nasprotujejo pridobitvi gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta vendar so v postopku ugotovili, da projektna dokumentacija ne zagotavlja zadostne zaščite varovanja kulturne dediščine, zato so že na prvi stopnji podali svoje pripombe, katere pa, tako občina, niso bile v zadostni meri upoštevane, zato so se po izdaji gradbenega dovoljenja pritožili na drugostopenjski organ. »Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo je obravnavala zgolj posege v notranjosti objekta in ni zagotavljala predhodne ali vsaj sočasne sanacije objekta, tudi ni obravnavala ureditve zunanjega trga, ki mora ostati sestavni del muzejskega prostora objekta. Rešitve skratka niso bile tako natančno podane, da bi občina dobila zagotovilo, da objekt ne bo prepuščen nadaljnjemu propadanju,« so včeraj pojasnili iz občine. Postopek na drugi stopnji je še v teku. V teku pa so, kot rečeno, pogovori z lastniki o tem, ali bodo občini podelili stavbno pravico ali ji morda celo ponudili remizo v odkup. Če do ene ali druge možnosti ne bo prišlo, je najverjetnejša vsebina za remizo pohištvena trgovina Dipo. Župan še vedno vztraja, da je objekt na Majskih poljanah pomembna tehnična dediščina Nove Gorice in da bi lahko vanjo umestili tudi javne vsebine. Toda pre- nova gorica - Občinski proračun Z rebalansom ne bo bistvenih sprememb V proračunu tudi sredstva za obmejni objekt v Solkanu Glavna točka jutrišnje seje no-vogoriškega mestnega sveta je rebalans proračuna za letošnje leto. »Glede na že sprejet proračun ne gre za bistvene spremembe. Gre predvsem za uskladitev prihodkov in odhodkov z bilanco stanja na dan 31. decembra lani, kar se tiče vseh krajevnih skupnosti. Dodajamo sredstva za opremo telovadnice v Dornberku, uresničujemo sklep mestnega sveta glede dodatnih sredstev za programe Univerze v Novi Gorici. Skratka, cilj je čim boljša realizacija proračuna, ki je bil že lani sprejet,« je novogoriški župan Matej Arčon včeraj naštel glavne razloge za rebalans. Po besedah direktorice novogo-riške občinske uprave Vesne Mikuž je rebalans namenjen uskladitvi oziroma vključitvi v občinski proračun tistih postavk, ki na dan sprejema proračuna še niso bile znane. »Po zaključnem računu je znano, koliko sredstev je ostalo nerazporejenih na računu občine in računih krajevnih skupnosti. V tem delu se za 612.000 evrov povečujejo prihodki, od tega je 315.000 prihodkov na krajevnih skupnostih in jih le-te vključujejo v svoje predloge finančnih načrtov, ki so tudi sestavni del proračuna,« pojasnjuje Mikuževa. Poleg tega je na prihodkovni strani proračuna vključenih 414.000 evrov. Po besedah direktorice gre za vključevanje sredstev, ki jih lahko kot povratna sredstva pridobijo s strani slovenske države v skladu z zakonom o financiranju občin. »Doslej smo imeli samo nepovratna sredstva, sedaj pa imamo tudi sredstva, ki jih država da kot kredit občinam. Vendar to ne gre v kvoto zadolževanja,« poudarja Mikuževa. Prihodki se v splošnem delu proračuna povečujejo predvsem na račun predvidene prodaje dveh poslovnih prostorov, in sicer skupno za okoli 100.000 evrov in na račun presežka prihodkov nad odhodki, ki so vključeni iz sredstev Osnovne šole Solkan, vključena bodo za obnovo igrišča ob šoli. »Za 1,4 milijona evrov so se povečali odhodki. Za 178.000 evrov na račun telovadnice Dornberk za nabave opreme za telovadnico, ki je bila sicer planirana za leto 2017. Dodali smo še sredstva za ureditev turistične infrastrukture - gre za urejanje dokumentacije za legalizacijo obmejnega objekta v Solkanu ter za dodatno dokumentacijo v zvezi s postajališčem za kolesarje v Solkanu,« našteva direktorica. Nekaj je tudi novih proračunskih postavk, kot so sredstva za obnovo gradu Rihemberk, ki so bila pridobljena na javnem razpisu. »Gre predvsem za pripravo konservatorskega programa,« pojasnjuje Mikuževa. (km) den ugriznejo v to jabolko, morajo od pristojnega ministrstva dobiti jasen odgovor ali lahko v objekt investirajo evropska sredstva na podlagi podeljene stavbne pravice, ki bi bila dodeljena za določeno število let. Prakse z evropskimi sredstvi so namreč različne, pravi župan, ki težko verjame, da se bodo lastniki remize odločili za prodajo objekta, kar pa po njegovih besedah tudi ni še čisto izključena možnost. Po njegovih besedah želijo biti lastniki sicer upravljavci celotnega območja - z izjemo vodnega stolpa, ki je pristal v zasebni lasti. »Osebno mislim, da bi javne vsebine v tem objektu bile dodana vrednost tega prostora in bi moralo biti lastniku nepremičnine v interesu, da se tam izvajajo določene dejavnosti, ki bi posledično polnile njihov center. Dvomim, da bi dodajanje še enega trgovca povečalo obisk. Druga prednost bi bila ta, da jim v objekt ne bi bilo treba vložiti denarja, čez določeno število let pa bi ga dobili nazaj obnovljenega,« razmišlja župan. S kakšnimi vsebinami bi sicer občina napolnila skoraj 3.000 kvadratnih metrov remize? »Vsebine so še stvar razprave. Moja želja bi bila, da bi v en del preselili novogoriško Zvezo kulturnih društev, ker ocenjujemo, da je ljubiteljska kultura pri nas močno prisotna, soočajo pa se s prostorsko stisko, v drugem delu pa se mi zdi pomembno, da bi prostore namenili za delovanje Primorskega tehnološkega parka oz. za Co-working delavnice, start-upe ... Najprej pa moramo ugotoviti, ali so lastniki pripravljeni na tak dogovor, ključno pa je, da ugotovimo, ali sredstva, ki bi jih pridobili s TUS lahko tja vložimo ali ne. Če ne, je bolje,da lastnik objekt obnovi in je v njem Dipo ali karkoli. Bolje to kot da objekt propade. Lastnih sredstev za obnovo objekta nimamo,« je realen župan, ki ocenjuje da bi bil vložek v obnovo remize zagotovo težak najmanj 3 milijone evrov. Katja Munih gorica - De Nadai »Zakladek pokrajine naj gre za zapor« V goriškem zaporu bumbaca Ob ukinitvi goriške pokrajine ostaja 29 milijonov evrov vreden »zakladek«, za katerega goriški varuh pravic zapornikov Alberto De Nadai trdi, da bi ga bilo treba nameniti izboljšanju življenjskih pogojev v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici. »Mediji že mesece poročajo o nečloveških življenjskih pogojih v goriškem zaporu. Predstavniki strank (z izjemo ene osebe, ki so ji težave zapornikov res pri srcu), sindikalisti, krajevni upravitelji in predstavniki združenj redno obiskujejo zapor, vendar zatem ne sedejo za mizo skupaj s pazniki, prostovoljci, zaporniki in z njihovim garantom, da bi se pogovorili o težavah, ki bi jih bilo treba čim prej rešiti,« pravi De Na-dai skupaj s predstavniki deželne konference prostovoljcev, ki nudijo pomoč zapornikom. In poudarja, da je goriški zapor povsem neprimeren in da se tudi po letošnji reformi ni še nič spremenilo. »Nočejo upoštevati priporočil evropskega sodišča, ki je že obsodilo Italijo zaradi kršenja človekovih pravic in nehumanega ravnanja z zaporniki,« pravi in opozarja, da je 42 goriških zapornikov že izgubilo vsako upanje, da bi lahko sledili rehabilitaciji, ki bi jim pomagala pri vključevanju v družbo, ko bodo prestali zaporno kazen. Zapornikom pomagajo edino razni prostovoljci, ki za svoje delo ne prejmajo niti evra. Ker za goriški zapor ni denarja, je De Nadai prepričan, da bi bilo treba sredstva črpati iz pokrajinskega »zakladka«. »Pokrajinski svet je pred dnevi opozoril deželno vlado, da mora denar ostati na teritoriju. Mar zapor ne stoji na območju goriške pokrajine?« se sprašuje Alberto De Nadai. Gledališče, eno izmed prizorišč festivala nova gorica - Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije Drzno bo in brez cenzure »Tokrat se je prvič zgodilo, da med finalnimi skupinami ni niti severnoprimorskih niti zamejskih skupin« Več kot 150 ustvarjalcev s področja lutkovne in gledališke umetnosti, fotografije in rock glasbe se bo od petka do nedelje v Novi Gorici udeležilo festivala mladinske ustvarjalnosti Vizije. »Mladim ustvarjalcem je najpomembnejša zgodba, ki jo želijo povedati: gre za mlade, necenzurirane misli, drzne v izvedbah in vsebinah. Festival je že postal festival mladinske kulture nasploh. Vizija je, da se razširi še na ostala področja, kot so ples in film. Od leta 2008 odvija v Novi Gorici in v tem času se je že dodobra usidral v mlado mesto,« je včeraj dejal Matjaž Šmalc, direktor festivala Vizije. Festival se bo v petek sicer začel z od- prtjem fotografske razstave z naslovom Preživetje v Rotundi SNG Nova Gorica. Razstavlja deset mladih avtorjev, ki so jih izbrali izmed tridesetih prijavljenih. Na festivalu bodo predstavljene tri lutkovne in šest gledaliških predstav (prijavljenih je bilo petdeset gledaliških in šest lutkovnih skupin) ter šest rock skupin (od tridesetih prijavljenih), ki bodo na oder Mostovne v okviru Rock Vizij stopili v soboto zvečer. Najboljši v vsaki kategoriji bodo ob koncu festivala nagrajeni. Strokovna žirija v sestavi Andrej Karoli, glasbeni urednik na Valu 202, igralka in šansonjerka Lara Jankovič in dramaturg lutkar Anže Virant bo na zaključku festivala podelila vizionarja za naj- boljšo predstavo v celoti, za najboljši rock koncert in najboljšo lutkovno predstavo v celoti, lahko pa nagradijo še posebne dosežke posameznikov, ki jih bodo ocenili kot presežke festivala. Otvoritvena gledališka predstava festivala bo avtorski projekt Generacije v izvedbi Inštituta za boljše čase Pekarne magdalenske mreže Maribor, ki jo bodo prav tako v petek uprizorili na malem odru SNG. »Kljub regijskim izborom se je tokrat prvič zgodilo, da med finalnimi skupinami ni niti severnoprimorskih niti zamejskih skupin tako na gledališkem kot glasbenem področju,« obžaluje Maja Jerman Bratec, koordinatorka območne iz- postave JSKD Nova Gorica in izvršna vodja festivala. Festival Vizije je sicer eden od treh sklopov, ki nastajajo na področju ljubiteljske kulture pod naslovom Goriška kulturna prepletanja. Slednja združujejo še projekte v izvedbi kulturnih društev in skupin, nastalih v okviru vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture in sedmega goriškega Festivala ljubiteljske kulture. Ljubiteljska kultura v Sloveniji je po besedah Šmalca prerasla v gibanje, ki si zasluži večji poudarek in pozornost. »Imamo okoli 107.000 aktivnih ustvarjalcev, okoli 25.000 prireditev letno, ki jih obišče 4 milijone obiskovalcev,« poudarja Šmalc. (km) / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 18. maja 2016 15 «« * t | v« • Tujci in domačini Pokrajinsko šolo za odrasle CPIA, ki deluje v goriški pokrajini, je med letošnjim šolskim letom obiskovalo 815 tujcev, ki so opravili tečaj italijanskega jezika, in 633 domačinov, ki sledijo večernim tečajem za dokončanje višješolskega študija. Izobraževalni tečaj prirejajo tudi za zapornike, letos imajo v goriškem zaporu 29 vpisanih. Na šoli ravnokar zbirajo vpise za prihodnje šolsko leto; na voljo so tudi večerni tečaji za dokončanje nižje srednje šole, medtem ko je za višje srednje šole mogoče izbrati več smeri. Informacije so na voljo na spletni strani cpia.goiss.it, interesenti lahko kličejo tudi na telefonsko številko 0481-481463. Pri mizi z Ballo Na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili umetniško instalacijo »A tavola con Balla - La sala da pranzo di Giacomo Balla«, ki bo na ogled do 31. decembra. Dogodek prirejajo v okviru mednarodnega dneva muzejev, na njem bo spregovorila Maria Paola Maino, direktorica rimskega arhiva uporabniških umetnosti dvajsetega stoletja. Za javnost bo razstava odprta od četrtka, 19. maja, dalje. Odprta vrata centra Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel prireja v soboto, 21. maja, med 10. in 12. uro dan odprtih vrat, ki ga namenja bodočim učencem. Potekal bo na sedežu šole v kompleksu Centra Lojze Bratuž na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Nova razsvetljava V kraju Villa Luisa v škocjanski občini bodo nocoj ob 20.30 na krožišču na pokrajinski cesti št. 19 prižgali novo razsvetljavo, za katero je poskrbela goriška pokrajina. Med udeleženci bosta zato predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in resorna odbornica Donatella Gironcoli. Mobilniki in preiskave Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo jutri, 19. maja, med 16. in 19. uro posvet na temo obravnave informacij v mobilnih pripomočkih iz tehničnega in preiskovalnega vidika. Prireja ga odvetniška zbornica iz Gorice, povezoval bo odvetnik Dario Obizzi, predavala bosta javni tožilec Massimo Lia in profesor stroke »Digital Forensics« Marco Al-vise de Stefani. Ustvarja z bombažem V galeriji državne knjižnice v Mame-lijevi ulici v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave likovnih del, ki jih je izdelala Loretta Cappanera iz Vidma. Pri svojem likovnem ustvarjanju uporablja tudi bombaž in druge tkanine ter še lepenko, vodo in sol. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Špas teater predstavlja gledališko predstavo »Čista norišnica« (Paul Poertner); igrajo Boris Cavazza, Boris Kobal, Gojmir Lešnjak - Gojc, Maša Derganc, Bernarda Oman, Primož Ekart, Damir Leventic; predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it, www.kulturnidom.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 18. maja, ob 20. uri »Kdo se boji Virginie Woolf?« (Edward Albee); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si. M& Kino iS Razstave ali 366-6861441, 331-6936603, mla-dinskidom@libero.it, www.mladin-skidom.it. V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 20.45 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La pazza gioia«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 20.15 balet »Frankenstein« (neposredno iz Royal House v Londonu). Dvorana 2: 17.30 - 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 3: 17.45 »Captain America: Civil War«; 20.30 »X-Men: Apocalis-se«. Dvorana 4: 17.00 »X-Men: Apocalis-se«; 20.15 - 22.15 »The Boy«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »La pazza gioia«. S Izleti Gledališče KOMIGO 2016 v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 24. maja, ob 20.30 V KANALU: v galeriji Keramost bo danes, 18. maja, ob 19. uri odprtje razstave Ivana Skubina; na ogled bo ob četrtkih 17.00-19.00. Prirejata Klub keramikov Kanal in PD Soča. V KANALU: v galeriji Rika Debenjaka bo v petek, 20. maja, ob 19. uri odprtje razstave »Keramike«, na ogled vsak dan do 31. maja 17.00-19.00. V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. Ascoli 8/1) v sklopu festivala eStoria bo v soboto, 21. maja, ob 16. uri odprtje razstave »Catene invisibili«, spregovorila bosta Alessandra Santin ter umetnik Damson. V GORICI: v lokalu Sporting Club v Ul. Madonnina del Fante 15 bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Armanda Rogantinija »Živali med Prvo svetovno vojno«. SI Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da potekajo brezplačne poskusne lekcije na Glasbeni matici v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu; informacije po tel. 0481531508, gorica@glasbenamatica.org. TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videode-lavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); Informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 Zemono, Col, Ad Pirum v spremstvu Andreja Štekarja; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210, ali in-fo@estoria.it od ponedeljka do petka 15.00-18.00. ¿j Čestitke Draga ZORA! Vse naj-najboljše za tvoj 24. rojstni dan ti želimo mama, tata in stric Edi. KONCERT CERKVENIH PESMI otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov bo potekal v petek, 10. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Štan-drežu. Rok prijave je petek, 20. maja, informacije v uradu ZCPZ, tel. 048131817, corili01@gorica.191.it. Urad je odprt ob ponedeljkih in sredah 8.0018.00, ob torkih, četrtkih, petkih 8.0014.00. Prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov. NA SV. GORI NAD NOVO GORICO bo v soboto, 21. maja, ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta Nova s solisti (Irena Birsa - flavta, Neža Jelušič - klarinet, Stefano Brusini - rog, Mojca Ba-tič in Ana Cotič - violina, Barbara Grahor - viola, Polona Soban - violončelo); www.gdnova.si. ZDRUŽENJE RODOLFO LIPIZER prireja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v torek, 24. maja, ob 20.45 koncert pianista Carla Levija Minzi-ja in simfoničnega orkestra Transil-vania iz Romunije. □ Obvestila BREZPLAČNI VODENI OGLEDI po zgodovinskih poteh v odkrivanju mesta Gorica: v petek, 20. maja, ob 10. uri »Gorica v arhivih«; v nedeljo, 22. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Zelda - raztresena grajska čarovnica«; v nedeljo, 29. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Lov za zakladom po Grajskem naselju«; obvezna navaja po tel. 320-6392571. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 27. maja, odpeljal avtobus udeležence izleta na Goli otok ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Go-riščka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in na avtocesti pri Devinu. Organizatorji priporočajo, naj udeleženci preverijo veljavnost dokumenta za Hrvaško. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. GORIŠKA DELEGACIJA FAI prireja obisk gradu Dobrovo z ogledom razstave Zorana Mušiča v soboto, 21. maja. Zbirališče na glavnem trgu v Loč-niku ob 15.30, informacije in najave pri točkah FAI v Gorici (knjigarna Antonini na Korzu Italia) in Tržiču (knjigarna Rinascita na Dre v. San Marco) ob torkih med 17. in 18. uro. SPDG prireja 3. kolesarski izlet MTB sezone 2016 v nedeljo, 22. maja. Predstavitev izleta bo v četrtek, 19. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Tokrat je na vrsti Nanos, tura je zahtevna, obvezna uporaba čelade. Zbirališče na parkirišču pred mejnim prehodom Rdeče Hiše - Rožne Doline (na italijanski strani) v nedeljo, 22. maja, ob 7.30; informacije in prijave po tel. 3288292397 (Robert). »KNJIGA OB 18.03« - AVTOBUSNI IZLETI z odhodom s trga pred železniško postajo v Gorici: v petek, 20. maja, na temo publikacije, ki jo je uredil Mimmo Franzinelli »Giornale di Guerra di Benito Mussolini«; v soboto, 21. maja, arheološko potovanje v starorimsko cesarstvo: Ajdovščina, AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja 2016, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Jamljah. MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA v mesecu maju z brezplačnimi vadbami: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheer-leading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgori-ca@gmail.com). ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba mini-volleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 3881703122, andrea.bin@libero.it 15 Prireditve »SREČANJE POD LIPAMI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v četrtek, 19. maja, ob 20.30 bo predstavitev znanstvenokritične izdaje dnevnika ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča (1850-1937). O Jegličevem dnevniku bo spregovorila Marija Čipic Rehar z ljubljanskega nadškofijskega arhiva, z gostjo se bo pogovarjal prof. Adrijan Pahor. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016 V ŠTAN-DREŽU (v župnijskem parku med lipami): v petek, 20. maja, ob 20.45 razstava umetniških del iz stekla in keramike Ede Miklus; v soboto, 21. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole na temo športa, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 22. maja, ob 19. uri nastop štandreškega župnijskega otroškega zbora, MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe in zbora OŠ Fran Erjavec iz Štandreža, sledil bo ples z ansamblom Hram; v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri nastop folklorne skupine Santa Gorizia, nagrajevanje extempore in komedija PD Štandrež, sledil bo ples z ansamblom Hram. Na voljo bogat srečelov, odlični šparglji, domače jedi in pijače. Prireja PD Štan-drež s pokroviteljstvom ZSKP. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 20. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »XXV anniversario di co-stituzione - Sodalizio Abruzzesi e Molisani in Friuli Venezia Giulia«. Povezovala bo novinarka Margherita Re-guitti; vstop prost. V NOVI GORICI: v gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo v četrtek, 19. maja, med 16.30 in 18. uro srečanje z naslovom »Vzgoja odgovornega in spoštljivega otroka in mladostnika«. Prirejajo Mladinski center Nova Gorica, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Katje Škrabar »Sem to res jaz?«; v ponedeljek, 23. maja, bo ob 18. uri predavanje »Fotografska ustvarjalnost Milana Klemenčiča« v sklopu Lutkovnega leta 2016; www.ng.sik.si. V PODTURNU v Gorici: ob 10-letnici odprtja župnijske dvorane »Incontro-Srečanje«: v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Roka bo koncert vokalne skupine Note d'autore v spomin na žrtve potresa ob 40-letnici. V soboto, 21. maja, ob 20.30 bo prireditev »Il dovere del ricordo«. Danes, 15. maja, je na ogled razstava Franca Du-ga »Cosi e del tempo vissuto ...« (10.00-12.00, 15.00-18.00). 11. FESTIVAL VRTNIC V NOVI GORICI: razstavo fotografij Danila Kotnika z naslovom »Dišeči portreti bur-bonk« bodo odprli v sklopu srečanja ljubiteljev vrtnic v petek, 20. maja, ob 19. uri v pasaži centra Eda. Moški pevski zbor Provox bo v vrtu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nastopil v soboto, 21. maja, ob 20. uri (ob slabem vremenu v dvorani Frančiškanskega samostana). Rožne nasade v mestu si bo pod strokovnim vodstvom Edija Prošta mogoče ogledati v nedeljo, 22. maja, zbirališče ob 10. uri pod arkadami stavbe občine Nova Gorica. KD BRIŠKI GRIČ prireja ob zaključku kulturne sezone v petek, 20. maja, ob 20. uri na sedežu društva v Števerja-nu nastop Malih briških slavčkov z venčkom narodnih pesmi, večer bo popestrila otroška gledališka skupina kulturnega društva Skala iz Gabrij z igrico »Mali Butalci«. »BESEDA, IZRAZ, MIKROFON 2016« v Mali dvorani Župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu se bosta odvijali predavanji: v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. ure predavanje in prikaz ličenja ter ma-skiranja z Irino Giormani; v soboto, 28. maja, od 15. do 18. ure predavanje o oblačenju in javnem nastopanju z Leo Pisani. Pobuda v organizaciji ZSKP Gorica in Dramske družine SKPD F.B. Sedej; informacije po tel. 345-4566365 (Ilaria Bergnach, samo v popoldanskih urah), dramska.druzina@sedej.org, www.sedej.org. ZAKLJUČNA PRIREDITEV SKRD JEZERO iz Doberdoba bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri v društvenih prostorih. Gostje večera bodo trio harmonik Dolina, učenci flavte pri Pihalnem orkestru Kras, Slavica Radinja, ki bo predstavila lepote Japonske; na ogled bosta razstava ročnih del tečajev pletenja, kvačkanja in klekljanja ter razstava izdelkov otrok, ki so obiskovali ustvarjalni laboratorij. DIJAŠKI DOM prireja v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, v petek, 27. maja, ob 18. uri muzikal »Matilda vsemogočna« (režija, Andreja Benede-tič); informacije www.dijaskidom.it. 0 Mali oglasi PRODAJAMO lep, rdeč, metaliziran skuter Ovetto-MBK 50 cc, letnik 1999, v odličnem stanju, lepo vzdrževan, vedno v garaži. Plačana prometna taksa za leto 2016, komaj opravljen tehnični pregled, možnost ogleda; tel. 329-8973526. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.30, Alice Rivolt por. Cantarutti (iz bolnišnice v Pal-manovi ob 14.00) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Albina Jugo-vac vd. Jelenkovic (iz bolnišnice ob 10.50) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 12.00, Livia Massimigliano vd. Lamon (iz bolnišnice ob 11.50) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepe-litev. DANES V TURJAKU: 11.00, Nerea Zuberti vd. Tomasin (blagoslov v bolnišnici v Tržiču, kjer bo ležala med 10.00 in 10.40) na pokopališču. 1 6 Sreda, 18. maja 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ki Ji O NAŠEM TRENUTKU Kulinarična kultura in slovenski prostor Ace Mermolja V okviru Kulinartfesta, ki ga prirejajo v Volčjem Gradu, med prireditelji je tudi ZTT, sem se prejšnji torek udeležil srečanja s Slavko in Iztokom Ilichem, ki sta vseslovensko poznana etnografa, raziskovalca slovenske kuhinje in poznavalca novih kuharskih tendenc v Sloveniji in v Evropi. Srečanje je bilo v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Slavka Ilich je raziskovalka, odlična kuharica in poznavalka vsemogočih prvin, kar je bistveno za staro in novo kuhinjo. Njena knjiga »Paradižniki z mojega vrta« je npr. nenavadno bogata knjiga, ki nas seznanja z res številnimi vrstami paradižnika in z njihovo uporabo. Sama avtorica goji mnogo sort paradižnikov. Gre za primer, kako vneseš v slovensko kulinarično tradicijo novost. Iztok Ilich raziskuje slovensko etnografsko zapuščino ter kuhinjsko tradicijo in knjige, ki so bile napisane o kuhinji. Hrane ne razume torej kot čisti biznis, ampak kot del kulturnega izročila slehernega naroda. Početje zahteva posebno vrsto ljubezni, saj je danes kuhinja predvsem posel. To dokazujejo npr. neštete televizijske oddaje o kuhinji, kjer postanejo kuharji zvezdniki kot nogometni ali filmski igralci. V tem smislu je Kulinarfest bitka med Davidom in Goliatom. Srečanje z Slavko in Iztokom Ilichem v Sežani ni privabilo skoraj nikogar in to kljub reklami in člankov. Dokaz, kako resnost ne privlači. Srečanje intimne sorte se je vendarle razvilo v predavanje in v krajši razgovor. Sam nisem poznavalec ali ljubitelj kulinarike. Moja borba je dieta, spopad z odvečno težo, holesterolom in sladkorjem. Kljub temu sem zinil svojo. Vzpodbudil me je stavek Slavke Ilich o »italijanski Gorici«. Kulinarično vzeto je ena sama Gorica, ki je deloma slovenska. Naj mi bralci dovolijo, da zaplavam med spomine. Po mojem šestem letu smo se preselili s Travnika v Ul. Palladio, kjer se pričenja Livada. Šlo je in deloma še gre za širše območje, ki se je iz malih samostojnih hišic preli-lo v polja in vrtove vse do roba nad Sočo in tja do Solkana. Tu smo bivali Slovenci, Furlani in Italijani, večinoma južnaki, ki so jih preselili v Gorico in so si, predvsem višji funkcionarji, sezidali hišice. S teh krajev naj omenim vsaj družine Baša (bil je direktor Kmečke banke), Bavcon, Bratina, Korsič, Rustja, Gravner, Pavšič in v večji vili je stanovala družina Leban, nato naj ne pozabim na družino Bednaržik in pol kilometra (pred območjem) je bila Komijančeva vila. Zvečina je to bilo slovensko malo in bogatejše meščanstvo. Proti njivam so bile slovenske in furlanske kmetije, kmetija pa je bila celi v bližini Atemsove palače. Preko Livade je tekla nora meja med Italijo in Jugoslavijo. Bila je nora, ker je sekala vrtove, njive in celo dvorišča od hiše. K sreči se včasih človek upre norosti. Tako smo imeli ob propustnici, ki je bistveno razbremenila težo meje, tudi dvolastniško propustnico. Do nje so imeli pravico kmetovalci, ki jim je polovico njive ležalo v Italiji, polovica pa v Jugoslaviji. Pol krompirja so imeli v JU in pol v I, pol vinograda v socializmu, polovico v kapitalizmu. Z dvo-lastniško pa so lahko tudi na Livadi z vozovi prekoračili mejo z eno samo šprango, z utico in enim miličnikom. Pokazali so dokument in nato so lahko orali, kosili, sejali, pobirali in vozili darove skupne in ločene zemlje. Livada je bila bogata na zele-njavah in povrtninah. Bila je posebnost. Moja nona je bila, da bi se ne zmotili, s Kostanjevice na Krki. Njen oče in mati sta imela tam doli veliko posestvo in veliko gostilno, ki je še danes. Moja nona je obiskovala v Ljubljani meščansko šolo za dekleta. Naučila se je izborno kuhati in se seznanila z meščansko, dejansko Dunajsko, kuhinjo. Ko je po čudnih poteh (nenavadno srečanje z nonotom sredi prve vojne) prišla v Gorico, se je naučila italijanščine in spoznala tamkajšnjo kuhinjo. Tako je bilo povsem normalno, da smo doma jedli tudi furlansko frtaljo, mnoge zelenjave, danes sloviti solkanski redič, bele špargeljne, artičoke, ki se jih je navadila moja mama na študiju v Rimu, in še mnogo jedi, ki so bile v Sloveniji nepojmljive. Seveda so te skrivnosti uživali tudi Slovenci s Šempetra, Vrtojbe in v iz drugih vasi, ki so bile del iste zemlje in iste kulinarične kulture, le da je bila vmes meja. Z Brd so prinašali debele češnje, sladko grozdje, vino, salame in mnogo dobrot. Moja nona je bila mojster spajanja različnih jedi. Kuhala je izborne štruklje, šmoren, nadevane piščance in obenem špagete, riž in drugo, kar so v Jugoslaviji spreminjali v neužitne kaše. Spominjam se na male drame. Ko me je mama vozila na počitnice v Bohinj, v Ljubljano in v Kostanjevico, je bilo vse lepo, a le do kosila. Čakalo me je nekaj neužitnih jedi. Mešana solata je bila, in po nekod še je, neznosni trijo rdeče pese, ri-banega zelja (surovega) in solate, ki je trša od podplatov. To naj bi jedel, ko smo bili vajeni razkošne zelenjave. Enako hud obrok je kot predjed predvideval juho, kot glavno jed pa kepo razku-hanega riža ali špagetovo brozgo. Doma, v »italijanski Gorici« smo bili vajeni vsakovrstnih zele-njav, špagetov »al dente« in rižote, kot jo jedo, kjer raste riž. Vseeno smo bili Slovenci, a kulinarično zelo oddaljeni od Gorenjcev... občina komen - Tretja izvedba Kulinartfesta Na Volčjem Gradu kuharske knjige odprti borjači in dobra hrana KOMEN - Sejem kuharskih knjig, kraške dobrote, odprti borjači ter gostoljubni krajani je formula Kulinartfesta, ki že tretje leto na Volčji Grad pri Komnu privablja številne obiskovalce. Zgodilo se je prejšnjo soboto, ko je prirediteljem - društvu Debela griža - sredi dneva nekoliko prizaneslo tudi sicer vikendu nenaklonjeno vreme. V sklopu festivala so predstavili tudi volčjegrajsko specialiteto, repo tropinko. »Na Volčjem Gradu so od nekdaj plesali za debelo repo. Recepta za repo tropinko nas je naučila soseda Mara Štolfa, po domače Skočna,« je za Primorske novice povedala Romana Marinšek Logar. Ona je »kriva«, da je iz preproste ideje nastal prav resen lokalni produkt. Repe pa niso cenili le Kraševci, ampak povsod po Evropi. Pravi strokovnjak za repo v Furlaniji je Enos Costanti-ni, ki so ga ob tej priložnosti povabili na Volčji Grad. Tudi Furlani so repo pripravljali v tropinah grozdja, pa tudi z jabolki, repo pa so kisali tudi v lastnih listih. V Mržkovi domačiji, osrednjem prireditvenem prostoru, so lahko obiskovalci repo tropinko tudi okušali. Svoja vrata je odprlo tudi sedem domačij, kar je gotovo pomemben korak naprej v razvoju vasi, je podčrtal Sergij Stancich iz biodinamične kmetije Pri Kamnarjevih in novi predsednik društva Debela Griža. V odprtih borjačih so lahko obiskovalci pokušali kraške dobrote in med, ob prijaznih domačinih pa tudi spoznali kraško arhitekturo. Utrinki s sobotnega Kulinartfesta na Voljčem Gradu pri Komnu foto damj@n Darji Pirkmajer Valvasorjeva nagrada KOPER - Dobitnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2015 je muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje Darja Pirkmajer. Nagrajenko so razkrili na včerajšnji novinarski konferenci pred današnjo slovesnostjo, ki bo prvič potekala v Kopru, v tamkajšnjem prenovljenem pokrajinskem muzeju. Pirkmajerjeva je bogato arheološko dediščino Celja in celjskega prostora z izjemnimi projekti Kelti na Celjskem, Rifnik in Knežji dvor v Celju ohranila, popularizirala in ponesla v svet, je v utemeljitvi zapisala komisija za podelitev Valvasorjevih nagrad. Komisija je podelila tudi tri Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Te bodo prejeli Igor Sapač, Franci Lazarini in Špela Šubic za razstavno-založniški projekt Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem; Jure Mikuž in Nina Pirnat Spahic za projekt Čarobni svet stripa: Tomaž Lavrič; ter Ana Porok, Katarina Toman Kracina, Maja Kovač in Blaž Peršin za celovito prenovo Plečnikove hiše in postavitev stalne razstave. Križarke brez topov V Trst prihajajo skoraj vsak teden velike turistične ladje, ki imajo na krovu po 5 in več tisoč potnikov, pravi plavajoči nebotičniki, ki skoraj zasenčijo tržaško pomorsko postajo. V Trstu najdejo primerno globoko morsko dno, tako da je njihova prisotnost prej koristna kot škodljiva, za razliko od Benetk, kjer tem velikankam dovolijo, da plujejo po Kanalu Sv. Marka. Te ladje, v pomanjkanju primernega izraza, imenujemo kar »križar-ke«, ker pač križarijo po svetovnih morjih. »Križarka« seveda ni pri- merno ime, saj so križarke velike bojne ladje, ki so bile pomemben sestavni del vojnih mornaric že konec 19. stoletja. Spomnimo se samo na rusko križarko Auroro, katere topovski strel je pomenil začetek oktobrske revolucije. Aurora sicer ni imela sreče v raznih vojnah: v vojni z Japonci, v začetku prejšnjega stoletja, se je komaj rešila, v drugi svetovni vojni pa so jo Nemci potopili. Stalin jo je spet povlekel na površje in od tedaj je muzejski eksponat. Slovenci nismo nikoli imeli križark, saj je segalo slovensko morje nekoč od Devina do Barko-velj in smo poznali prej čupe kot križarke, tudi danes pa Slovenija morja nima prav veliko. Kaj pa naj rabimo za take ladje, namesto besede »križarka«, ki se je sicer že udomačila, saj te ladje plujejo kri-žemkražem po vseh svetovnih morjih. Morda bi jih bilo primerno označiti, kot sem nekoč bral ne vem kje, velika potniška ladja, turistična velikanka ali pa kratkomalo čezo-ceanka, saj drugih čezoceanskih potniških ladij sploh ni več. za mlade Prijavite se na konferenco Povezujmo! Krovna mladinska organizacija Mladinski svet Slovenije, v sodelovanju in ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, organizira mednarodno konferenco Povezujemo, ki bo 3. in 4. junija 2016 v hotelu Lipa v Monoštru na Madžarskem. Konferenca je namenjena mladim Slovencem med 18. in 30. letom starosti, ki živijo v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji. Namen projekta »Povezujemo« je povezati in vzpostaviti temelje za trajne vezi med mladimi Slovenci, ki živijo v Avstrij, na Madžarskem, na Hrvaškem, v Italiji in v Sloveniji, s ciljem utrjevanja in ohranjanja narodne, jezikovne ter kulturne identitete, medsebojno povezovanje mladih in mladinskih organizacij ter povezovanja organizacij iz zamejstva in njihovega članstva z Republiko Slovenijo in krepitev dejavnosti mladih in za mlade. Na konferenci bo sodelovalo 35 udeležencev. 20 mest je predvidenih za predstavnike mladih Slovencev, ki živijo v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem, v Italiji, 15 mest pa za mlade iz Slovenije. Pri izbiri udeležencev bodo imeli prednost člani mladinskih organizacij in organizacij zamejskih Slovencev. Organizator krije stroške nastanitve, prehrane in prevoza. Interesenti se na konferenco Povezujemo lahko prijavijo preko elektronskega obrazca. Prijave zbirajo do 22. maja 2016. Za vprašanja ali pojasnila pišite na pr@mss.si. Sreda, 18. maja 2016 1 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Tina Maze diplomirala MARIBOR - Najuspešnejša slovenska alpska smučarka Tina Maze je napravila še en velik korak v svoji karieri. Včeraj je namreč diplomirala na Univerzi v Mariboru in postala profesorica razrednega pouka. Kot je šampionka ob poziranju z zaključenim diplomskim delom in čepico zapisala ob fotografijah na svojem twitter profilu, je »zelo vesela in ponosna. Ob uspešni športni karieri sem postala tudi učiteljica razrednega pouka.« 3 Rekorden Jan Oblak MADRID - Čeprav sezone še ni konec - ostaja še finale lige prvakov v Milanu -, španski mediji že poročajo o zgodovinskem dosežku, ki je uspel slovenskemu vratarju Janu Oblaku. Statistično gledano je najuspešnejši vratar v 113-letni zgodovini Atletica iz Madrida. Oblak je z 0,61 prejetega zadetka na tekmo ali 43 na 71 tekmah v dresu Atletica precej pred drugim najuspešnejšim klubskim vratarjem Thi-bautom Courtoisom, katerega je pravzaprav nasledil med vratni-cami. Belgijec ima povprečje 0,82 (126 zadetkov na 154 tekmah). nogomet - Juventusu v Italiji najbrž še naprej nihče ne bo dorasel Premoč brez konca Korak od zgodovine. Juventus se je z osvojitvijo petega zaporednega naslova v A-ligi izenačil sam s sabo (med leti 1931 in 1935), z velikim Torinom Mazzole, Grezarja in drugih (19431949), ki šestega naslova niso mogli na-skakovati zaradi prerane smrti vseh igralcev v letalski nesreči na Supergi ter Interjem (v letih od 2006 do 2010). Prav šesti zaporedni naslov je glavni cilj črnobelih v naslednji sezoni, saj bi na tak način postavili nov mejnik v zgodovini A-lige. Pri Juventusu že gradijo za prihodnjo sezono. Enemu izmed tekmecev Romi naj bi »izmaknili« bosanskega vezista Miralema Pijanica in s tem bi klub končno ugodil Allegrijevi zahtevi po polšpici, ki bi mu omogočila več manevrskega prostora pri sestavi ekipe. A črnobeli želijo ne le naska-kovati rekorden šesti naslov. Kljub temu, da so se po lanskem finalu letos od lige prvakov poslovili že v osmini finala, so v taboru Juventusa namreč prepričani, da lahko z nekaj posegi sestavijo ekipo, ki bi lahko naskakovala tretji naslov klubskih evropskih prvakov. Prav zato želijo najprej zadržati najboljše s Pogbajem na čelu, ob Pijanicu pa naj bi Andre' Gomes (Valencia) okrepil vezno vrsto, mladi napadalec Gabriel Jesus pa napad, kjer čakajo na odgovor Real Madrida za Morato. Monopol Juventusa na Apeninskem polotoku bi lahko še dolgo trajal. Gre za najbolj organizirano društvo, ki je v zadnjih letih ogromno investiralo tudi na marketinški ravni, kar pomeni dodaten priliv denarja. Na lestvici najbogatejših nogometnih klubov revije Forbes je Juventus deveti, edini italijanski klub med prvo deseterico. MILAN DELNO REŠI LE POKAL -Pri Milanu in Interju so težave v prvi vrsti na društveni ravni. Interjev gospodar Erick Thohir najbrž nima dovolj denarja, da bi sestavil konkurenčno moštvo. Obenem je jasen občutek, da pri Interju ni človeka, ki bi imel jasen načrt za prihodnost. Pri Milanu Berlusconi stalno niha. Po eni strani se zaveda, da bi na primer v kitajskih rokah društvo imelo več možnosti, da se znova povzpne na vrh, po drugi pa se noče odpovedati vodenju kluba, ki je zanj tudi zabava. Žal so nekatere njegove odločitve - v prvi vrsti odslovitev Mi-hajlovica - Milan letos stale kvalifikacije v evropski pokal. Seveda črnorde-čim ostaja sobotni finale italijanskega pokala proti Juventusu, drugače bi bila sezona Milana pravi polom. TOTTI IN HIGUAIN - Prvi alternativi Juventusu v sezoni 2016/2017 naj bi bila tako znova Napoli in Roma. Predsednik Napolija De Laurentiis mora najprej prepričati Higuaina, da ostane pod Vezuvom. Novi rekorder v A-ligi -dosegel je 36 zadetkov v 35 tekmah! -ima številne ponudbe iz drugih kakovostnih prvenstev (Španije, Anglije in tudi s strani PSG-a, ki išče nadomestilo za Ibrahimovica). A niti bolj bogata pogodba ga ne bi prepričala, da ostane v Neaplju, če ekipa ne bo konkurenčna. Totti bo najbrž podaljšal pogodbo z Romo še za eno sezono, nejasnosti z nje- Peti zaporedni naslov, že razmišljajo pa tudi o šestem ansa govo in Pjanicevo bodočnostjo pa nista najboljša pokazatelja za prihodnje leto. PRESENEČENJA (NI)SO MOŽNA - Zelo velik medijski poudarek nad zmago Leicestra v angleški Premier League je povsem upravičen, saj je »palček« zmagal v boju proti pravim mednarodnim mogotcem. Leicester je dokaz, da občasno lahko železna volja in nekatere srečne okoliščine (povprečni nastopi obeh Manchesterjev in Chel-seaja) premagata milijonske investicije drugih klubov, vendar v Italiji ni na vidiku takega društva. V tem trenutku bi lahko med malimi le Sassuolo ciljal na odmevnejši rezultat, a že letošnja mo- žna uvrstitev v evropsko ligo (odvisni so od zmage/poraza Milana) bi bila za črno-zelene iz Emilije res senzacionalen uspeh. PALERMO REŠEN - Na dnu razpredelnice se je nazadnje zmage veselil Palermo, ki je po obstanku segel po zmagi proti Veroni in kljub devetim (!) zamenjavam na klopi (sicilski klub so v letošnji sezoni vodili Iachini, Ballardini, Viviani, Bosi, Tedesco, znova Bosi, znova Iachini, Novellino in znova Ballardini). Na zadnji tekmi je bil odločilen Maresca, ki ga je predsednik Zam-parini med sezono dvakrat izključil iz ekipe. Obstanek, Zampariniju nav- kljub, bi lahko zatrdili. V B-ligo se torej selijo Verona, Frosinone in Carpi. Zlasti za Emilijce je izpad boleč, saj ga po prikazani igri niso zaslužili. Med ekipami, ki so lani napredovale iz B-lige, se je obstanka veselila edino Bologna. HVALA, DI NATALE - V nedeljo je odigral svojo zadnjo tekmo (in dosegel zadnji gol) za Udinese Toto' Di Natale. Po 12 sezonah, 445 nastopih in 209 golih se poslavlja najbrž najboljši napadalec v zgodovini furlanske ekipe. Di Natale bo zdaj pred zahtevno izbiro: obesiti copate na klin in se preizkusiti za uradniško mizo ali nadaljevati športno pot kje drugje? (if) APrimorski ~ dnevnik Slovenec na čelu Uefe? LONDON - Predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin naj bi bil eden najresnejših kandidatov za novega predsednika Evropske nogometne zveze, poroča britanski časnik Daily Mail. Volitve za naslednika Michela Plati-nija, ki je moral zapustiti vodilno mesto zaradi korupcijskega škandala, bodo 18. septembra v Baslu. Daily Mail je na spletnih straneh zapisal, da se je v zadnjem času med kandidati pojavilo novo ime, in sicer 48-letnega aktivnega pravnika iz Ljubljane, specializiranega za področje športa, ki je postal predsednik NZS leta 2011. Westbrook presenetil Curryja OAKLAND - Košarkarji Oklahoma City Thunder so v prvem krogu konferenčnega finala na Zahodu premagali gostitelje Golden State Warriors s 108:102 in povedli z 1:0 v zmagah. Stephen Curry je za poražence dosegel 26 točk, Rus-sel Westbrook je za zmagovalce dosegel točko več. Ranieri za kolege najboljši LONDON - Trenerja Leicester Ci-tyja Claudia Ranierija so v Angliji razglasili za najboljšega v minuli sezoni premier lige. To so izglasovali kolegi na trenerskih klopeh drugih klubov, s tem pa le potrdili izbor angleške zveze (FA), ki je Italijana ravno tako izbrala za najboljšega trenerja sezone. Andrea Giani brez Čebulja LJUBLJANA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v ljubljanskem Tivoliju opravila zadnji trening pred odhodom v Brazilijo, kjer se bo skoraj 14 dni pripravljala z eno od najboljših reprezentanc na svetu, z njo pa odigrala tudi dve uradni (21. in 22. maj) in še dve prijateljski tekmi. V olimpijsko državo pa ne bo odpotoval eden od nosilcev igre Klemen Čebulj, ki zaradi družinskih razlogov ostaja doma in se bo v Mariboru pripravljal skupaj z mladinsko reprezentanco. nogomet - Danes finale evropske lige Sevilla petič ali Liverpool četrtič? BASEL - Nogometaši Seville in Li-verpoola bodo danes ob 20.45 v Baslu igrali finale evropske lige. Naslov brani prav andaluzijska ekipa, ki bo iskala tretjo zaporedno zvezdico v tem tekmovanju. Stavnice rahlo prednost dajejo angleškemu predstavniku. Sevilla je sicer že rekorderka tekmovanja s skupno štirimi naslovi, najboljša je bila v letih 2006, 2007 (takrat še pokal Uefe), 2014 in 2015, medtem ko se Liverpool lahko pohvali s tremi tovrstnimi lovorikami, in sicer iz let 1973, 1976 in 2001. Tega tekmovanja sicer vsi ne jemljejo najbolj resno, Tottenham je, denimo, dal prednost domačemu prvenstvu, kjer se je neuspešno boril za naslov prvaka, v osmini finala proti Borussii Dortmund tako ni igral z vsemi najboljšimi možmi. »Vsi, ki so povezani s Sevillo, uživajo v tem tekmovanju. Vedno sem vsakogar spodbujal, naj evropski ligi pokaže strast, ki si jo zasluži,« poudarja trener Andaluzijcev Unai Emery, ki je ekipo pripeljal do zadnjih dveh naslovov v tem tekmovanju. Pomanjkanje pravega odnosa pa pri ekipah ni več toliko prisotno, odkar si zmagovalec evropske lige zagotovi igranje v bogati ligi prvakov. Tako Se-villi kot Liverpoolu se v domačih prvenstvih ni uspelo uvrstiti na mesta, ki vodijo v elitno klubsko tekmovanje, kar pomeni, da bodo na stadionu St. Jakob Park v igri milijoni. Liverpool je zgodovinsko gledano eden evropskih velikanov s petimi naslovi najboljšega v Evropi, a od zadnje zmage v ligi prvakov (2005) so rdeči dvignili le še pokal FA (2006) in ligaški pokal (2012). Trenerja Brendana Rodger-sa je oktobra zamenjal Jürgen Klopp. Napredka v igri ni bilo hitro opaziti, a zgodil se je, ne nazadnje je Liverpool igral v finalu ligaškega pokala. »Možnosti so 50-50. Ne bo lahko. Ni naključje, da je Sevilla v finalu, toda mogoče je prav vse. Če bomo v polni postavi, potem nas ne more nihče nadi-grati,« meni branilec Liverpoola Dejan Lovren. Tekmo bodo sodili Švedi na čelu z Jonasom Erikssonom. (sta) kolesarstvo - 10. etapa dirke po Italiji Ciccone osvojil etapo, Jungels v rožnati majici SESTOLA - Italijan Giulio Ciccone je zmagovalec desete etape kolesarske dirke po Italiji, ko so morali kolesarji premagati 219 kilometrov od kraja Campi Bi-senzio do Sestole. V rožnati majici vodilnega pa je zdaj Luksemburžan Bob Jungels (Etixx - Quick-Step), potem ko je doslej vodilni Italijan Gianluca Brambilla na gorski etapi zaostal več kot tri minute. 21-letni Ciccone je v cilj po pobegu prikole-saril sam, pred najbližjim zasledovalcem Rusom Ivanom Rovnijem (Tinkoff) je imel 42 sekund naskoka. Tretji je bil Ko-lumbijec Darwin Atapuma (BMC) z minuto in 20 sekundami zaostanka. V skupnem seštevku je zdaj v rožnatem Jungels, 26 sekund zaostaja Ko-staričan Andrey Amador (Movistar), tretji je Španec Alejandro Valverde (Movistar) s 50 sekundami zaostanka. Bram-billa, moštveni sotekmovalec novega vodilnega, je padel na šesto mesto (+ 1:11). Po včerajšnji etapi pa v konkurenci ni več enega od kandidatov za visoka mesta, ka-petana ekipe Sky Mikela Lande, ki je zaradi slabosti odstopil sredi etape. Vrstni red: 1. Bob Jungels (40:19,52), 2. Ciccone je včeraj prvič zmagal na Giru Andrey Amador (+26), 3. Alejandro Valverde (+50), 4. Steven Kruijswijk (+50), 5. Vincenzo Nibali (+52), 6. Gianluca Bram-billa (+1,11 ), 7. Rafael Majka (+1,44), 8. Jakob Fuglsang (+1,46), 9. Ilnur Zakarin (+2,08), 10. Esteban Chaves (+2,26) 18 Sreda, 18. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji motociklizem - Mitja Emili osvojil nedeljsko dirko Kralj Vallelunge Lanska zmaga v Mugellu v prvenstvu National Trophy ni bila le priložnostna. Takrat je Emili najboljše izkoristil povabilo organizatorjev ali t.i. »wild card« in ob zaključku že uspešne sezone v manj kakovostnem prvenstvu Michelin Power Cup 600 močno potrkal na vrata prestižnejše državne trofeje. Ta so se mu v sezoni 2016 na ste-žaj odprla, Emili pa je že v prvi etapi upravičil zaupanje. Proseški dirkač je namreč ob drugem poskusu v Valle-lungi moštvo Tecnobike in pokrovitelje poplačal z zmago. Konec tedna se je pričakovano začel v znamenju deževja, tako da so za sobotno večerno dirko obveljali najboljši časi s petkovega treninga, kar je za Emilija pomenilo start iz 6. mesta. Vse kar je sledilo na sobotni dirki, je bolj spominjalo na rusko ruleto. Padcev je bilo kar 17. V gramozu ob robu cestišča se je znašel tudi Emili s svojo Hondo, a je spet sedel za krmilo in bil na koncu sedmi. Sobotno deževno dirko je Emili začel previdno in nadoknadil tudi nekaj mest. Postopoma pa je povišal ritem, dosegel najhitrejši krog, nato je po začasnem četrtem mestu zdrknil na tla. »Priznam, da sem po previdnem začetku in povišanju tempa začel malenkostno pretiravati. Po padcu nisem obupal. K sreči nisem utrpel nobene poškodbe. Motor ni bil resno poškodovan, kar mi je dovolilo, da sem lahko prvo dirko zaključil na dokaj solidnem 7. mestu,« je prvi nastop komentiral Emili. Nedeljska jutranja dirka je bilo novo poglavje. Dirkači razreda 600 so zeleno luč 12 krogov dolge dirke uvideli v suhih razmerah. Emili je startal s šestega mesta in se takoj prebil v ospredje. S petim krogom je prevzel vodstvo in počasi stopnjeval prednost pred drugouvrščenim De Luco na Yamahi. »V nedeljo nisem bil stoodstotno prepričan, da bom lahko konkuriral za zmago. V moštvu nismo razpolagali z najboljšimi podatki o nastavitvah motorja na suhem. Predvsem amortizacija je bila velika neznanka. Izkazalo se je, da so bili dvomi odveč. Vse se je izšlo, kot je moralo, « je po zmagi dejal Emili, ki se je s prvim in sedmim mestom znašel na drugem mestu skupnega seštevka. Poleg tega je Emili na Hon-di postavil v vrsto za seboj številne Ya- Mitja Emili je na najboljši način zaključil dirkaški vikend v Vallelungi mahine voznike, ki so v razredu 600 najštevilčnejši in predstavljajo najbolj konkurenčno skupino dirkačev. Za nove boje na dirkališču bo treba nekoliko počakati. Prvenstvo National Trophy bo mirovalo vse do 3. julija, ko bo na sporedu tretja prvenstvena etapa v Mugellu. Emili pa si tako dolgega obdobja brez tekmovalnih ritmov ne more privoščiti. V kratkem bo znano, ali se bo v juniju preko povabila udeležil dirke v prestižnejšem razredu Supersport ali se bo moral zadovoljiti z nastopom na dirki prvenstva Alpe Adria. V pričakovanju novih nastopov dirkača s številko 17, lahko navijači in motoristični navdušenci podoživijo Emilijeve nastope na prvih dveh etapah prvenstva National Trophy na spletnem portalu sportube.tv, kjer v razdelku mo-toclubtv najdejo kratice CIV (campio-nato italiano velocità). Andrej Marušič cheerdance millenium Strele in Zajčki V Bottropu v Nemčiji Dijaka Štefana na deželni fazi Pred kratkim so se dijaki višješolskega zavoda Jožefa Stefana Sophie Ania-ku, Martin Vertovec, Lara Betocchi, Matej Gruden, Gabrijel Terčon, Gregor Tavčar in Ivan Roici udeležili šolskega atletskega tekmovanja na tržaškem atletskem stadionu Draghicchio na Kolonji. Najboljše sta se odrezala Sophie Aniaku, ki je z odličnim časom (12,3) v teku na 100 metrov zasedla 1. mesto in Martin Vertovec, ki je s 5,10 m zasedel tretje mesto v skoku v daljino. Oba sta se uvrstila na deželno tekmovanje, ki bo danes v Spilimbergu. Mladinska ekipa Strel društva Cheerdance Millenium Tekmovalke in tekmovalci tržaškega plesno-navijaškega kluba Cheerdance Millenium so se včeraj vrnili iz nemškega gostovanja v Bottropu. Na najbolj množičnem cheerleading tekmovanju XIII. Elite Cheerleading Championship, na katerem je nastopilo okrog štiri tisoč tekmovalcev, sta nastopili ekipi Strel (mladinke) in Zajčkov, ki sta v hudi konkurenci dosegli solidni uvrstitvi. Še posebno zelo konkurenčna je bila skupina mladink, v kateri so se morale Strele (CDM Lightningh) zadovoljiti s končnim 17. mestom. Zbrale so 5,68 točke. Zmagala je skupina Impact Supergirls (9,30). Strele so nastopile s postavo: Francesca Mastracchio, Sara Tulliach, Sofia bragagnolo, Petra San-tinato in Anastasja Knez. Slednje so tekmovalno točko opravile solidno, brez večjih napak. Zajčki (CDM Rabbits) pa so zasedli 9. mesto (6,47). Zmagala je skupina Little Wildcats (9,07). Konec tedna čaka ekipe Cheer-dance Millenium nastop na državnem tekmovanju Slo Cheer Open v Novi Gorici. □ Obvestila ZSŠDI - Komisija za odbojko prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija 2016 v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Informacije ZSSDI ali trenerji pri društvih. Sloga Tabor U13 v državnem finalu Under 14 ženske na Goriškem Villesse - Mavrica Arcobaleno 2:3 (25:13, 19:25, 25:21, 22:25, 11:15) Mavrica: Balta, Birri, Ceresatto, Cotič, Komjanc, Kovic, Paulin, Tom-sič. Trener: Magajne. V tesni zmagi v tekmi za pokal pokrajine Gorica proti Li-bertasu iz Vileša so odbojkarice Mavrice v glavnem prikazale dobro igro. Nekaj več težav so imele pri gradnji protinapada. (stc) Vrstni red: Volley Ball 20, Lucinico Millenium 12, Mavrica Arcobaleno in Libertas Villesse 11, Mossa 0. Under 13 moški Sloga Tabor bo, po osvojenem deželnem naslovu, nastopila od petka, 20. maja, do nedelje, 22. maja, v Caorlah na državnem finalu v moškem prvenstvu under 13 - 3 proti 3. Odboj-karji trenerja Berlota odhajajo na finalni del neobremenjeni in trdno odločeni, da bodo na najboljši način predstavljali deželo Furlanijo Julijsko krajino ter poskrbeli za najboljši možni rezultat v svojem dometu. V prvi vrsti pa je za igralce Sloge Tabor pomembno nabiranje igralskih izkušenj proti najbolj močnim ekipam iz cele Italije (na državnem finalu jih bo 28). (stc). Under 13 in under 12 na Tržaškem V nedeljo bo finalni del tržaškega prvenstva under 13. V končnico se je uvrstil tudi Sokol, ki je po četrtfinalnih trobojih zasedel drugo mesto. S tretjeuvrščenim Bregom sta bila točkovno izenačena, vendar je Sokol zmagal tekmo več ter se tako uvrstil v končnico prvenstva. V polfinalu se bo pomeril s Co-sellijem, drugi polfinalni par pa sta Oma in Azzurra. Pri Sokolu sestavlja delovno skupino 12 deklet, med katerimi jih je šest letnika 2004 in torej spadajo še v kategorijo under 12. Trenerka Norči Zavadlav je zadovoljna s potekom prvenstva: »Dekleta so zelo delavna in pridna. Na treningih so vedno prisotna, na tekmah pa zelo borbena. Glede na lansko leto so se zelo izboljšale, predvsem kar se tiče igre na mreži.« Pri Bregu so bolj nadarjene igralke trenirale s skupino under 14 in v tem prvenstvu tudi igrale, ostale pa v mešani skupini under 12-13 pod vodstvom Irine Pertot. V skupini so samo tri dekleta, ki spadajo v kategorijo under 13, tako da so v glavnem igrali z mlajšimi. »Zelo smo zadovoljni z visoko uvrstitvijo, ki so jo dosegla dekleta, saj je to dobra naložba za prihodnja leta,« je komentirala Pertotova. Poleg Sokola in Brega je v prvenstvu nastopal tudi Bor, ki se sicer ni uvrstil v četrtfinale, vendar je trener Saša Smot-lak z napredkom svoje skupine zelo zadovoljen: »Nadaljujemo z lanskim delom; dekleta in fantje so se zelo izboljšali, pozna se trud, ki so ga vložili na pripravah in med letom. Dokazali so tudi veliko mero borbenosti.« Delovna skupina pri Boru je prav tako kot pri ostalih dveh društvih obsegala tudi igralce kategorije under 12. Vsa tri društva so zato nastopila tudi v prvenstvu under 12: Bor in Breg z dvema ekipama, Sokol pa z eno. Finalni del tega prvenstva in turnir mini odbojke bosta tako kot že vrsto let na Trgu zedinjene Italije v nedeljo, 29. maja. Tekme bodo potekale od 10. do 15. ure. Bor: Chantal Claut, Irene Cristofoletti, Martina Marzaroli, Ta-mir Sedmak (vsi 2003), Giada Bodigoi, Noemi Fontana, Gior-gia Fumarola, Aurora Gasperini, Luca Geremia, Giada Gustin, Gaia Meton, Elena Puppin, Emanuele Terzuoli (vsi 2004), Ales-sia Savi (2005), Sofia Andlovic (2006), Alice Gasperini (2007). Trener: Saša Smotlak. Breg: Nicol Bove, Asja Rapotec, Jasmina Sedmak (vse 2003), Giulia Dinuocolo, Tanja Olenik, Dana Mahnič, Gaja Salvi, Nika Starec, Petra Zobec (vse 2004), Karin Lovriha (2005). Trenerka: Irina Pertot. Sokol: Maja Grilanc, Hana Kravanja, Zdenka Pupis, Giorgia Radina, Chiara Zonta, Tina Žbogar (vse 2003), Zala Fon, Nataša Močnik, Anja Škabar, Sofija Umek, Tinkara Vidoni, Kasia Vo-dopivec (vse 2004). Trenerka Norči Zavadlav. », m društvo(m) fanika klanjšček V naravo z mislijo na glasbo in fotografijo Na »odborniški tržnici« je bila Fanika Klanjšček zagotovo eden izmed najbolj posrečenih nakupov v prejšnjem mandatu odbora Slovenskega planinskega društva Gorica. Goričanka (letnik 1968) se je sicer v odborniške vrste vrnila po daljši odsotnosti (bila je odbornica do leta 1998), društvu pa je bila vseskozi zvesta že od mladih nog. Po povratku v odbor je Fani-ka Klanjšček zaslužna za to, da so v okviru društvenega delovanja ponovno - in uspešno - zaživele Kekčeve poti za najmlajše. »Od odbora sem se umaknila leta 1997zaradi družinskih obveznosti. Nato pa sem se kot članica s svojima otrokoma udeleževala Kekčevih poti, ki sta jih uspešno vodila Marko Lutman in Dino Paulin. Sedaj sta Manuel (let-nik1998) in Gregor (letnik2005) zrasla, tako da lahko posvetim več časa društvenemu delovanju,« pravi Fanika, ki je tudi odbornica pri skupnosti družin Sončnica in članica Fo-tokluba Skupina 75, ko le more pa se odpravi v hribe ali v naravo. »Že od mladih nog zelo rada planinarim. V prostem času tudi kolesarim, lani pa sem opravila začetni tečaj nordijske hoje v režiji kulturnega društva Sovodnje, tako da zdaj s prijatelji še vedno gojimo omenjeno športno panogo,« ugotavlja uslužbenka pri goriški prefekturi. V sklopu izletov Kekčevih poti se vsakokrat zbira po štirideset udeležencev, med katerimi so v glavnem osnovnošolski otroci v spremstvu staršev. »Marsikdo pa ima brata ali sestro, ki obiskuje vrtec, tako da večkrat prilagodimo izlet tudi za mlajše pohodnike. Včasih je to težje usklajevati, saj imajo petošolci nekoliko bolj gotov korak, priznam pa, da so večkrat manjši otroci bolj vztrajni. Vsekakor so tovrstni izleti odlična priložnost, da se najmlajši sprostijo v naravi, saj jim današnji življenjski ritem dopušča zelo malo časa za take konjičke. Med drugim spoznavajo živali in rastline, ter na lastne oči odkrivajo to, kar jim učitelji in učiteljice razlagajo v šoli,« pojasnjuje Klanjščkova, ki je med drugim velika ljubiteljica fotografije in glasbe, pred leti pa je igrala tudi odbojko pri Olympii. »Igranje odbojke me ni navdušilo, tako da sem to športno panogo opustila. Vsekakor je bilo tudi tisto obdobje enkratno, saj ti ekipni športi omogočajo, da se približaš pomembnim načelom, kot so odgovornost, resnost, solidarnost, športni duh, vse to pa doživljaš v družbi vrstnikov,« zaključuje Fani-ka. (av) / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 18. maja 2016 19 RAI3bis RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 11.55 17.50 Flashpoint 13.25 Star Trek Enterprise 15.05 Fairy Tail 15.30 Numbers 17.45 Novice 19.30 Ghost Whisperer 23.30 Film: Nemico pubblico N. i L'istinto di morte (akc., 'GS) SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. maja 2016) Vodoravno: PK, Mak, mast, pasiv, Renato, Ante, Erato, Irina Počkar, silak, Norči, idealist, ol, zar, aktiv, Ita, Anit, slavist, Aon, analogija, lavatorij, A. T., lanital, obale, odevalo, vid, tagetes, Mal, kalvarija, Ivica, Olav, tran, racak; na sliki: Norči Zavadlav. RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Volilne tribune, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 16.40 La vita in di-retta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 La Partita del Cuore 2016 23.40 Porta a porta 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il commissario Nardone 13.25 Parliamone 14.15 Serija: Sulle tracce del crimine 15.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Nad.: Cuori rubati 15.45 Serija: Provaci ancora prof 17.35 Novice 17.40 23.15 Nad.: Il commissario Rex 19.25 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Tutti pazzi per amore 21.20 Nad.: Questo nostro amore 70 RETE4 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Serija: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Serija: Hawaii Five-0 6.55 Serija: Hunter 8.55 Nad.: Bandolera 9.45 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Due irresisti-bili brontoloni (kom., '93, i. J. Lemmon) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 11. etapa 18.00 Geo 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 21.10 Film: Snowpiercer (akc., '13, i. C. Evans) 23.30 Dal tramonto all'alba - La serie _RAI5_ 13.50 23.00 Lo stato dell'arte 14.25 Wild Italy 15.10 Australia con Simon Reeve 16.15 18.50 This is Opera 17.05 Gange 17.55 Memo al Salone del Libro 18.45 Novice 19.45 La liberta di Bernini 20.45 Passepartout 21.15 Vermeer, l'occhio del pit-tore 22.10 La vita nascosta dei capolavori 23.35 Roger Waters - The Wall RAI MOVIE 14.00 Film: The Legend Is Born - Ip Man (akc., '10) 15.45 Film: L'emigrante (kom., It., '73) 17.45 Novice 17.50 Film: Io non credo a nessuno (vestern, '75) 19.30 Film: Una botta di vita (kom., It., '88) 21.15 Film: Not-te prima degli esami (kom., It., '06, i. N. Va-poridis) 23.00 Movie.Mag 21.15 Film: Blood Diamond - Diamanti di sangue (akc., '06, i. L. DiCaprio) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici - Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Amici di Maria _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Set-timo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.2518.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Serija: Due uomini e 1/2 17.00 Serija: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Segnali dal futuro (zf, '09, i. N. Cage) _IRS_ 12.30 Film: Metti, una sera a cena (dram., '69) 14.55 Film: Polizia accusa - Il Servizio Segreto uccide (det., It., '75) 16.55 Film: Prova a incastrarmi (dram., '06, i. V. Diesel) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il pianista (biogr., '02, i. A. Brody) 23.55 Film: This Must Be the Place (kom., '11, i. S. Penn) _laz_ 7.3013.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Sfera 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _lazd_ 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Serija: Providence 16.45 23.15 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: La ragazza con l'orecchino di perla (dram., '03, i. S. Johansson, C. Firth) TELEQUATTRO 6.00 13.20, 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.40 The International Propeller Club 18.00 Trieste in diretta 19.00 Cisl Informa 20.15 Happy Hour 21.00 Ring 23.30 Roma InConTra _CIELO_ 12.30 13.45 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Eve of Destruction - Distru-zione totale (zf) _DMAX_ 12.30 Rimozione forzata 13.20 Affari in va-ligia 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga-tori 15.05 River Monsters 15.55 Te l'avevo detto 16.50 Salt Lake Garage 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Cacciatori di gemme 19.30 Banco dei pugni 20.20 Affari a tutti i costi 21.10 Affari a quattro ruote World Tour 22.00 Megafabbriche 22.55 Street Custom Las Vegas 23.45 Jail: dietro le sbarre SLOVENIJA1 5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.25 Kviz: Taksi 11.40 Pisave 12.25 Dok. serija: Naši vrtovi 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Nateg in pol (kom., '12, i. C. Diaz, C. Firth) 21.30 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Vzhodnoberlinska saga SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.55 Točka 9.55 10 domačih 11.00 eRTeVe 11.30 17.00 Halo TV 12.20 Dobro jutro 14.30 Vikend paket 15.55 Dober dan 17.55 Kviz: Vem! 18.20 To bo moj poklic 18.55 Plavanje: EP 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Čas za Manco Košir 22.10 Dok.: Paco de Lucia - Svetloba in senca 23.00 Odd.: Bleščica 23.35 Aritmija _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Pozdravljeni 15.55 Ljubezen do sveta 16.20 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Road to UEFA EURO 2016 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolu-tion 21.00 Dok.: Rocco in sinovi 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.25 Artevisione magazin 22.55 Najlepše besede 23.25 Dok.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.0016.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.15 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.50 Serija: Franklin in Bash 23.45 Serija: Hiša iz kart _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.5512.25 Serija: Odvetnik z ulice 8.5513.40 Risanke 9.45 11.55 Nan.: Od zaroke do poroke 10.15 11.25, 11.40 Tv prodaja 10.3018.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.20 Film: Zadnji templjar (pust.) 16.10 Serija: Mentalist 20.00 Big Brother 20.30 Nogomet: UEFA Liga Evropa, Liverpool - Sevilla 23.00 V živo iz hiše Big Brother 23.30 Film: Sestrična Bette (kom.) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0 13.30 22.20 Bilo je nekoč 14.40 Ellen —i S d 18 j VREDNO OGLEDA 71 Sreda, 18. maja - U Slovenija 2, ob 22.10 Paco de Lucia -Svetloba in senca Nemčija, Španija 1994 Režija: Michael Meert in Jose Montes Portreti posvečeni glasbenikom so eden najbolj razširjenih in priljubljenih dokumentarnih žanrov. Jutri bodo v Cannesu predstavili film, ki ga je Jim Jar-mush posnel o Iggyju Popu, pred več kot dvajsetimi leti, pa sta nemški in španski avtor realizirala film o Franciscu Gustavu Sanchezu Gomesu, poznanem kot Paco de Lucia. Bil je eden prvih flamenko kitaristov, ki mu je uspelo uspešno prodreti tudi v druge glasbene žanre, pri tem predvsem jazz in klasično glasbo. V filmu, ki je nastal, ko je bil Paco še živ spoznamo njegovo osebnost, njegov pogled na svet, predvsem pa ga opazujemo med nastopi, tako kot pri osebnem življenju. 15.40 Nad.: Esperanza 16.45 20.10 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 22.05 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 21.20 Da, dragi! Da, draga! 23.30 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Sto deset let dolgo potovanje: zgodba o Bohinjski progi (pripravlja A. Čehovin); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od table do računalnika; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saavedra: Don Kihot - 8. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, nato Volilne tribune; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorska kronika; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bo živilska tehnologinja Marija Merljak spregovorila o zdravilnih lastnostih koprive. V nadaljevanju bo Tiziana Strazzolini - predsednica združenja Vabilo na kosilo v nediške doline - orisala tipično ponudbo domačih jedi v tamkajšnjih restavracijah in gostilnah. Ob 12.00 bosta v oddaji "Bogastvo vertikale"slovenska alpinista Andrej in Marija Štremfelj poudarila pomen pravilne prehrane na alpinističnih odpravah. Izvedeli bomo, kako sta v Himalaji preizkusila tako »naravno prehrano« kot tudi dehidrirano hrano. Spoznali bomo odzive telesa v višini na pomanjkanje vode in zakaj je slednja tako pomembna. Glasbeni magazin ob 18.00 bo posvečen nekaterim dejavnikom, ki so v začetku 20. stoletja vplivali na ustvarjalce velikih glasbeni del in sooblikovali glasbeno umetnost. V ospredju bodo tri ključne klavirske skladbe, ki so bile ustvarjene istočasno, a v različnih družbenih okoljih. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda' 18' maJa 2016 VREME, ZANIMIVOSTI _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Na obali bo pretežno jasno vreme, po nižinah pa zmerno oblačno do ponekod spremenljivo. Popoldne bodo v hribih možne kratkotrajne plohe, zlasti v Predalpah in v Kar-niji. Na obali bo predvsem popoldne pihal okrepljen zmorec. Sončno bo, čez dan bo nastalo nekaj kopaste oblačnosti. Zapihal bo veter zahodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 0, na Primorskem do 9, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. Vreme bo nestanovitno, pojavljala se bo spremenljiva oblačnost s plohami in kakšno nevihto. Dopoldne bo v spodnji nižini in na obali pihal zmeren jugo, ki pa bo popoldne slabel. Jutri se bo pooblačilo, prehodno bo rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. LIZBONA 014/21 MADRID °9/24 £ Sonce vzide ob 5.30 in zatone g ob 20.33 Dolžina dneva 15.03 Luna vzide ob 17.10 in zatone ob 4.32 1968 - Močna ohladitev v pre •in S tekli noči, meja sneženja se je ponekod spustila z pod 1000 m. V Podolševi na Koroškem (1247 m) o so zjutraj izmerili 15 cm novega snega, na Hudem < vrhu na Pohorju (1260 m) 12 cm in na Javorniku nad Colom (1100 m) 3 cm snega._ Danes: ob 1.57 najnižje -40 cm, ob 8.05 najvišje 20 cm, ob 13.25 najnižje -23 cm, o ob 19.29 najvišje 46 cm. Jutri: ob 2.18 najnižje -47 cm, ob 8.38 najvišje 24 cm, ob 13.59 najnižje -23 cm, _ob 19.57 najvišje 48 cm.__ Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje C. 500 m ............9 1000 m ...........7 1500 m............4 2000 m ...........0 2500 m ...........-4 2864 m......... -6 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 7 in v gorah 8. Marovic priznal korupcijo PODGORICA - Nekdanji predsednik Srbije in Črne gore ter sedanji visoki predstavnik črnogorske vladajoče Demokratske stranke socialistov (DPS) Svetozar Marovic je priznal, da je vodja kriminalne skupine v več večjih korupcijski primerih. Tožilstvu se je izrekel za krivega in se dogovoril za kazen štirih let zapora. Po dogovoru s tožilstvom je tako po petih mesecih pripora Marovic začasno zapustil zapor. Že pred tem sta njegov brat Dragan in sin Miloš sklenila podobne dogovore. S koruptivnimi kaznivimi dejanji pri cestnih, stanovanjskih in drugih infrastrukturnih projektih naj bi združba okoli Marovica občino Budva oškodovala za 15 milijonov evrov. Marovic je bil leta najtesnejši sodelavec črnogorskega premierja Mila Dukanovica in drugi najmočnejši politik v državi. Požar pregnal 12.000 naftnih delavcev EDMONTON - V Kanadi so okoli 12.000 delavcev na nahajališčih bitumenskega peska, iz katerega pridobivajo nafto, blizu mesta Fort McMurray pozvali k evakuaciji, saj se jim približujejo ognjeni zublji. Pred dvema tednoma so zaradi gozdnih požarov iz mesta Fort McMurray evakuirali vseh 80.000 prebivalcev. Požar se je nato oddaljil od mesta, a je v zadnjih dneh znova začel ogrožati območje. Poižar se širi s hitrostjo od 30 do 40 metrov na minuto, zato so lokalne oblasti razširile ukaz o previdnostni evakuaciji delavcev na vse obrate za pridobivanje nafte severno od Fort McMurrayja. arheologija - Izjemna najdba v Sredozemskem morju Morsko dno vrnilo dragocenosti Zelo dobro ohranjeni predmeti s trgovske ladje, ki je pred antičnim pristaniščem Ceasarea potonila v nevihti pred 1600 leti TEL AVIV - Izraelski potapljači so v Sredozemskem morju naleteli na izjemno arheološko najdbo. Na območju antičnega pristanišča Ceasarea so našli na tisoče antičnih novcev in nekaj bronastih kipov s trgovske ladje, ki je potonila v nevihti pred okoli 1600 leti, so sporočili iz izraelskega urada kulturno dediščino. Na najdbo iz poznorimskega obdobja, ki je največja v zadnjih treh desetletjih, sta pred nekaj tedni naletela ljubiteljska potapljača, ki pa sta o njej takoj obvestila omenjeni urad. Bronasti kipi, ki so sicer redkost, saj so že v antiki številne pretopili, so v izjemno dobrem stanju. Potapljači so med drugim našli bronasto svetilko s podobo sončnega božanstva, kipec boginje meseca in svetilko v obliki glave afriškega sužnja. Poleg tega so našli več predmetov, izdelanih v obliki živali, med njimi pipo v obliki divjega prašiča z labodom na glavi. Že pred dobrim letom so na tem območju našli zaklad okoli 2000 antičnih zlatih novcev, ki je pomenil pravo arheološko senzacijo. Obe najdbi po besedah vodje pomorske arheološke enote urada za kulturno dediščino Jacoba Sharvita pričata o ekonomski in trgovski uspešnosti ob zatonu stabilnosti rimskega imperija v času, ko je krščanstvo postajalo uradna vera. (sta) Najditelja in najdene dragocenosti ansa eurobarometer Mladi se čutijo zapostavljeni zaradi krize BRUSELJ - Večina mladih v EU se počuti izključene iz gospodarskega in družbenega življenja zaradi gospodarske krize, ugotavlja nova raziskava Eurobarometer. Najbolj se zapostavljene počutijo mladi v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela. V povprečju se v 28 članicah zaradi krize počuti izključenih 57 odstotkov mladih od 16 do 30 let. Ta delež je najvišji v Grčiji, na Portugalskem in Cipru ter v Španiji, ki jih je gospodarska in finančna kriza še posebej prizadela. Po drugi strani pa je ta delež najnižji v gospodarsko močnejših državah, kot sta Danka in Nemčija. Kljub temu se le majhen odstotek mladih v EU kot celoti - 15 odstotkov - počuti prisiljene zapustiti svoje države. Na vprašanje, ali so izobraževalni sistemi dobro prilagojeni na trenutne razmere v gospodarstvu in na trgu delovne sile, je v celotni EU v povprečju 59 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. Slabše mnenje o lastnih izobraževalnih sistemih so imeli v Španiji, na Cipru, v Bolgariji in Grčiji. 61 odstotkov mladih v EU ne želi delati, študirati ali se usposabljati v drugi državi članici EU za razliko od 32 odstotkov, ki bi to želeli storiti. 90 odstotkov vprašanih meni, da je znanje o delovanju EU in njenih institucijah zelo pomembno, polovica pa jih meni, da je udeležba na evropskih volitvah najboljši način za učinkovito sodelovanje v javnem življenju EU. . V raziskavi Eurobarometer, ki je potekala med 9. in 25. aprilom, je sodelovalo 10.294 Evropejcev iz vseh držav EU, starih od 16 do 30 let.