LETO XXXV., ŠT. 46 Ptuj, 25. novembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040" 1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Bratstvo in enotnost utrjujemo z dejanji (stran 3) Večje vključevanje v skupščinski sistem (stran 4) Tri desetletja v službi zdravstva (stran 6) Ocena dveletnega dela (stran 7) Izročilo 29. novembra nam vliva pogum Vsako leto vedno znova se spominjamo tistih zgodovinskih dni. ko je v Jajcu potekalo drugo zasedanje Avnoja. Ponosni smo na zgodovinsko moč, 29. novem- bra 1943. ponosni na Avnojske odločitve, ki so pomenili rojstvo Titove Jugoslavije — države bratskih narodov in narodnosti, domovine socialističnega samou- pravljanja. Tovariš Tito je takrat med drugim rekel: »Treba je bilo preliti potoke dragocene človeSke krvi, žrtvova- ti na desettisoče življenj najbolj- ših sinov naših narodov v dvelet- nem neenakem boju s sovražni- kom, da sije resnica o položaju v Jugoslaviji končno utrla pot do svetovne javnosti.« ludi danes smo v težkem položaj-u, še zlasti zato, ker nas pljuski .svetovne gospodarske krize in mednarodnih zaostritev niso našli dovolj pripravljene, ker smo se preveč zanašali, da bo nekako že šlo, ker naših besed česlo niso spremljala usklajena dejanja. Prav tu nam mora biti edini kažipot Avnojsko izročilo, besede tovariša Tita, da smo si — ne z besedami, temveč le z odločnimi dejanji, za ceno veli- kih in krvavih žrtev utrli pot do zmage. Izteka se letošnje — kongresno leto. Vsak od kongresov je pome- nil prispevek k iskanju najboljše poti za nadaljnji razvoj in utrdi- tev socialističnega samoupravlja- nja. Sprejeti su bili številni doku- menti, resolucije, sedaj pa gre za operacionalizacijo kongresnih dokumentov, da konkretno in ustvarjalno oblikujemo gospo- darsko politiko, in kar je najpo- membnejše, da iz besed preide- mo na stvarna dejanja. Tretja seja CK ZKJ je opozorila, da je skrajni čas za učinkovito in dosledno stabilizacijsko ravnanje in dejavnost na vseh ravneh. Zvezni izvršni svet je sprejel vrsto konkretnih in strogih ukrepov, da bi zajezili naraščanje porabe in da bi se začela akcija za družbeno reprodukcijo na zdra- vih temeljih in za izvoz. Naši ljudje so te ukrepe sprejeli kot sredstvo za streznitev, da bi se na podlagi resničnega dohodka, ki ga ustvarjamo z lastnimi žulji, čimprej spustili z oblakov potreb in zelja na stvarna in trdna tla. Temeljne kongresne smernice jasno nakazujejo tudi nadaljnji razvoj samoupravljanja in ures- ničevanja gospodarske ustalitve, katerega glavni nosilci so združe- ni delavci. Nadalje krepitev poli- tične trdnosti z nadaljnjim razvo- jem enakopravnih odnosov med narodi in narodnostmi, bratstva m enotnosti. Ob vsem tem pa je treba povečati kolektivno odgo- vornost, v kateri se mora ne- dvoumno izraziti tudi osebna odgovornost vsakega posamez- nega nosilca družbene funkcije. Razumljivo in logično je, da kdor več vpliva na družbene odločitve, mora prevzeti tudi težje breme odgovornosti. V tem času tečejo razprave o spremembah in dopolnitvah srednjeročnih programov druž- benoekonomskega razvoja pri vseh nosilcih planiranja, v obči- ni, republiki in federaciji obrav- navajo smernice razvoja v letu 1983. v razpravi so osnutki reso- lucij. Stvarna predvidevanja niso obetavna, saj bo na marsikate- rem področju prihodnje leto še težje kot je bilo letos. Toda napovedani in neizbežni preob- rat v gospodarski politiki ni samo stvar načrtovanja in političnega soglašanja v delegatskih skupšči- nah, temveč tudi zahteva, da se vsi delovni ljudje zavzamejo za uresničevanje načrtov in sprej- mejo vrsto odrekanj. Velika veči- na delovnih ljudi in občanov se zaveda težav, v katerih smo se znašli, saj jih dnevno občutijo na svojem osebnem standardu, ki je prezgodaj začel dobivati značil- nosti lagodnega življenja. Kljub temu. da je položaj težak, nam sprejeti ukrepi in pripravljenost delovnih ljudi in občanov vliva pogum m upa- nje, da bomo težave prebrodili skupaj in enotni. To nam kažejo številne izkušnje iz preteklosti, ko smo bili tudi že v težjih situaciiah. to nam kaže tudi Avnojska pot in besede tovariša Tita. Potrebno je samo. da še bolj strnemo voljo in moč za uresniči- tev tistega, kar smo si zastavili na kongresih kot cilje in naloge, da v praksi dokažemo, da zmoremo vse to, za kar smo se skupno dogovorili. FF PRVI DOMAČI PROIZVAJALEC IZPARILNIKOV Prve izparilne plošče ob pričetku poskusne proizvodnje v TGA. (foto: M. Ozmec) Ob tovarniškem prazniku TGA Kidričevo so delovni ljudje tega kolektiva proslavili pomembno de- lovno zmago. Pričeli so s poskusno proizvodnjo izparilnih plošč Expandal, ki jih do sedaj ni izde- loval še nihče v Jugoslaviji. To je ne samo velik tehnološki napre- dek, ampak tudi pomemben pri- spevek k zmanjševanju uvoza s konvertibilnega tržišča. Vsi jugo- slovanski proizvajalci hladilne tehnike so namreč izparilne plošče v celoti uvažali, nove proizvodne zmogljivosti v Kidričevem pa bodo odslej pokrivale vse njihove potre- be. Več o tem preberite na drugi strani. — OM Dve novi knjigi z našega območja v sredo. 17. novembra je bila v prostorih Pedagoške akademije v Mariboru slovesna predstavitev nove knjige dr. Vladimirja Brači- ča — Gozdnate Haloze. V petek. 19. novembra pa so v vinskem hramu TOZD Kletarstvo Sloven- ske gorice predstavili knjigo Ljubiteljsko kletarstvo, ki jo je napisal Ptujčan Tone Skaza. dipl. ing. agronomije m znan enolog. Obe knjigi sta izšli pri Založbi Obzorja Maribor. Podrobneje o vsebini knjige Gozdnate Haloze preberite na 9. strani, knjigo Ljubiteljsko kletar- stvo pa bomo predstavili v na- slednji številki Tednika. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Izvršni svet skupščine občine Ptuj Občinska konferenca ZKS Ptuj Občinska konferenca SZDL Ptuj Občinski svet ZSS Ptuj Občinski odbor ZZB NOV Ptuj Oijčinska konferenca ZSMS Ptuj Občinski odbor ZRVS Ptuj čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom k prazniku DI\E\A REPUBLIKE! Delovnim ljudem in občanom želijo nadaljnjih uspehov v prizadevanjih na področju gospodarstva in na drugih področjih življenja in dela, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja in krepitvi delegatskega sistema. V počastitev Dneva republike v Ptuju Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Ptuj vabijo obča- ne na prireditev v počastitev DNEVA REPUBLIKE. Prireditev bo v petek, 26. novembra 1982 ob 17. uri v avli Srednješolskega centra v Ptuju. Slav- nostni govornik bo predsednik Skupščine občine Ptuj, za tem pa bo podeli- tev državnih odlikovanj. V drugem delu prireditve bo kulturni program, v njem sodelujejo: Pihalni orkester Ptuj, Moški komorni zbor Ptuj, Janez Rohaček, član Ljubljanske drame in mladinski pevski zbor 0§ Franc Osojnik Ptuj. Proslava Dneva republike v Ormožu Dan republike bodo slovesno počastili tudi v občini Ormož. Poleg pro- slav v posameznih krajevnih skupnostih, v šolah in delovnih kolektivih, bo jutri, 26. novembra ob 15. uri v Domu kulture osrednja občinska proslava. ^ Program obsega slavnostno sejo zborov skupščine in vodstev družbe-; nepolitičnih organizacij občine Ormož. Slavnostni govornik bo Vlado Ož-. bolt, predsednik občinske organizacije ZZB NOV Ormož. Za tem bo pode- litev državnih odlikovanj in Plakete Ormoža. Kulturni program pa obsegal koncert Slovenskega okteta, ki bo prav gotovo veliko kulturno doživetje za \ vse udeležence slovesnosti. FFJ SZDL o vsebini resolucij Na razširjeni seji se je v ponedeljek, 22. novembra sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj. Skupaj s predsedstvom skupščine občine, predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s področja druž- benih dejavnosti, predstavniki občinskega izvršnega sveta in delegati za zbore republiške skupščine so razpravljali o osnutkih resolucij o politiki uresničevanja družbenega plana in gospodarske stabilizacije za leto 1983 v Jugoslaviji, SR Sloveniji in v občini Ptuj. Po obširni, konkretni in kritični razpravi so oblikovali stališča za delegate v zbore republiške skupščine iz ptujske občine in za delegate občinskega družbenopolitičnega zbora. Med številnimi drugimi dopolnitvami k vsebini osnutkov resolucij so zlasti pou- darih, da je treba dodati določila glede enotnosti jugoslovanskega tržišča. FF Področni akcijski posveti v tem in v preteklem tednu tečejo v ptujski občini področiii akcijski posveti komuni.stov, predstavnikov ostalih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in vodstvenih organov v združenem delu in krajevnih skup- nostih. Posvete sta organizirala komite OK ZKS in predsedstvo OS ZS Ptuj. Rdeča nit vseh pogovorov je seveda sedanja gospodarska situacija, poudarek pa je na doseženih gospodarskih rezultatih v devetih mesecih tega leta. Akcijski posveti so osnova za oceno dosedanjega dela v omenjenih strukturah in za program nadaljnjih aktivnosti. Po posvetih, ki so že bili opravljeni je moč sklepati, da so delovni ljudje in občani pripravljeni ,,za- tegniti pasove", pa vendar se v praksi še vedno prevečkrat pokaže, da ob- staja ta pripravljenost na papirju. Očitno v našo zavest še ni prodrla real- nost tega trenutka, ki postavlja na prvo mesto dolžnosti in spet dolžnosti, šele potem pravice. N. Dobljekar Uredništvo in delovna skupnost Zavoda RADIO-TEDNiK Ptuj čestita ob dnevu republike! Bralcen) Tednika in poslušal- cem radia Rtu j, posebej še dopisnikom in sodelavcem želimo, da bi praznične dni preživeli zadovoljni in srečni. Bralce obveščamo, da bo naslednja, to je 47. številka TEDNIKA izšla v če- trtek. 9. decembra. Vsem občanom in delovnim ljudem samoupravne socialistične Jugoslavije ob prazniku DNEVU REPUBLIKE čestitajo Skupščina občine Ormož Izvršni svet skupščine občine Ormož Občinska konferenca ZKS Ormož Občinska konferenca SZDL Ormož Občinski svet ZSS Ormož Občinski odbor ZZB NOV Ormož Občinska konferenca ZSMS Ormož Občinska konferenca ZRVS Ormož Samoupravne interesne skupnosti občine Ormož in želijo mnogo delovnih uspehov na vseh področjih dela in življenja. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 25. november 1982 — TEDNIK Še vedno precej nadurnega dela Nadurno delo, delo po pogodbi in zaposlovanje upokojencev postaja v zaostrenih pogojih gospodarjenja vse bolj aktualno vprašanje. Zato mu ; tudi v skupnostih za zaposlovanje namenjajo ustrezno pozornost. ; Ugotovitve analize, izdelane v ptujski občini, niso najbolj razveseljive, j Čeprav dobljenih podatkov ni mogoče primerjati s stanjem v preteklem 1 letu, ker lani taka analiza ni bila opravljena, pa je vendar opaziti, da so v i združenem delu bolj temeljito proučevali utemeljenost nadurnega dela in i dela po pogodbi. ' Torej, kljub prizadevanjem za zmanjševanje obsega dela prek \ polnega delovnega časa, je takega dela še vedno relativno veliko. V 173 , organizacijah združenega dela, ki so v času anketiranja zaposlovale 90,2 odstotka delavcev v občini, je bilo opravljenih 239.593 nadur v obdobju i januar—avgust. Od tega je bilo 167.566 ali 70 odstotkov nadur, opravljenih v gospodarstvu in 72.027 v negospodarstvu. Največ nadur je i bilo opravljenih na področju industrije — skoraj 30 odstotkov. Zanimivo I pa je, da je bilo 17,6 odstotka vseh nadur opravljenih na področju ' izobraževanja, kar pa je družbeno manj opravičljivo. | V osmih mesecih tega leta je bilo v organizacijah združenega dela \ ptujske občine, ki so v času anketiranja štele 17.848 zaposlenih, •sklen-j jenih 1.054 pogodb o delu, od tega le 54 z upokojenci. Največ pogod-i benega dela je bilo na področju kmetijstva, kar pogojuje sezonski značaj i dela. Skupnost za zaposlovanje meni, da bi morali kmetijci proučiti^ možnosti zaposlovanja za določen čas in s tem zmanjšati pogodbeno delo. ; Največ nadurnega in dela po pogodbi je bilo opravljenega na delih in na- logah za katere ni zahtevana strokovna izobrazba. s N. Dobljekarj SOZD UNIAL Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo delavci, ki združujejo svoje delo^v — TOZD Tovarna glinica — TOZD Proizvodnja aluminija — TOZD Predelava aluminija — TOZD Vzdrževanje — TOZD Kontrola kvalitete — TOZD Promet — TOZD Livarna lahkih bar- vnih kovin Trbovlje — Delovna skupnost sku- pnih služb in družbeno- politične organizacije in v svojem proizvodnem pro- cesu proizvajajo — hidrat — metalurška glinica — specialne glinice — aluminij — gnetne zlitine — Al odlitki — rondice — liti trakovi — lita žica OB PRAZNIKU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAJO IN ŽE- LIJO NA VSEH PODROČJIH DELA IN SAMOUPRAVNEGA ODLOČANJA MNOGO NA- DALJNJIH USPEHOV! GOSPODARJENJE NI NAJBOLJŠE V devetih mesecih letos temeljna organizacija Avtopark, ki sodi v delovno organizacijo komunala, gradbeništvo in promet, ni najbolje poslovala. Celotni prihodek je povečala za 11 odstotkov, medtem ko so materialni stroški višji za 31 odstotkov. Ustvarili so toliko, da so lahko pokrili sklad skupne porabe, rezervni sklad, za poslovni sklad, za razširjeno reprodukcijo pa jim ni ostalo nič. Najbolj so porasli stroški elektrike in goriva, poleg tega pa tudi stroški dnevnic zaradi poslov, ki jih opravljajo izven občine in v tujini. Temeljna organizacija se je letos namreč močno angažirala na prevozih v tujini. Tako redno vozijo na progi Munchen — Jugoslavija^ štirje avtobusi. Načrt izvoza pa so presegli za 500 odstotkov. Nameravajo ga še okrepiti in predvidevajo, da bodo do konca leta dosegli izvoz v znesku 10 milijonov dinarjev, čeprav so prvotno planirali le 4,5 milijona dinarjev. Za potrebe izvoza nameravajo do konca leta kupiti še dva avtobusa. Okrepili pa bodo tudi primest- ni promet in kupili tri avtobuse s 115 sedeži. Nakup opravičujejo s podatkom, da je v zad- njem času porasel prevoz potnikov z avtobusi in sicer za 50 odstotkov. Skupno so z 36 avtobusi v desetih mesecih letos že prevozili dva milijona 45 tisoč kilometrov. Tovarna vozila temeljne organizacije pa 1 milijon 80 tisoč kilometrov. Največje težave ima temeljna organizacija v tem obdobju z gorivi. Avtobusi so za silo pre- skrbljeni, od postaje do postaje jim vlivajo bencin, medtem ko je tovorni promet ohromel in vozila že več tednov stojijo. Temeljna organizacija zaradi težav z gorivi, ne bo ukinjala linij. Nasprotno, nekatere bo celo okrepila. Opravlja le primestni promet, ta pa ima prednost. Prilagodili pa so tudi linije potrebam novega delovnega časa. Tako imajo delavci povezavo z delovnim mestom za šesto, sedmo in osmo uro zjutraj. Temeljna organizacija je uvedla tudi mestno linijo in sicer iz Vičave prek Ziherlove ploščadi v Agis in Elektroniko. MG 28 LET TGA KIDRIČEVO Pričetek proizvodnje izparilnikov v nedeljo. 21. novembra je minilo 28 let obratovanja TGA Boris Kidrič Kidričevo. Ob to- varniškem prazniku je potekalo več prireditev. Z njimi so pričeli že v četrtek, 18. novembra, ko so v tamkajšnjem obratu družbene prehrane pripravih tradicionalno srečanje upokojenih članov ko- lektiva. Razveselili so jih s kul- turnim sporedom pionirjev OŠ Kidričevo in harmonikarskim orkestrom Krilato kolo iz Mari- bora. Osrednja slovesnost pa je bila v petek. 19. novembra v dvorani za proizvodnjo izparilnih plošč tik ob novi livarni. Ob tovarni- škem prazniku .so namreč slavili pomembno delovno zmago, pri- čeli so s poskusnim obratova- njem proizvodnje izparilnih plo- šč Expandal. Te plošče se upo- rabljajo v industriji hladilne tehnike, kot eden izmed delov hladilnega sistema. Na jugoslo- vanskem tržišču jih do sedaj še nihče ni proizvajal, tako. da so proizvajalci hladilne tehnike (Gorenje, Rade Končar. Obod) svoje potrebe zadovoljevali z uvozom iz konvertibilnega trži- šča. Njihove potrebe po izparil- nih ploščah znašajo na primer v letu 1983 predvidoma okoli 1.400 ton, kar znaša okoli 3 milijone ameriških dolarjev uvoza. Priče- tek proizvodnje izparilnih plošč v TGA pomeni tako substitucijo omenjenega uvoza, odprte pa so tudi nove izvozne možnosti prek dajalca licence. Linija za proizvodnjo izparil- nih plošč v TGA je tehnološko precej zahtevna in ima letno kapaciteto proizvodnje okoli 1.600 ton. Vrednost celotne inve- sticije znaša okoli 230 milijonov, sredstva pa so bila zagotovljena iz lastnih virov, kreditov doma- čih bank in tujega kredita za uvoženo opremo. Pri proizvodnji izparilnih plošč bo zaposleno okoli 50 delavcev, pomembno pa je poudariti, da bodo to pred- vsem delavci, ki zaradi zdravstve- nih razlogov ne morejo več delati v slabih delovnih pogojih v zastareli proizvodnji primarnega aluminija (elektrolizi). Na osrednji slovesnosti je bil slavnostni govornik glavni direk- tor TGA, Franjo Gnilšek. Govo- ril je o pomenu praznovanja tovarniškega praznika, o trenut- nem položaju TGA in o perspek- tivah nadaljnega razvoja te pano- ge pri nas. Delovnemu kolektivu so ob prazniku čestitali tudi pionirji 0§ Kidričevo in jim zaželeli čim več proizvodnih uspehov. Na slovesnosti so pode- lili tudi 4 zlate znake TGA. kijih vsako leto podeljujejo štirim zaslužnim delavcem iz različnih delovnih področij. Adolf Kosi je prejel zlati znak za aktivnosti na področju SLO in DS. Metka Krajnc za aktivnosti na področju samoupravnih odnosov. Ivan Ogrinc za družbenopolitično ak- tivnost, Franc Pukšič pa za aktivnosti na področju gospodar- jenja. V kulturnem programu so nastopili pionirji 0§ Kidričevo, ter moški pevski zbor in godba na pihala sindikata TGA, s slovesnosti pa so tri delegacije ponesle tudi vence k spomeniku Borisa Kidriča in k spominskim ploščam. V petek zvečer je v veliki dvorani obrata družbene prehra- ne v Kidričevem potekal zabavni del. na katerem je člane delovne- ga kolektiva zabaval Tone For- nezzi-Tof. z gostjo Milan ko Bav- con. ter ansambel 12 nadstropje. V dopoldanskem času pa so po posameznih tozdih potekale kraj- še slovesnosti, nekaterim delav- cem so podelili priznanja in nagrade za 10. 15, 20 in 25 let delovne dobe v TGA Kidričevo. Ob koncu naj opozorimo še na novost, s katero bodo v TGA prihranili precej deviz. Pričeli so namreč s proizvodnjo v manjšem obratu za regeneracijo kreolitnih 5en, Do .sedaj so odpadne kreo- itne pene metali vstran, sedaj pa iz njih regenerirajo kreolit, ki ga potem ponovno uporabijo za proizvodnjo v elektrolizi. Predvi- devajo, da bodo tako letno regenerirali od 400 do 500 ton kreolita, to pa pomeni nadome- stitev četrtine .sedanjega uvoza kreolita z regeneriranim kreoli- toni. M. Ozmeci Poiskusna proizvodnja ustroja za izdelavo izparilnih plošč Expandal je že stekla. Osrednja slovesnost ob tovarniškem prazniku je bila v novi hali. Članom delovnega kolektiva so čestitali tudi pionirji OŠ Kidričevo, ki so sodelovali v kulturnem programu. V PTUJSKI ELEKTRONIKI ZMANJŠUJEJO IZGUBO že nekaj časa v ptujski elektroniki, temeljni organizaciji Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, poslujejo z rdečimi številkami — z izgubo. Ta je za razmere v ptujski občini pre- cejšnja — največja. Za letos soje načrtovali 45 milijonov, vendar gre v drugi polovici leta močno na bolje. Sanacijski program je pred- videval, da izgubo do konca leta zmanjšajo na 29 milijonov dinarjev, to nalogo pa so uresničili že v devetih mesecih. Z zavzetim delom (do konca leta ne bo proste sobote) pa nameravajo izgubo še zmanjšati. To je za prihodnje delo zelo pomembno. Kot že rečeno, dobri rezultati pri zmanjše- vanju izgube so rezultat uspešnega izvajanja sanacijskega programa in manjšimi težavami z reprodukcijskim materialom, saj se lahko po- hvalijo, da so pri nadomeščanju uvoznih su- rovin z domačimi zelo uspešni, svoje izdelke pa vedno bolj usmerjajo na tuja tržišča. 1. kotar MESOKOMBtNAT PERUTNINA PTUJ MANJŠA PROIZVODNJA Po dolgih letih je tudi v ptujski Perutnini pri- šlo do zmanjšanja proizvodnje, je povedal na akcijskem posvetu predstavnikov družbenopoli- tičnih organizacij občine in delovne organizacije Martin Berden, član kolektivnega poslovodnega organa Perutnine. V devetih mesecih tega leta so dosegli za skoraj 4 odstotke manjšo proizvodnjo kot v enakem lanskem obdobju in vse kaže, da tega do konca leta ne bodo nadoknadili. V pri- merjavi z gospodarskim načrtom za leto 1982 pa jc zaostajanje 5-odstotno. Vzrokov za to je ne- kaj v sami delovni organizaciji, precej pa je zu- nanjih, nanje pa delovni kolektiv nima vpliva. Gre tako za cene perutninskega in ostalega mesa, za nesorazmerno visoke cene koruze, izredno po- večan izvoz — 10 milijonov dolarjev, zaostreni pogoji prodaje na zunanjem trgu, slaba dohod- kovna povezanost domačih proizvajalcev, le 24- odstotno razpolaganje z devizami, nizke stimula- cije in nadomestila . . . Vsi ti in še drugi vzroki seveda zelo vplivajo na uresničevanje zastavljenega gospodarskega načrta. Na drugi strani pa je treba opozoriti tudi na težave z gorivom, na oster varčevalni pro- gram, na pomanjkanje rezervnih delov iz uvoza, ki jih poskušajo kolikor je mogoče nadomestiti z domačimi. Poleg tega so v nekaterih temeljnih organizacijah Perutnine uvedli takorekoč non stop delovni čas. Delajo do poznih nočnih ur, ob prostih sobotah pa tudi ob nedeljah. Vse te ukre- pe so uvedli, da bi uresničili načrtovani izvoz in zagotovili kar se da normalno oskrbo domačega trga. Zaradi izvoza vlagajo precej več dela na enoto proizvoda, pri kilogramu izvoženega piščanca pa imajo 40 dinarjev izgube. Na akcijskem posvetu, ki je bil v petek, so se dogovorili, da bodo še vnaprej vlagali vse napore v proizvodnjo, da bodo izboljšali informativni sistem v delovni organizaciji, poskrbeli za čim- večjo izkoriščenost lastnega računalniškega cent- ra in zagotovili strokovnost deia. Kaj kmalu bo- do pričeli uresničevati tudi nagrajevanje po de- lu. Menili pa so tudi. Ja bi morali s smelejšo investicijsko politiko v občini podpreti razvoj perspektivnih gospodarskih vej, mednje pa prav gotovo sodi pridelava in predelava hrane. N. Dobljekar TEDNIK — 25. november 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 OSEBNI DOHODKI IN IZVOZ S SEJE OK ZKS PTUJ v razp>ravi, ki so jo člani občinske konference ZKS Ptuj na seji prejšnjo sredo namenili uresničevanju planskih cilje\ in nalogam v pri- hodnjem letu, so prav delitvi sredstev za osebne dohodke in uresničevanju izvoznih ciljev name- nili največ pozornosti. Iz lazprave, okrepljene s prvimi še ne celovitimi podatki izvršnega sveta občinske skupščine, je bilo razbrati, da z delit- venimi razmerji v devetih mesecih tega leta nikakor ne moremo biti zadovoljni. Vse preveč sredstev namenjamo osebni porabi. Dohodek, ki je v devetih mesecih porasel za 19 odstotkov, narašča počasneje od predvidevanj, vendar je treba to povezati z močno rastjo neplačanih prihodkov, — kar 565 milijonov dinarjev jih je v ptujski občini. Po prvih ocenah so poprečni osebni dohodki v gospodarstvu sicer v okvirih dovoljenega, ni pa seveda še znano kdo od pre- koračiteljev dovoljenih meja je tudi kršitelj do- govora o delitvi sredstev za osebne dohodke. Glede izvoznih rezultatov je bilo slišati, da ptujsko gospodarstvo pokriva 94 odstotkov uvoza z izvozom, kar je glede na precejšnjo od- visnost nekaterih organizacij združenega dela od uvoza, dokaj dobro. Se vedno pa so rezerve, ki jih gospodarstvo ni dovolj izkoristilo. Zato je v osnutku resolucije o politiki izvajanja družbe- nega plana občine v prihodnjem letu zapisano, da bi naj izvoz povečali še za nadaljnjih 12 od- stotkov. O tej in ostalih številkah — rast družbenega proizvoda naj bi bila 1,2-odstotna, rast zaposlovanja 1,3-odslotna in investicij na letošnji ravni — bo do sprejetja resolucije še dosti slišati. Posebno živahno bodo delavci in občani najbrž razpravljali o predloženi varianti rasti skupne porabe. Tako bi naj po prvem predlogu zaostajali za polovico za nominalno rastjo dohodka ali po drugem predlogu rasla za 10 odstotkov počasneje od nominalne rasti dohodka. Razprava bo morala seveda razjasniti ne samo posledice ene ali druge variante, tem- več predvsem realne potrebe delovnih ljudi in občanov, ki jih uresničujemo v samoupravnih interesnih skupnostih prek svobodne menjave dela. Razpravljalci so opozorili na nekatera v resoluciji premalo opredeljena vprašanja glede zaposlovanja nasploh in posebej glede zaposlo- vanja pripravnikov. Menili so tudi, da je potrebno pretehtati odločitev o rasti investicij, saj prav te omogočajo nadaljnji razvoj go- spodarstva in s tem seveda vseh vrst porabe. In če se za hip povrnemo k vprašanju skupne porabe je treba navesti podatek, da v ptujski občini prispevamo na delavca 12.000 dinarjev za skupno porabo, skupaj s solidarnostnimi sredstvi medtem ko je poprečje v republiki 20000 dinarjev. Glede na prispevne stopnje je ptujska občina v slovenskem merilu na 58. me- stu. Jasno je, da se bo potrebno v prihodnjih letih čimbolj približati poprečju, vendar prispe- va_s^ania sredstva za skupno porabo le 20 od- stotkov prebivalcev v občini. Torej bo potrebno ukrepati ludi v tej smeri. Sicer pa je bilo v razpravi slišati tudi nekatera že neštetokrat ugotovljena dejstva. Združeno delo se mora organizirati tako, da bo s tehnolo- ško in delovno disciplino dosegalo kar najvišjo produktivnost in ponudilo kupcu kvalitetne izdelke in storitve. Opredeliti je potrebno, kdo ima prioriteto, vendar je vprašanje, če lahko vso ostalo proizvodnjo podredimo le izvozni- kom. Ponovno je bilo opozorjeno, da se sin- dikati niso dovolj aktivno vključili v razpravo o uresničevanju dogovora o delitvi sredstev za osebne dohodke v tem smislu, da bi naj bil Cisti dohodek podlaga za dehtev o.sebnih dohodkov, ne pa ustvarjeni dohodek. Ko so člani konference ocenjevali aktivnost komunistov pri uresničevanju planskih ciljev, so ugotovili, da je v posameznih okoljih sicer pre- cej dobro pripravljenih programov, malokje pa jih tudi resnično izvajajo. Zato so ponovno izpostavili vprašanje osebne in kolektivne od- govornosti članov zveze komunistov za izvaja- nje sprejetih nalog. Na seji pa so med drugim sprejeli sklep, da se morajo komunisti v času, ko razpravljamo o osnutku resolucije za prihodnje leto — z zvezno in republiško bomo občinsko resolucijo očitno usklajevali v fazi predloga — aktivno vključiti v delo delegacij. To pa naj ne bo le enkratna temveč stalna nalo- ga vseh članov zveze komunistov. N. Dobljekar 21. DELAVSKA SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA-PTUJ '82 Bratstvo in enotnost utrjujemo z dejanji Uresničevanje letošnjega pro- grama medrepubliškega sodelo- vanja bratskih občin SRH in SRS: Čakovec, Koprivnica. Kra- pina. Pregrada, Varaždin. Len- dava, Ormož. Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Tezno-Maribor. je potekalo v znamenju kongresov Zveze ko- munistov in Zveze sindikatov ter 20. obletnice Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva 1962—1982. Vse skupno dogo- vorjene naloge so uspešno izvi^e- ne. program pa so samoiniciativ- no dopolnjevale z raznovrstnimi aktivnostmi tudi družbene orga- nizacije in društva. Nosilec aktiv- nosti 21. Delavskih srečanj brat- stva in prijateljstva — Ptuj '82 je bila občina Ptuj, ki je naloge predsedujoče občine že predala občini Pregrada v SR Hrvatski. Svežino v vsebino in oblike medrepubliškega sodelovanja so v letu 1982 vtkale novosprejete občine: Lendava iz Pomurja, Šmarje pri Jelšah s Kozjanskega in Tezno-Maribor iz Podravja. Koordinacijski odbor za sodelo- vanje bratskih občin SRH in SRS. katerega sedež je bil pri Občinskem svetu ZSS Ptuj. sedaj pa je pri Občinskem svetu SSH Pregrada, bo na osnovi doseže- nih uspehov in pridobljenih iskušenj v kratkem obravnaval in sprejel program medrepubliške- ga sodelovanja v okviru 22. Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Pregrada '83. Podatki o izvršitvi programa medrepubliškega sodelovanja v letu 1982 govorijo o tem, da so bratske občine SRH in SRS organizirale nad 1000 raznovr- stnih prireditev. tekmovanj, združenih praktičnih vaj in sre- čanj, v katerih je sodelovalo okrog 5.000 izvajalcev, le-te pa si je ogledalo nad 30.000 prebival- cev obeh republik. Iz lega izhaja, daje dosežena množičnost, zlasti pomembno pa je, da so nosilci aktivnosti pionirji, mladina, de- lavci v združenem delu ter delo- vni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Najpomembnejše aktivnosti v letu 1982 v okviru 21. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Ptuj '82 so bile: Dokumentacijska razstava »20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva 1962—1982«, ki jo je strokovno zelo skrbno pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj. Njeno izvedbo in izdajo Kataloga v 2.000 izvodih so financirali: Re- publiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije in vseh enajst sodelujo- čih občinskih svetov Zveze sindi- katov Hrvatske in Slovenije. Razstava je bila doslej v Ptuju, v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor in v Pregradi, ob Dnevu republike jo bodo odprli v Šmar- ju pri Jelšah, nato v Rogaški Slatini, prihodnje leto pa bo razstava še v vseh ostalih obči- nah. VI. Medrepubliška združena praktično reševalna vaja enot ter štabov civilne zaščite pod geslom >>Bratstvo-enotnost-solidarnost- Lendava '82«. kije bila v Lenda- vi, je dosegla visoko strokovno raven. Njen uspeh pa je tudi v političnem pogledu, zlasti še. ker so jo izvajali predstavniki treh narodov: Hrvati. Madžari in Slovenci. Na področju civilne zaščite sta bili tudi dve zelo pomembni strokovni posvetova- nji: o radio biološki kemični zaščiti v Varaždinu ter o zaščiti in reševanju v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v Mariboru. Mladina bratskih občin je v letu 1982 sodelovala s svojo VI. mladinsko delovno brigado '»Bratstva — prijateljstva — Ptuj '82« na zvezni mladinski delovni akciji — POSOČJE '82 in dose- gla odlične delovne uspehe, zato je prejela tudi priznanje — Plaketo bratstva in prijateljstva. Lokalne radijske postaje so oddajale vsebinsko zanimive in skrbno pripravljene oddaje »Iz naših bratskih občin«. Zelo bogata je bila medrepu- bUška kulturna izmenjava, ki je omogočila velikemu številu ljubi- teljskih kulturnih skupin gosto- vanja v bratskih občinah izven občinske in repubhške meje. Posebno priznanje zaslužijo skupne revije: mladinskih pev- skih zborov osnovnih šol v Ča- kovcu. folklornih skupin v Ko- privniškem Ivancu, kulturnih skupin ob Dnevu bratskih občin v Krapini, pihalnih orkestrov v Slovenski Bistrici itd. Pomembna in izredno zanimi- va so bila delovna srečanja in tekmovanja zveze rezervnih vo- jaških starešin v Čakovcu. delav- cev milice in planincev v Sloven- ski Bistrici, delavcev — nepo- srednih proizvajalcev in delega- tov 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ter radioamaterjev iz bratskih občin v Ptuju. Mladina je sodelovala na pohodih po fKiteh borcev in aktivistov NOB, vključevala pa seje tudi v prosto- voljno delo. Tudi na področju delavskih športnih iser .so bile številna tekmovanja, na katerih so delavci preizkušali svoje fizične moči in spretnosti. Lovci so tekmovali v streljanju na glinaste golobe v Krapini. ribiči so se pomerili v športnem ribolovu Šoderici pri Koprivnici, v Ptuju je bil uspešno organiziran VI. ženski rokometni turnir. V športne aktivnosti se aktivno vključuieio tudi invalidi borbe in dela, zlasti občin Kopri- vnica in Ptuj. Aktivno se vključujejo v razvi- janje medrepubliškega sodelova- nja pionirji in prosvetni delavci pobratenih osnovnih šol. zlast občin Ptuj in Varaždin. V ptujsk: občini so na tem področju zlasti aktivne osnovne šole: Martina Koresa Podlehnik, Borisa Kidri- ča Kidričevo, Franca Osojnika. Olge Meglic in Toneta Žnidariča iz Ptuia. Še in še bi lahko naštevali opravljeno delo in dosežene uspehe na področju medrepubli- škega sodelovanja. Z zadovolj- stvom lahko poudarimo, da je sodelovanje vtkano globoko v srcih in zavesti ljudi, ki širijo in razvijajo vezi bratstva, prijatelj- stva, enotnosti in sodelovanja, te največje in najf)omembnejše pri- dobitve NOB in socialistične revolucije vseh narodov ter na- rodnosti Titove Jugoslavije. To pa je vrednota, ki ni in ne sme biti nikoli le beseda, marveč vrednota odno.sov in dejanj, ki jo moramo nenehno z delom ter ; vzgledom utrjevati, negovati in plemenititi. To velja še zlasti sedaj, ko se soočamo s težkimi krizami v svetu in z velikimi težavami v našem ekonomskem razvoju. Naše težave imajo raz- lične vzroke, nekateri pa so tudi posledica premajhnega medse- bojnega razumevanja, zato je toliko bolj nujno, da utrjujemo bratske vezi, prijateljsko sodelo- vanje in socialistično solidarnost. Združujmo naše znanje, sile in moči. da bomo razrešili proble- me, ki pritiskajo na našo skup- nost, ker samo to je pot, ki nam daje jamstvo, za napredek, člove- kovo osebno srečo, našo svobodo in neodvisnost. Vsem, ki so sodelovali pri uresničevanju programa medre- publiškega sodelovanja v okviru 21. Delavskih srečanj-bratstva in prijateljstva Ptuj '82. izrekamo zahvalo in priznanje v želji, da tudi v prihodnje prispevajo svoj delež pri uresničevanju skupno dogovorjenih nalog. kb -Med letošnjimi prejemniki zlate plakete Bratstva — prijateljstva je bil tudi VLADIMIR KAPUN iz občine Čakovec, eden najaktivnejših na področju medrepubliškega sodelovanja. Foto: Kosi Uresničevanje zalcona o pravni pomoči Zakon o pravni pomoči (Ur. list SRS št. 23/79) je med drugim zavezal tudi občinske skupščine, da uredijo službo pravne pomoči sa- mostojno v občini ali skupaj z drugimi občinami oziroma v regiji. Od sprejetja zakona je preteklo nekaj let, vendar organiziranje takšnih služb ni zaživelo. Zato je republiška skupščina o tem raz- pravljala že v letu 1981 in z dopolnitvami v letu 1982. Delegati občinske skupščine so dobili infor- macijo o uresničevanju zakona o pravni pomoči v občini Ptuj na 4. seji zborov, 27. 9. 1982. Iz te informacije izhaja, da imamo v Ptuju 5 odvetni- ških pisarn in služb pravne pomoči z nepolnim delovnim časom, katera pa sedaj od 1. 11. 1982 več ne posluje. Občinski sindikalni svet Ptuj ima organizirano pravno službo, vendar posluje le enkrat tedensko v popoldanskih urah. Večje de lovne organizacije imajo organizirano pravno službo, srednje pa, zaposlujejo samo pravnike, ^enda. povsod poslujejo izključno potrebe delovne organizacije ali skupnosti. Manjše de- lovne organizacije, samoupravne interesne skup- nosti in krajevne skupnosti pa nimajo zagotovljenega pravnega varstva. Druge stro- kovne institucije sicer nudijo občanom in organi- zacijam pravno pomoč, vendar pa zastopanje pred pravosodnimi in drž.avnimi organFnikjer ni rešeno, razen v večjih delovnih organizacijah. Pravna pomoč bi naj bila tista dejavnost po- sebnega družbenega pomena, ki bi naj prispevala k učinkovitejšemu varstvu ustavnosti in zakoni- tosti v skladu z določili novega zakona o pravni pomoči, predvsem pa varstvo samoupravnih pra\ic delovnega človeka in družbene lastnine. Tako organizirane pravne službe v občini nima- mo, niti v delovnih organizacijah, saj tu ne delu- je pravna služba v preventivni smeri, da do spo- rov sploh ne bi prišlo. Pravna služba, ki bi nudila manjšim delov- nim organizacijam, samoupravnim interesnim skupppsptm, Ijj-ajevnim skupoostim in delovnim ljudem pravno pomoč in tu zastopanje, je torej potrebna. Organizira se lahko kot delovna skup- nost. Kadrovsko bo morala biti okrepljena tako, da bo delo potekalo nemoteno. Za opravljeno delo oziroma storitve bi lahko za začetek upo- rabljali obstoječo odvetniško tarifo dokler ni sprejet družbeni dogovor o vrednotenju del službe pravne pomoči. Manjkajoča sredstva bi zagotovili iz proračuna občine. Pravna podlaga za ustanovitev službe pravne pomoči v občini je podana v zakonu in statutu občine. Ustanovitveni akt bo moral določiti ob- seg in \rsto opravil, medsebojne pravice in ob- veznosti, družbeno nadzorstvo nad delom službe in druge pogoje, ki jih določa zakon. K tem načelnim usmeritvam je torej potrebno pripraviti dokončen predlog o delu, organizaciji in poslovanju službe pravne pomoči v občini in o pravni pomoči v delovnih in drugih organizaci- jah. Svet za družbenopolitii^JlPJca^ KMETUSKI KOMBINAT PTUJ Fizični Icazalci v senci finančnih „Z delovnimi prizadevanji v 16 tozdih kmetijskega kombinata Ptuj v devetih mesecih lega leta smo lahko zadovoljni," je dejal glavni direktor Branko Gorjup na posvetovanju, ki so ga v kmetijskem kombinatu sklicali na pobudo komiteja občinske konference ZKS in občinskega sindikalnega sveta. Fizični obseg proizvodnje je v devetih mesecih letošnjega leta v primer- javi z lanskim obdobjem večji za 5 odstotkov. Ce pogledamo posamezna področja, lahko zapišemo, da bodo uresničili plan melioracij v polskavski dolini, ^eiev je bila v skladu z načrtovano, tudi količine sladkorne pese so enake planiranim. Pridelali in pravočasno pospravili so 8 tisoč ton koruze, rekordne so tudi količine mleka. Rekordni so pridelki hmelja, v delovni enoti Turnišče na primer kar 2.500 kilogramov na hektar. Ogromne so tudi količine pridelanega grozdja oziroma vina, presegli so plan prireje svinjske- ga in govejega mesa. prodali za 59 odstotkov več vina. več dela so imeli tudi gostinci, proizvodnja v tozd Mizarstvo se je povečala za 82 odstotkov, v tozd Petovia so predelavo vrtnin povečali za 60 odstotkov in Se bi lahko ni- zali delovne uspehe te delovne organizacije. Pridno delo pa še ni dovolj za ugodno finančno poslovanje delovne organizacije. Iz dneva v dan so na meji likvidnosti, porast stroškov je bist- veno večji od rasti dohodka. Problem prenizkih cen proizvodov je najbolj prisoten v Petoviji, tudi nekateri drugi tozdi gospodarijo na meji rentabil- nosti. Za tozde, ki so že izkazali izgubo so izdelali sanacijske programe. Ker je celotna kmetijska dejavnost v krizi zaradi neusklajenih cen, bo po- trebno v bodoče delati najbolj intenzivno na tem področju. Ne glede na nanizane težave, je teklo in še teče delo v vseh temeljnih organizacijah takorekoč dan in noč, ob delavnikih in praznikih. Tako zav- zetost pri delu obljubljajo v kmetijskem kombinatu tudi v bodoče. Njihov dlj je jasen: čim več proizvesti in pridelati s čim manjšimi stroški! JB RAZGOVOR O PROBLEMATIKI NEZAPOSLENOST PRI NAS IN V SVETU DruStvo sociologov Ptuj pripravlja v sodelovanju s Klubom samoupravjjalcev in Delavsko univerzo Ptuj zanimiv razgovor o problematiki nezaposlenosti pri nas in v svetu. Uvodne informacije o tej problematiki bo posredoval magister IVAN SVETLIK iz Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Predstavil bo problemaUko nez.ano.slenosti v drueih deželah m nn nas onozoril pa bo zlasti na načine reševanja tega problema v različnih deželah. Te informacije bo zanimivo primerjati s stanjem pri nas ter našimi pristo- pi pri reševanju tega vsak dan hujšega problema. Predavanje in razgovor o nezaposlenosti bo v torek^ 7. decembra 1982, ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Ptuj. Trg MDB I (magistrat). Vabimo vse. ki jih ta problematika zanima ali celo zadeva, da pridejo na razgovor. Topli obrok za slehernega delavca v prejšnjem tednu je bila 4. redna seja sveta za socialna vprašanja in družbeni standard, ki deluje v okviru občinskega sveta ZSS Ptuj. Predsednik sveta Franc Klemenčič je |X)vdaril. da sklepov prejšnje seje nismo realizirali, ker program, razprava o invalidskem in pokojnin- skem zavarovanju za ptujsko občino ni bila izvedena, to pa zato. ker še do sedai ni osnutka, ki bi moral iti v razpravo že v oktobru in novem- bru, v decembru pa bi zakon moral biti že sprejet. Razprave, ki so se pričele v združenem delu in krajevnih skupnostih pa so preložene do izida osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Največ pozornosti je svet posvetil razpravi o družbeni prehraiji in sicer, daje potrebno zagotoviti topli obrok slehernemu delavcu. Že v prihodnjem tednu se bodo pričele širše razprave o prehrani delavcev. Komisija meni. da bi bilo potrebno čas za malico prestaviti za eno ali dve uri. kajti delavci prihajajo na delo od 7. ure do 8. ure. s tem pa bi morali okrepiti tudi obroke. Le ti naj bi nadomestili kosilo, saj mnogi, ko se vrnejo z dela nimajo več časa za kuhanje kosila. Za okreoliene obroke pa bi prispevali nekaj denarja tudi ■ sami delavci. Tisti, ki ne bi mogli prejemati toplega obroka, to so predvsem avtoprevozniki, pa bi dobili posebne naročilnice, s katerimi bi lahko dvignili topli oorok kjerkoli. Komisija ugotavlja, da bo potrebno okrepiti obroke predvsem zaradi spremembe delovnega časa. Spremenjen način življenja družine in razvoi družbene prehrane v okrepljen obrok bi naj družini nadome- stil kosilo. Za prehrano učencev v osnovni šoli je dobro poskrbljeno, tega pa ne moremo trditi za srednješolsko mladino. Ti imajo možnost prehrane v domu učencev, saj vemo. da zmogljivosti kuhinje v domu niso polno izkoriščene. Kol vedno so tudi tokrat obravnavali prispele vloge za denarno pomoč družinam, ki utemeljujejo, da so socialno ogrožene. J. Hvaleč i OB GROBU Besede prijatelju Nikoli doslej. Vlado, se tvoji prijatelji nismo srečali s teboj, ti paoil tako nem in tih. Nikoli doslej. Vlado, nas ob srečanju s teboj ni preveval hlad. nikoli doslej nismo v prsih čutili tesnobe, kot jo čutimo danes. Navajeni smo bili. da se veseli- mo snidenj s teboj in da nam v tvoji družbi poigravajo srca. A to srečanje ni eno takšnih. Kadarkoli sva se v zadnjem letu videla, se nobeden ni izmikal pogovoru o tebi in prihodnosti. In ko je nanesla beseda, kdaj in kje se zopet naideva. sva mislila na vse mogoče — le takšne prilike in tega kraja ne. Pa čemu bi ga? Saj ti ne sodiš sem in na današnji dan in to srečanje si moram izbrisati iz srca in spomina! Kadar bom oživljal misel nate. bom raje storil to tako kot sedajle: zaprl bom oči in te videl rahlo upognjenega, pod visokim čelom dvoje globokih, iskrivih, šegavih oči, usta. iz katerih slišim prihajati tvojo besedo — včasih šaljivo, včasih resno, a vedno nezmotljivo tvojo! Ko bo ta dan mimo in ko bo jutri znova vzšlo sonce, tvoji prijatelji med seboj ne bomo govorili o današnji ločitvi, ampak bomo misel nate takole pričenja- li: •Se še spominjaš, ko smo z Vladotom . ..« Tvoji sodelavci pravijo, da so izgubili odličnega strokovnjaka in da je ta izguba nenadomestlji- va, da so osiromašeni. Mnogi tvoji prijatelji bomo tudi brez tebe ostali bogati, ker bo vsak od nas lahko vedno rekel: Poznal sem človeka. Velikega človeka. Imel sem prijatelja. Dobrega prijatelja. Pisal seje: Vlado Vrečko. (Poslovilne besede dr. med. Marka Demšarja ob poslednjem slovesu od Vladimirja Vrečka, dipl. veterinarja, direktorja Ob- dravskega zavoda za veterinar- stvo in živinorejo Ptuj. uglednega strokovnjaka in vsestranskega družbenopolitičnega delavca na novem ptujskem pokopali.šču. 18. novembra 1982.) 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 25. november 1982 — MESEC POŽARNE VARNOSTI V KS SREDIŠČE OB DRAVI Mesec oktober je minil pod geslom ,,Vsi za požarno var- nost" tako, da mesvX' varstva pred požarom ni organiziran za gasilsko organizacijo in njene člane, ampak v prvi vrsti za širSo javnost, ki naj bi se če že ne vso leto — vsaj v tem mesecu sezna- njala z nevarnostjo pred požari in njihovimi posledicami. Tako sta G. D. Središče in Qbrež takoj na začetku meseca raznosila med de- lavce OZD, TOZD propagandno gradivo in se z vodstvom dogo- vorili o skupnih vajah, pregledih, da bi čim hitreje odpravili vzroke, ki slabijo požarno vjirnostne raz- mere. Se posebej živahno je bilo na OŠ Središče, kjer deluje v sklopu pionirskega odreda Pionirsko dru- štvo mladi gasilec, katero je pomemben subjekt pri usposablja- nju in obveščanju pionirjev s požarnovarnostno kulturo, bogati pionirje v prepričanju, da mora postati preprečevanje požara trajna navada slehernega, saj to prispeva k lastni varnosti, varno- sti, varstvu narave in bogastvu na.še domovine. Tako so pripravili slikovno razstavo, praktično pa preizkusili javljanje požara v GD Središče, izpraznitev šole in gaše- nje požara z malo motorno črpalko, gasilskimi aparati in priročnimi sredstvi, organizirali občni zbor in prikazali vsem učen- cem diapozitive o vzrokih požarov. Gasilski dom so si še ogledali otroci, ki obiskujejo vrtec in si ogledali gasilsko opremo in se seznanili o vzrokih požarov. Gadilci gasilskih društev Središče, Obrez in Kog—Vitan so preiz- kusili svojo gasilsko orodje na skupni vaji, ki je bila na Vitanu. Vaja je potekala po zelo strmem predelu, gasilci pa so morali spreljati vodo po 420 m ceveh do požarišča. S to vajo so gasilci pokazali tamkajšnjim ljudem, da jim lahko uspešno pomagajo pri nastanku požara pa čeprav so nji- hovi domovi na težko dostopnih krajih, k temu pa prip>omorejo skupne vaje na katerili si gasilci utrjujejo znanje, se spoznavajo z načini obveščanja med društvi, le tako se gasilci postavijo v bran večjim požarom. Delavci — delavke trgovske hiše v Središču so se spoprijeli s poža- rom, ki je nastal na smetišču trgo- vine in grozil trgovini, nastali požar so pogasili s pomočjo hi- dranta, ki je postavljen na njihovem dvorišču. Vaja še je posebej uspela, saj v trgovini ni bilo med tem časom zastojev, temu pa je pripomogla dobra organizi- ranost delavcev, tako so iz proizvodnih oddelkov zapustili delovno mesto določeni delavci. Po končani vaji jim je spregovoril poveljnik gasilskega društva Sredi- šče Franc Tkalec, ki je vodil tudi prejšnje akcije, o delovanju in gašenju z ročnimi gasilskimi aparati in požarni varnosti. Dru- štvo je poleg vaj organiziralo za svoje člane še več sestankov in prikazalo diapozitive s požarnega varstva, gasilci moramo vedno skrbeti za izpopolnjevanje znanja. Zato je naša skupna naloga in dolžnost naše samoupravne socialistične družbe ter slehernega posameznika v njej, da sodeluje in se pridruži boju proti požarom, kar pomeni, da bomo v borbi z ognjeno stihijo uspešni le tedaj, če bo skrb za varnost pred požari v zavesti vsakega človeka. Slavko Tkalec Pionirji gasOci na eni izmed vaj v mesecu požarne varnosti. ilvedba enotne evidence v občini Ptuj Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in statuta skupnosti socialnega varstva Slovenije ter v skladu z določbami zakona o skupnostih socialnega varstva ter samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 do 1985 leta je skupščina socialnega varstva SR Slovenije sprejela v mesecu januarju letos sklep o izvedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialno varst- venih pomoči. Tak sklep sta že v novembru sprejela zbora občin in združenega dela skupščine SR Slovenije, prav tako pa tudi CK ZKS in sindikati na svoji 3. konferenci. Nosilec naloge enotne skupne evidence pa so občinske skupnosti socialnega varstva. Vsi ti sklepi so bili sprejeti z namenom, da bi imeli podroben, predvsem pa celovit pregled nad prejemniki raznih socialnovarstvenih pomoči v občini, da bi preprečili neupravičeno kopičenje teh pomoči pri posamez- niku in da bomo imeli socialno politiko tako, da bo spodbujala k delu in večji storilnosti ne pa obratno. Vsak posameznik si s svojim delom zago- tavlja socialno varnost in le v primeru, da ni sposoben skrbeti zase in za svojo družino, je do ustrezne socialno-varstvene pomoči tudi upravičen. Enotna skupna evidenca bo omogočila ne le racionalizacijo postopkov, jem več bo uredila celovit pregled nad porabljenimi sredstvi in up- ravičenci do socialnih pomoči, prav tako pa bomo z njo preprečili neupravičeno prejemanje teh pomoči pri posameznikih ali družini, ko se njihovo gmotno stanje izboljša. To nalogo bo izvajal center za socialno delo, v postopku pa bodo sode- lovale delovne organizacije in krajevne skupnosti s svojimi ustreznimi komisijami. Tako je že pripravljen enoten obrazec, ki bo služil tudi kot vloga za vse oblike pomoči in bo nanj vpisana tudi odločitev o dodelitvi konkretne pomoči. V občini Ptuj imamo zbrane podatke o številu socialnih pomoči, ki jih dobivajo posamezniki ali družine iz raznih interesnih področij in pravno podlago za odločanje o pravici do posamezne oblike pomoči, merilih in kriterijih. Ugotovljeno je, da občani ali družine pod zelo različnimi pogoji' prihajajo do teh pomoči. Tako je na primer v socialnem skrbstvu cenzus za upravičenost do socialne pomoči 3900 dinarjev dohodka na družinske- ga člana v enem mesecu, v otroškem varstvu je tak cenzus 4200 dinarjev, v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je cenzus za uveljavitev varstvenega dodatka višina življenjskih stroškov, ki je sedaj okrog 6790 dinarjev, podobno v zaposlovanju. Pri dodelitvi štipendij pa so ti zneski spet drugačni. V letu 1981 smo v občini Ptuj porabili 172,526.126 dinarjev, v prvem polletju letošnjega pa 102,918.548 dinarjev. Sredstva za socialne pomoči zbiramo v občini iz dohodka, iz osebnih dohodkov in iz solidarnosti. Sistemi solidarnosti se sicer vse bolj ožijo, zato je še nujnejše, da dobimo celovitejši pregled v področje socialno-varstvenih pomoči, da jih bomo lahko selektivno usmerjali tja kjer so take pomoči najbolj potrebni, da jih bomo racionalno uporabljali in nenazadnje tudi utemeljevali potrebo po solidarnostnih sredstvih. mS Hlebec dišečega domačega kruha 31.10. svetovni dan varčevanja Pogled na tole sliko je vzbujal različne misli, nekaterim celo, da reklamiramo kruh. Na bančnem okencu seje celo oglasila starejša ženica in poprašala. če lahko kupi hlebec kruha. Kaj prav zaprav pomeni tale slika? Kruh .. . Hlebec dišečega domačega kruha z zlatorumeno skorjo, .sve- že zapečen v razbeljeni kmečki peči in nežno potresen s pestjo drobno mlete pesnice! Simbol blaginjo, gostoljubja in varčnosti. Tisočletna prispodoba sožitja človeka z naravo, naše povezano- sti z domačo grudo, plod kmeto- vih žuljev, znoja, skrbi in težke- ga, predanega dela. In me.sec oktober . . Cas zorenja sadov vloženega truda, mesec zadovoljstva ob obilni letini! Dnevi za razmišlja- nja, kaj in kako sejati, da bo prihodnje leto še bolje obrodilo. Čemu se brez škode odreči, da bomo tudi jutri neodvisni, močni in bogatejši! Se se včasih zagrize v strmo hribovsko njivo orač za lesenim plugom in konjem, vpreženim vanj. Z vso svojo težo se oore na ročaja, da se mastna prst visoko obrača v razoru. Prizor iz dni preživele roman- tike ali vizija prihodnosti. Srečni zamudnik? Kajti, ozrimo se naokrog: voja- ški spopadi, pokoli in nasilje, energetska kriza, monopol nad V mesecu oktorbu, mesecu varčevanja smo pogosto zariedili v časopisih, na plaicatih in na televiziji tole siiko ... naftnimi vrelci, pomanjkanje in lakota, izropana naravna boga- stva, mrtve reke. s plini zastru- pljeno ozračje ... Kam vse to vodi, se sprašuje- mo. Kam nas bo privedlo to nesmiselno hlastanje za denar- jem, za prestižem, za dobičkom pod vsakim pogojem? Tudi za ceno življenj. Kmet za plugom najbrž ve za odgovor. Zato bo danes preorai, jutri pobranal in potem posejal. Kruh bo moral položiti na mizo... POSTOPNO ZDRUŽEVANJE STROKOVNIH SLUŽB Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj je bila poverjena naloga, da izdela predloe za postopno združevanje strokovnih služb samor pravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptirj s ciljeni, da bi tako prišli do boljše kvalitete dela za potrebe delegatskih skup- ščin, še pred tem pa popolnoma izključili vse izvajalske naloge. Tako je na primer skupnost socialnega skrostva to že storila z ustanovitvijo centra za socialno delo. Posebna delovna skupina je že pripravila analizo stanja zaposlenih v skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti posameznih dejavnosti, ki bi jih vkljuciH v skupno službo z možnostjo postopnega vključevanja. Z delom nadaljujejo in je pričakovati tudi prve konkret- ne predloge z vsemi negativnimi in pozitivnimi stranmi take združitve. mš POTREBNO JE VEČJE VKLJUČEVANJE V SKUPŠČINSKI SISTEM Predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič je pred nedavnim sklical predsednike skupščin samo- upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki se na os- novi ustave ter statuta in poslovni- ka o delu občinske skupščine, vključujejo kot enakopravni skup- ščinski zbori. Tako so ob nefor- malnem pogovoru izmenjali vrsto izkušenj pri delu samoupravnih in- teresnih skupnosti, zlasti delega- tov, in opozorili na nekatere kon- kretne stvari, ki bi jih morali v pri- hodnje izboljšati. Martin Berden, — predsednik skupščine zdravstvene skupnosti občine Ptuj, menil, da je prav, da se tudi SIS v večji meri vključujejo v delovanje skupščinskega sistema, zlasti še sedaj, ko smo pri načrto- vanju dejavnosti v tem srednjero- čnem obdobju še vedno pred ne- katerimi dilemami, predvsem v zvezi z možno rastjo sredstev v letu 1983, ko bo zdravstvo pred vrsto težav materialne narave in je v SIS potrebno enotno pristopati k spre- membam planskih dokumentov in k rcsolucijskim izhodiščem. Opo- zoril je tudi na to, da bi morali vsem predsednikom skupščin SIS družbenih dejavnosti pošiljati skupščinsko gradivo. Janez Pičerko, — predsednik raziskovalne skupnosti občine Ptuj jc v pogovoru opozoril, da jc bilo doslej zelo malo možnosti za sokrciranje politike na tem področju. Veliko lažje bi bilo funkcionarjem v skupnostih zagovarjati nekatera stališča, če bi pri pripravljanju nekaterih spre- memb sami sodelovali, ne pa, da kratko malo dobijo nalog — tako mora biti in nič drugače, kot nekak dekret. Slabo je tudi delo delega- tov in žal še vedno nismo prišli do ugotovitve, da bomo le v večji inventivni dejavnosti imeli tudi večje možnosti razvoja in koristne uporabe lastnega znanja, ^e vedno , vse preveč nekoga posiljujemo z \ zahtevami, da hi \eč delali in tudi : napravili. Tu jc misli! i/ključno na ; tip — inventivno področje, področje koristnih predlogov in^ izumov. i Eirika Fegušcva, — predsednica skupščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj je opozorila, da je sicer izobraževanje prisotno v delu občin^-ke skupščine, zlasti področje usmerjenega izobraževanja in gradnja srednješolskega centra. Tudi za nekatere druge aktualne probleme v skupnosti bo potrebno sproti zavzemati določena^tališča. šolski okoliš je že eden izmed njih. Sedanji ne ustreza zaradi spreme- njenega prometnega režima in neusklajenega števila otrok ob upoštevanju kapacitet posameznih šol. Dogaja se. da so nekatere prenapolnjene, druge pa nimajo zadostnega števila otrok ali še težji primeri, ko imajo ponekod dvo ali troizmenski pouk, v sosednjih dveh šolah pa lepo eno izmeno in še kjrk prazen razred za nameček. Sedanje stanje bo proučila poseb- na komisija, ki bo do maja pred- lagala rešitve, da bi jih s prihod- njim šolskim letom že upoštevali. Tovarišica Fegušev^ je v razpravi še dejala, da dostikrat dobimo v SIS občutek nemoči češ — okviri so takšni, vi pa se sami odločite, kaj boste črtali, da bo kljub vsemu denarja dovolj. V združenem delu je težko uspeti s kakršnimi koli variantami, ni odziva. Občani so dostikrat nezainteresirani za delo v delegacijah, stalno se p)ojavlja nesklepčnost. Velikokrat se lahko tudi čudimo dejstvu, da zakon daje veliko večje pravice, kot pa napovedujejo sprejeti okviri. In kaj v takih primerih upoštevati? Marija Gnilškova, — predsedni- ca skupščine socialnega varstva občine Ptuj je v svoji razpravi opozorila na danes še vedno nejas- ni položaj te skupnosti, ki je v osnovi zelo komplicirana, saj združuje kar pet različnih dejavno- sti — otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, stanovanj- sko gospodarstvo in pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako prihaja do veliko težav in nalog, ki bi jih v skupnosti morali obravna- vati in usklajevati. Veliko je tudi različnih osnov iz katerih občani dobivajo nekatere socialne pomo- či. Ob tem pa še vedno nimamo enotne evidence o tem. ,,Nihče nas ne pokliče, niti ne upošteva — ne vem zakaj obstajamo? Kadar govorimo o socialnih razmerah občanov bi morali b'ti prisotni in skuoaj razpravljati," je med dru- giiT. menila tovarišica Gnilškova, ki je prav tako opozorila na slabo delovanje delegatskega sistema, iz katerega izhaja tudi slaba udeležba delegatov na skupščinah. Tudi pri združevanju skupnih služb je dosti težav in odporov ter različnih sta- lišč. ,,Dejstvo je, da je kulturna skup- nost glede materialnih okvirov majhna in da so sredstva minimal- na," jc dejal predsednik skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj Jo- že Glazer, ki je opozoril, da bomo z zmanjševanjem materialnih mož- nosti morali opuštevati nekatere dejavnosti — najprej pa vse prire- ditve in ljubiteljsko kulturo. Na krajši rok morda to ne bo tako boleče, na daljši pa se morda posledic niti ne z.avedamo. Proble- mi so tudi s kulturno dediščino, za katero denarja sami ne moremo zbrali in če ne bomo dali svojega dela tudi iz solidarnosti ne bo nič. Prihodnje leto ne bo več treh milijonov iz republike, zato bi morali zbrati več v občini, če bi hoteli ohranili tako rast, ki je že nekaj let nespremenjena. Se težje nam bo opravljati tisto kar določa zakon o varovanju kulturne dedi- ščine, ker je denarja vedno manj. Razmišljati bi morali tudi o tem, da se osnutki sprememb sred- njeročnih planskih dokumentov sedaj močno razlikujejo od predlogov, ki jih bomo dali v združeno delo — ali ni to neke vr- ste norčevanje iz ljudi ali se je res situacija v enem mesecu tako spre- menila, da je nismo mogli pred- videvati, —- so bila vprašanja o katerih je diskutira! tovariš Glazer. Postavil je tudi vprašanje — kaj bomo naredili s sanacijo gradu in žitnice. Ali ne bodo ta popravila čez pet let tako draga, da jih enostavno več ne bomo zmogli. Opozoril je še na problem varstva kulturnih spomenikov za katere v Ptuju še nismo sprejeli sklepa — kateri so to in kako jih bomo vzdrževali, prav tako pa tudi na že znano ustanovitev Miheličeve galerije, za katero bi morali zbrati potrebna sredstva in za katero je umetnik sam pripravljen darovati dela v vrednosti dobrega milijona dinarjev. Ob koncu je bila še beseda o povezovanju občinskih in republi- ških skupščin posameznih interes- nih skupnosti, vključevanju naših delegatov v delo teh skupščin in zastopanje skupnih — slovenskih interesov. Pogovor s predsedni- kom skupščine občine Ptuj pa seje končal s sklepom, da je potrebno na seje predsedstva povabiti tudi predsednike tistih skupnosti o katerih problematiki bodo raz- pravljali, vsem pošiljati skupščin- sko gradivo in taka srečanja pripraviti večkrat, vsaj pa vsake tri mesece. ^, -m š TEDNIK ~ november 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Bogat program aktivnosti Rdečega križa v okviru številnih prizadevanj naše družbene skupnosti si Rdeči križ še posebej prizadeva, da bi z najrazličnejšimi dejavnostmi dal svoj delež k borbi proti alkoholizmu, ki povzroča številne socialno-zdravstvene, vzgojne, kulturne in dru- ge probleme, s katerimi se srečujemo v posameznih življenjskih in delovnih sredinah. Organizacija Rdečega križa se zaradi tega vključuje v SZDL, kjer v okviru koordinacij- skih odborov prevzema določene naloge, ki se nanašajo predvsem na socialno in zdravstveno dejavnost, s posebnim poudarkom na borbi proti alkoholizmu in na sodelovanje pri odprav- ljanju posledic, ki jih prinaša alkoholizem. Ak- cija je zastavljena s posredovanjem zdravstve- no-vzgojne in propagandne literature v sleherno delovno organizacijo, krajevno skupnost in šo- lo. Ta literatura naj služi kot pripomoček za uspešno izvedbo akcije in za izvajanje programa v krajevnih skupnostih, zlasti v mesecu novem- bru, ki ga tudi obeležujemo kot mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Sicer pa zimski in spomladanski meseci prinašajo v okviru Rdečega križa vrsto drugih nalog, o katerih je sekretarka OO RK Ptuj Marija Gnilškova povedala: ,,Zakon o zdravstvenem varstvu in samoupravni sporazum o temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za ob- dobje 1981 —1985 določa nekatere skupne naloge pri povečevanju in skrbi občanov za krepftev in ohranitev zdravja. Rdeči križ ima tako nalogo skrbeti za množično zdravstveno vzgojo občanov v krajevnih skupnostih in združenem delu na osnovi posebej izdelanih programov. v ta namen smo ponudih vsem krajevnim skupnostim občine Ptuj predlog vzgojno- zdravstvene dejavnosti zlasti za zimske mesece, ko ima v programu predavanja o alkoholizmu in drugih zasvojenostih, boleznih dihal in posledicah kajejenja, boleznih srca in ožilja ter povečanem krvnem pritisku, o nesrečah, prvi pomoči in preventivi, o osebni higieni in higieni okolja ter o nalezljivih boleznih in preprečeva- nju obolenj. Ze doslej smo dobili precej odgo- vorov z željo, da bi ta predavanja realizirali v zimskem času, zlasti s temami — o alkoholiz- mu, boleznih dihal in posledicah kajenja, o nesrečah, prvi pomoči in preventivi, o boleznih srca, ožilja in povišanem krvnem pritisku. Cas in datum predavanj bomo objavili v lokalnem tisku in radiu. Izobraževanje, vzgoja in motivacija občanov in delovnih ljudi za prostovoljne dejavnosti in razvijanje oblik solidarnosti je ena izmed naj- važnejših nalog organizacij Rdečega križa. Tako moramo izvesti še tečaj za nego bolnika in poškodovanca, ki bo trajal 18 ur. Zal pa s strani občank ni pravega odziva, da bi sc prijavile v te tečaje. Od 32 krajevnih organizacij Rdečega križa jih še polovica teh tečajev ni or- ganizirala. Usposabljanje kadrov Rdečega križa za hi- giensko epidemiološke ekipe traja 5 šolskih ur in bomo po zbranih prijavah po.sameznim udeležencem tudi sporočili začetek tečaja. Seminar za pozvedovalno službo bo trajal tri šolske ure in ga bomo po prijavah iz krajevnih skupnosti izvedli v Ptuju. Tečaj za socialne eki- pe, ki bo trajal 24 ur, bomo izvedli v tistih KO RK, ki bodo zagotovile udeležbo vsaj dvajsetih udeležencev — kar pa po vsej verjetnosti na prostovoljni osnovi ne bo uspešno. Več uspeha imamo pri organizaciji tečajev prve pomoči, v deset, dvajset in osemdeset ur- nih, ki jih izvajamo v krajevnih skupnostih v okviru usposabljanja ekip za civilno zaščito in v katere se v veliki meri prijavljajo tudi mladi oziroma bodoči šoferji. Prek vseh teh oblik stalnega in sistematičnega usposabljanja v vseh okoljih želimo doseči dodatno usposabljanje aktivistov RK, občanov in delovnih ljudi, ki bi bili hkrati motivirani za vsakodnevno delo, delo na prostovoljni osnovi, pa tudi za delovanje v izrednih razmerah." Plin ne povzroča sivih las le potrošnikom Ko stojimo v vrsti in čakamo na plin (sedaj najprej na številko) se jezimo, če se nam posreči oditi s polno jeklenko, vsaj za nekaj časa poza- bimo na vse ..plinske" težave. In po določenem času se cela stvar ponovi. Končni prodajalci plina — dobro jih poznamo, saj je njihovo ime cesto prisotno v naših vse prej kot dobrodušnih oziroma prijaznih besednih zvezah. Dejansko pa prodajalci niso nič krivi, posebno ne sedaj, ko si prizadevajo kar najbolje razdelili razpolo- žljive jeklenke plina, ki pa jih je žal vsaj do dne, ko je nastajal ta sestavek, tako malo. Če bi šteli sive lase, ki nastajajo pri vseh peripetijah okoli plina, bi imeli prav na njihovih glavah največ dela. Ce odmislimo dva meseca brez sleherne jeklenke plina za široko potrošnjo in nenehno brneče telefone z bolj ali m.anj vljudnimi vpra- šanji težko čakajočih gosposvečal pripravam na akcije, srečanja društva, strokovna predavanja, ter oceni zastavljenih nalog in programov. V skladu s sprejetim programom dela je ciruštvo: 19. aprila 1980 pripravilo spomladansko strokovno ekskurzijo z ogledom sadjarskih in živinorejskih objektov v okolici Slovenske Bistrice in v Savinjski dolini, vendar zaradi premajhnega števila prijav ni bila realizirana. 24. maja 1980 je društvo organiziralo strokovno ekskurzijo v vinorodne predele Dolenjske in Bele Krajine. Strokovni program je povdaril zlasti vino- gradništvo; še zlasti skupno obnovo površin in po- vezovanje s predelavo. Na društvenem srečanju članov. 7. novembra 1980 na Gorci pri Podlehniku, je bila strokovna tema namenjena aktualni problematiki v sadjarstvu in problematiki kmetijskega šolstva v občini Ptuj. Z ozirom na vsestranski povdarek, ki je dan kmetij- stvu, realne in potencialne potrebe ter možnosti razvoja kmetijstva v občini Ptuj in ob dejstvu, da imamo velike potrebe po izobraževanju kmetoval- cev, je društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj v celoti, podprlo prizadevanja, da se v okviru pro- grama srednješolskega usmerjenega izobraževanja uvede poleg skrajšanega še srednješolski program kmetijskega izobraževanja v občini Ptuj. Maja 1981 je udeleženca strokovne ekskurzije pot vodila po Podravini prek Koprivnice in Osijeka do Vukovara, kjer smo si ogled.ali Poljoprivredni kombinat Vukovar, in se seznanili z njihovo deja- vnostjo. V Iloku smo bili gostje v znani 1100 va- gonski vinski kleti; ekskurzijo pa smo zaključili z ogledom Kmetijskega sejma v Novem Sadu. »Kako proizvesti več hrane v občini Ptuj?« je bila osrednja tema na jesenskem srečanju društva kme- tijskih inženirjev in tehnikov Ptuj, 13. novembra 1981 v Podlehniku. Po uvodnem referatu na to temo sta sledila še koreferata o urejanju zemljišč v občini Ptuj ter o intenziviranju kmetijske proizvodnje. Dvo-dnevna ekskurzija 4. in 5. junija 1982 je udeležencem predstavila znamenito proizvodnjo sira v Velikih Zdencih ter zanimivo zastavljeno proizvodnjo industrijsko poljoprivrednega kombi- nata v kraju Kutijevo. Za mnoge je potovanje po Podravini in Slavoniji bilo tudi prvo srečanje s to zanimivo krajino in kmetijsko proizvodnjo v njej. Petega julija 1982 smo se člani društva pri kmetu Janezu Žampi v Levajncih seznanili z najnovejšimi osnovami pridelovanja pšenice v naših razmerah s pomočjo uporabe fungicidov, bioregulatorjev in deljenim dognojevanjem z dušikom. Teoretične osnove pridelovanja pšenice smo združili z ogledi posevkov in bili navdušeni nad uresničitvijo stro- koVnih dognanj —- zlasti še zaradi aktualnosti pridelovanja tega nad vse pomembnega krušnega žita. Lahko ocenimo, da je delo društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj v tem dvoletnem man- datnem obdobju bilo uspešno, vendar bi ob večji zavzetosti vseh članov lahko bilo še boljše in bolj učinkovito; še zlasti v .sedanji etapi našega razvoja, ko so na področju razvoja kmetijstva in gozdarstva, še posebej pred kmetijske strokovnjake in vse, ki v kmetijstvu delamo, postavljeni zahtevni cilji. Ti so realni, čim bolj bomo znali izrabiti možnosti za proizvodnjo, ki nam jih dajejo kakovost razpolo- žljive zemlje, dosedanje izkušnje in organizirano družbeno prizadevanje, v okviru katerega ima društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov nemaj- hen pomen. Trdimo lahko, da smo se v štiriletnem obdobju ponovnega živahnega dela društva kmetijskih in- ženirjev in tehnokov Ptuj kmetijci ponovno spoznali med seboj, gojili stanovsko pripadnost in lako kre- pili naše medsebojne, pa tudi družbene odnose, kar je ena od osnovnih funkcij našega društva. V dosedanjem obdobju smo naše delo in dru- štveno dejavnost gradili enotno prav zaradi samo tretjinskega sodelovanja naših članov, pa čeprav smo si postroki in dejavnosti, ki jo opravljamo zelo različni. Želeli bi, da bi v bodoče bilo mogoče dru- štvene aktivnosti peljati po specializiranih sekcijah, .saj bi lahko bilo takšno delo temeljitejše. bolj po- globljeno in morda tudi bolj zanimivo. Iz poročila Franca Vraberja na občnem zboru DKIT USPELA RAZSTAVA PTIC V ptujskem klubu mladih je bila od četrtka. 18. do nedelje 21. novembra odprta tradicionalna razstava ptic. ki so jo tudi tokrat uspešno pripravili prizadevni člani društva za varstvo in vzgojo ptic iz Ptuja v sodelovanju s klubom mladih. V štirih dneh si je zanimivo razstavo okrasnih sobnih ter zunanjih ptic. pa .seveda razstavo likovnih izdel- kov ogledalo nad 3.000 obisko- valcev, pretežno šolske mladine. Lahko bi rekli, da je bil ogled razstave pravzaprav učna ura za vse, ki jih zanima svet ptic. Razstavljenih je bilo prek 200 ptic. Kanarčki, standardne papi- ge, nimfe, pa zunanje ptice, vse to je žvrgolelo, da je bilo veselje tudi slišati. Posamezne vrste ptic so bile tudi na prodaj po razme- Med ogledom razstave ptic v Klubu mladih. roma nizkih cenah, obiskovalci pa so lahko kupili tudi montažne hišice za zimsko krmljenje zuna- njih ptic. V drugem prostoru so bili razstavljeni likovni izdelki pio- nirjev nekaterih osnovnih šol iz ptujske občine, ter likovne skupine kluba mladih. Tehnike so bile zelo različne, tema pa povsod enaka — ptice v naravi in ptice v moji domišljiji. Na nate- čaj je prispelo 220 likovnih izdelkov, od katerih je komisija za razstavo izbrala le slabo tretjino. 20 najbolj uspešnih izdel- kov so tudi nagradili s knjižnimi nagradami. Predsednik društva za varstvo in vzgojo ptic Alojz Tovornik je razstavo ugodno ocenil, predvsem pa so vsi skupa- paj presenečeni nad izrednim obiskom, kije presegel vsa priča- kovanja. Treba je dodati, da je razsta- vljene sobne ptice ocenjevala posebna reoubliška sodniška ko- misija in da so bile tudi te ocene zadovoljive. Tako lahko pričaku- jemo dobro uvrstitev ptujskih rejcev na katerikoli tekmovalni razstavi pri nas. M. Ozmec O RTV programih Svcii /.a informiranje pri občinskih konferencah SZDL prejeli predlog programov Radio televizije Ljubljana za leto 1983. Zaželjeno je. da bi se v razpravo o programih vključil kar najširši krog delovnih ljudi in občanov, koordina- tor razprav pa je v vsaki občini svet za informiranje. Pripombe iz razprave, ki bi naj bila zaključena v začetku , decembra, bodo dokončno izobliko- vali v tiskovnem svetu republiške konference SZDL Slovenije, o njih pa bil razpravljalo tudi predsedstvo repu- bliške konference. N. D. Ptujska tržnica Tržnica v Ptuju je skozi vse leto razmeroma dobro založena, le cene ne ustrezajo ptujskemu kmetijskemu okolju, temveč so bolj »velikomest- "e«. Foto: Alfred Bradač 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 25. november 1982 — TEDNIK Dober den, dobro jutro ali pa dober večer. Odvisno pač od gdo te meli cajt Tednik v roke vzeli no poglednoti kaj sen van gnes črnega na belo napisa: tak po malen se zima gor na jesen sprovlp. V nedelo gdo sen van jaz toto pismo pisa, hlo lak lepo vremen, ke srna se mija z našo kravo Šeko obodvo napasla. Seka je trovo v mleko predelovala, jaz pa sen poleg jobolka nabira. Mica mi vsoki den provi: Lujz, jej jobolka, saj vidiš, da jih nišče nete kupiti. Nojini jedilnik je čista jabolčni: za frošlikel jabolčni kompol, za obed jabolčna pogača, za večerjo pa tisto, ke nama od obeda ostone. Z Mico mama že pune dile jabolčnih no gruškovih klujecov. Saj vena vete kaj je to za ena zadeva. To so posušena jobolka no gruške, ki smo jih negda, lan v prvih letah po vojni z veseljon oglodali, zaj pa .se s lote domoče jedi norca delamo. Pa posušene slive kak so dobre. Škoda, ke naša deca rajši uvožene banane jejo, kak domoče sodje. Tak smo jih pač navadili. Dobro še se spominjan kak so nan mati kluječovo župo skuhali no sodni kruh spekli. gnejši den pa nan jobolka v sadovnjokih gnili/o. Ja. cajti se pač spreminjajo. Niben vrag tudi več neče jabolčnice piti, vsi bi radi vinski švic srkali. Ke smo glih pri vinskem Švici, bi vas rad spuna, da je treba letos mlado vino najpozneje do kunca novembra pretočiti, saj se letos tota kapljica rada kvori. Vinski strokovnjaki, ki jim provimo vinolosi. nas na to opozarjajo. Več o vinskih betegih no nasploh o kletarjenji lehko preštejete v novi knjigi z naslovom Ljubiteljsko kletarstvo, ki jo je napisa Anton Skaza, zdiplomirani inženir iz Ptuja. Knjiga košta v knjigarni 46 štorih jurjof, to pa je glih tejko kak košta v gostilni tri litre malo bolj žmahnega vina. Priporočan van toto knjigo, saj te se marsikaj pametnega o kletarje- nju navučili. Vse v knjigi je tak razumljivo napisano, ke moreš samo pismen biti pa veš za kaj gre. v Te pa srečno. Pozdrovlja vas vaš vinolog Lujzek • OBRTNO ZDRUŽENJE PTUJ OGLED JUGOSLOVANSKE FRIZERSKE REVIJE Preteklo nedeljo je bila v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu jugoslovanska frizerska revija, katero si je ogledalo tudi 10 ptujskih obrtnikov — frizerjev in 32 delavk-frizerk. Udeleženci so jo ocenili kot odlično. Spoznali pa so tudi novosti pri oblikovanju pričesk in novi način striženja. Ogled revije sodi v program izobraževanja obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Pomembno pa je, da se sprotno seznanjajo z modnimi novostmi. Nasploh pa so frizerji v tem obdobju v nezavidljivem položaju, primanjkuje jim namreč osnovnih materialov za delo. Največji proiz- vajalec preparatov pri nas — Ilirija Vedrog — pa se izgovarja, da ne razpolaga z uvoženimi surovinami. Obrtniki pa še niso rešili vprašanja obveznega pologa pri potovanju v tujino, če je le-to službeno, Uslužnostne dejavnosti imajo letni limit pri uvozu 50 tisoč dinarjev, ostale pa 100 tisoč dinarjev. Pri obrtnem združenju pripravljajo tudi izobraževalni tečaj za gostince, ki bo v začetku decembra. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo okrog 75 zasebnih gostincev. MG KS HEROJA LACKA ROGOZNICA Priprave na krajevne volitve v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica se pripra- vljajo na krajevne volitve, ker 17. decembra poteče mandat odborom vaške samoupravne in delegatom krajevne skupšči- ne. V ta namen so se v dneh od 19. do 21. novembra zvrstili zbori krajanov, na katerih so krajevna skupščina in njeni organi poročali krajanom, kako so v minulih štirih letih izvršili zaupane naloge. Na zborih so tudi obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti, in sicer tisti del. ki se nanaša na odbore vaške samouprave in volilve delegatov v krajevno skupščino. Odbori vaške samouprave kot samouprav- ni organi vasi. prevzemajo sedaj tudi funkcijo delegacije za določanje delegatov krajanov v krajevno skupščino, to pa pomeni, da se bodo odbori vaške samouprave v prihodnje sestajali pred vsako sejo krajevne skupščine. Na zborih so opravili tudi evidentiranje možnih kandidatov za nove odbore vaške samouprave, tako, da bodo na program- sko volilni konferenci SZDL potrdili kandidatne liste. Sklenili tudi so. da bodo programskovolilni zbori krajanov 12. decem- bra, ko bodo v krajevni skupnosti tudi volitve novih odborov vaške samouprave. FB Poznate bližnjo okolico? Na fotografiji, objavljeni v 44. številki Tednika (II. november) je ; bil grad v Veliki Nedelji. To je v svojih odgovorih pravilno odgovorilo ' 13 reševalcev. Odziv je bil dober kljub kar dvema spodrsljajema pri i objavi vprašanja. Tako nam je tiskarski škrat zagodel pri objavi datu- ; ma za odgovore, ki jih je bilo potrebno poslati do četrtka. 18. novem- ' bra in ne do II. novembra, ko je Tednik s vprašanjem izšel. V tekstu pa - je bilo pravilno zapisano, da imate teden dni časa za reševanje. Ob tem , pa je bila fotografija, ki bi naj pomagala reševalcem, v zgornjem delu \ »odrezanac. Na posnetku z rokometne tekme v Veliki Nedelji se v ; ozadnju vidi premalo gradu kot pa je bilo na izvirnem posnetku. Za i spodrsljaje se opravičujemo! In .sedaj k nagradam. Žreb je določil, da darilne bone delovne \ organizacije Emona — Merkur Ptui v vrednosti 200 dinarjev prejmejo: • Mio Debeljak (Reševa 19. Ptuj). Saška Bombek (Hajndl 21. Velika I Nedelja) in Mitja Lah (Podvinci 43. Ptuj). Čestitke nagrajencem, vsem ; reševalcem pa hvala za sodelovanje in nasvidenje do decembrskega; vprašanja! ' " \ NOVA SERIJA ODDAJ „IZ VASI V VAS" Tokrat Lancova vas Prepričanje, da v ravninskih predelih naše občine, ljudje ne vedo tako prijetno prepevati in igrati kot v Halozah, ali Slovenskih goricah, se je v nas tako utrdilo, da je postalo domala že pravilo. Vendar je to le eden izmed številnih vz- rokov zaradi katerega se snemanj v ravninskih va.seh nismo najraje lotevali. Toda je že tako, da pravilo ni pravilo, če nima izjeme. In ta izje- ma se v našem primeru imenuje ...... Lanco- va vas, vas z vsemi značilnostmi ravninskega naselja. In zakaj pravim — izjema? Zato, ker smo si na pobudo nekaterih občanov Lancove vasi (Anice Svenšek Jožeta Hentaka in Jožeta Bračiča), pravo to vas ,,izbrali" za naslednjo v oddaji ,,Iz vasi v vas". V nedeljo 28. novem- bra, se bo z njo začela nova serija oddaj v sezo- ni 1982-83. Resnici na ljubo bodi povedano, da smo snemanje v Lancovi vasi hoteli opraviti že pred tremi leti. Vendar zaman! Tistega dne (pred tremi leti. namreč) ko smo krožili po vasi v že- lji, da se najprej dogovorimo kako in kaj, kot nalašč ni bilo doma nobenega odgovornega, ali vidnejšega občana, ki bi nam v organizaciji lah- ko pomagal, če že ne drugače pa vsaj z nasveti. Kar vsi so bili po opravkih. Pri nekaterih hišah' so nam povedali, da so ti opravki tako nuj- ni ..." da našega sigurno do večera ne bo". Z dokajšnjo mero razočaranja pa tudi jeze nad iz- gubljenim časom, smo ,,pošimfali čez Polajnce, ki jih ni mogoče vkup spraviti", se obrnili in jo ,,ročno" mahnili.......v Haloze. > , Na vnovično prigovarjanje, smo se letos fla spomlad odločili, da v Lancovi vasi poskusimo .srečo v drugo. To pot, kaže, da smo se namerili na ,,ta prave" ljudi . . . tiste ,,za zagrete za st- var". Posrednik med njimi in nami pa je bil, nihče drug kot naš stanovski kolega — Jože Bračič, sicer občan Lancove vasi. Svetoval mi je, da naj grem k Anici Svenšek, ki uspešno vodi devet-člansko skupino ljudskih pevk in ki se ji tudi sicer ,,ne vnoža" nobeno organiza- cijsko delo. In res je bilo tako. Anica Svenšek je za snemanje glasbenega dela organizirala prav vse kar imajo v vasi: svoje pevke, lamburaški an- sambel, ki ga sestavljajo člani ene same družine — Petelinovi po domače in harmonikarja Jožeta Dokliča. Prostor za improvizirani snemalni stu- dio pa so nam ljubeznivo odstopili pri Jurgeče- vih (Lancova vas 68), kjer so tega dne pribili na vhodna vrata plakat za napisom: ,,Dobrodošli na snemanje oddaje Iz vasi v vas". Kar inako se mi je storilo, to že moram povedati. In ko so pevke zapele, tamburaši in harmonikar zaigrali, smo spoznali, da bi morali naše prepričanje o polajnskih pevcih in godcih docela spremeniti. Naše pravilo je dobilo izjemo. Presenečenje je bilo popolno! Govorni del naše oddaje pa bi najbrž ne bil tako popolen, če bi ne bilo izrednega poznaval- ca domače vasi — Jožeta Hentaka, ki ga sovaščani izredno cenijo, kot smo lahko opazili. V pogovoru z njimi zvemo, da je bila vas nekoč docela kmetijska in da je še v prejšnjem stoletju bila tukaj precej močna lončarska obrt. Z na- stankom kovinskega posodja pa je začela kaj hitro odmirati tako, da so pred prvo svetovno vojno delali le še trije lončarji. In še teh se naj- starejši v vasi komajda spominjajo. Vas sama je ob približno kilometer dolgi krajevni cesti — enovrstna. Večina hiš je na vo- gel, nekaj jih je s stcgnjenim domom, nekaj pa je že novih — sodobnejših. Od vasi proti Ptu- ju, oziroma še prej, proti Farmi bekonov, se raztezajo obsežna rodovitna polja. Vendar nam povedo, da je živinoreja pomembnejša (govedo, svinje). Sicer pa raje prepustimo besedo doma- činom v oddaji, ki bo stekla v nedeljo 28. novembra ob 11.40. Besedilo in foto 1. C. Skupina ljudskih pevk iz Lancove vasi: Pepca Kline, Tilka Mlakar, Anica Svenšek, Pcpca Svenšek, Marija Kolednik, Rozika Ribič, Tilka Jurgec, Cilka Hcniak in Milica Svenšek. Tamburaški ansambel, ki >{a sestavljajo člani ene družine: Maks Vaupo- lič, Ivanka PIsanec, Jakob Vaupotič, Mirko Vaupolič in Franc Krajnc. Po domače jim pravijo Petelinovi. TEDNIK — 25. november 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 VIDA ROJiCI KAJ RAZKRIVAJO PISANA SPOROČIU IZ VOJNIH DNI (2. nadaljevanje) Na območju haloSkega okrajnega odbora ima že 60 odstotkov vseh naselij svoj odbor, na območju Ptujskega polja pa 70 odstotkov naselij. Odborov še niso ustanovib za rajone Ptujska gora, Makole, Lovrenc na Dr. polju, St. Janž na Dr. polju (Starše), Sv. Urban (Destrnik), Pesnica in Ormož. Mladina ima le okrožni odbor, ki pa je maloštevilen, zato ne more voditi mladine v okrožju. Sekretarka mladine je Gozdana (Štefka Kolarič), ki je doslej delala zelo uspešno med ptujsko mladino. Mladinski aktivist je tudi Boris (Rudi Luter). Skupaj s Štefko sta ustanovila v Ptuju nekaj odborov ZSM. Ptujsko okrožje potrebuje še nekaj dobrih, izkušenih aktivistov in v kratkenj bo med najbolj razgibanimi na Štajerskem, poudarja pisec v organizacijskem delu svojega poročila. Nato sledi obravnava nalog, ki so potrebne za razmah o.svobodilnega boja v ptujskem okrožju. Za najnujnejšo nalogo navaja uspešno mobilizacijo v NOV, za kar je potrebno prirejati mitinge in konference in z njimi pojasnjevati pomen in nujnost splošne mobilizacije v zadnjem vojnem obdobju. Izdati je potrebno tudi letak s pozivom v NOV za dopustnike iz nemške vojske in tiste, ki so v nevarnosti, da jih bo okupator mobiliziral. Potrebne so še listkovne akcije z mobilizacijskimi parolami. Za mobilizacijo so postavljeni po okrajnih in vaških odborih že vojaški referenti, da pripravijo vse potrebno v zvezi z mobilizacijo in potjo fantov v par- tizane. Ljudje želijo, da bi enote NOV same mobilizirale, ker jih tu ni, si pomagajmo s kurirji in aktivisti. Prav pa bi bilo, da bi nekaj vojaških enot prišlo v Haloze iz Slovenske gorice, da bi tam opravile to nalogo, kar bi povečalo odhod v osvobodilno vojsko. Stab zapadne grupe Hrvatske je povabil sekretarja OK KPS na razgovor. Poverjeništvo je to izrabilo in poslalo z njim Francka, da se dogovori o vojaških akcijah na našem območjii in njihovi pomoči pri mobilizaciji. Oba bosta pri tem poskušala najti stik s 6. korpusom NOV, ki prodira v Zagorje in vplivati nanj, da razširi akcije v Slovenijo. •V zadnjem delu poročila poudarja pisec znova najpomembnejše naloge, ki jih narekujejo politične razmere na terenu. Predlaga nov način dela s konferencami, mitingi in listkovnimi nastopi. Za mobilizacijo navaja, da je potrebno urediti hitre zveze do partizanskih enot; za organizacijo pa priporoča razširiti odbore OF z novimi člani in pritegniti v ilegalo čimveč sposobnih aktivistov. Pri delu je potrebno povsod uvesti strogo konspiracijo. Poglede na delo z ženami je potrebno do temeljev spremeniti in pospeševati učinkovite akcije, kakor je bilo npr. nekaj izgonov Svabov. Nujno je prodreti v neobdelane rajone in tam ustanavljati odbore OF. V rajonu Ptujske gore in Makol deluje aktivist Tine (Zvonko Sagadin), v rajonu St. Janž in Sv. Urban pa bo oral ledino Srečko. Jožko bo šel v rajon Pesnica, v Ormož pa mladinska aktivistka Dana (Ida Zadravec). Iz teh rajonov se bodo čez štirinajst dni vrnili na skupno sejo z izčrpnimi poročili. Tedaj bodo ustanovili nov okrožni odbor OF. Pisec dodaja ob koncu tega najbolj obširnega dokumenta iz zgodovine ptujskega okrožja v letu 1944, da je potrebno ljudi, ki so pod vplivom bele garde in skrivačev odločno prepričevati, da je njihovo mesto le v NOV in OF. Preden preide na poročilo o osvobodilnem gibanju v Slovenskih goricah izven ptujskega okrožja, omeni še, da je poklical v ilegalo člana okrožnega komiteja SKOJ — Borisa (Rudija Lutra), ki pa se zato še ne more odločiti. Na koncu poročila se je podpisal Franček (Majcen) kot sekretar poverjeništva POOP za vzhodno Štajersko. Poročilo oblastnega komiteja KPS za Štajersko, z dne 20. septembra 1944, naslovljeno poverjeništvu POOF za vzhodno Štajersko in Cen- tralnemu komiteju KPS nas seznanja, da bo odšla te dni v vzhodno Štajersko že tretja skupina. Vodil jo bo Tone Znidarič-Stefan, ki gaje IV. operativna cona NOV in POS prepustila oblastnemu komiteju KPS za Štajersko in je član poverjeništva za vzhodno Štajersko. Iz poročila zVemo, da je poverjeništvo za južnovzhodno Štajersko že ukinjeno in ustanovljen okrožni komite za vzhodno Štajersko. Ostalo pa je še poverjeništvo za vzhodno štajersko, ker to območje še ni množično zajeto v OF, zato so z njim potrebni še redni stiki. Iz poročila štaba IV. operativne cone NOV in POS — sekretarju CK KPS, tov. Luki, z dne 23. oktobra 1944 zvemo za tele dogodke v ptujskem okrožju: Okupatorjeva obrambna črta, ki bo varovala vdor Rdeče armade v jugovzhodno Avstrijo bo tekla od Trbovelj in dalje vzhodno od Celja in Ptuju na Varaždin. Od Drave se; bo obrnila proti Ljutomeru. Na nekaterih območjih so že zbrali delavce in jih razporedili na nekaterih krajih. Stab za utrdbe za pas od Ljutomera do Banje gore je pri Heimatbundu v Ptuju. Delavce za ta predel koncentrirajo vZavrču in Cirkulanah. Trasa tega dela obrambne črte teče od Ljutomera proti jugu do levega brega Drave in od tam na Brezje (kota 313), Turški vrh (kota 327), Cirkulane in na Banjo goro. Drugi del obrambne črte teče od Rogatca proti Pristavi ob Sotli. Ta del zajema še ptujsko ozemlje pri Zetalah. Obrambna črta bo imela pet pasov: tankovske ovire, strelske jarke, strojnična gnezda, bunkerje in žično omrežje z minskimi polji. Ptuj gradi po podatkih, ki jih je sprejel štab IV. operativne cone 150 km te črte, Maribor 180 km, Trbovlje 27, Celje 50, Zagorje pa 25. Za obrambne utrdbe mora iz Štajerske na delo 100.000 ljudi. Za Celje, Ptuj in Ljutomer je določeno, da lahko mobilizirajo tudi žensko delovno silo, povsod pa moške od starosti 14 do 60 let. V prvi polovici oktobra je bil uspeh mobilizacije delavcev približno 50 odstoten. Delavce od daleč dovažajo vlaki, od blizu pa hodijo peš pod stražo. Iz Maribora so poslaH na delo v 23 vagonih okoli 902 ljudi, med njimi skoro vse šolarje osnovnih šol, veliko uradnikov in tovarniških delavcev obeh spolov. Divizija BEGA, ki je prispela 23. septembra v Maribor, je morala v Ormož, da bo sodelovala pri kopanju jarkov od Drave do Save. • Vse civilno prebivalstvo se bo moralo izseliti iz pasu ob meji s Hrvatsko, širokem 18 km. Za nadzorstvo pri delih so določili nemške in avstrijske delavce, ki so jih oborožili s puškami, m odločili enega na 30 do 35 ljudi. V ptujskem okrožju so delavci že sabotiraH. Ze čez nekaj delovnih dni so zmetali proč približno 450 lopat in krampov. Iz oktobrskih poročil okrožij na vzhodnem Štajerskem Pokrajinskemu odboru OF za Štajersko povzemam iz vsebine Stefkinega pisma tov. Dvojmaču in Strgarju, z dne 25. oktobra, tele podatke: Štefka in Franček (Majcen) sta že več dni v ptujskem okraju, ki je največji v mariborskem okrožju. Govorila sta z vsemi političnimi delavci, od katerih je OZNA pritegnila Toneta, Petra, Jožka, Danico in Marka, kar je velika izguba za organizacijo OF. Za OZNO (Organizacija zaščite naroda) je bil za to območje določen le Jožko (Milko Golob), da bi terensko delo ne ohromelo s prehudimi izgubami. Se Nado naj bi mu dodelili za tipkarico na OZNA. Za sekretarja ptujskega okrožnega komiteja priporočata Franček in Štefka Franca Belšaka-Toneta. Boža je bolna na pljučih. S Katjo na oblastnem komiteju seje Štefka domenila, da bi jo pritegnili na oblastni komite SKOJ, kjer so lažji delovni pogoji. S seboj naj jo vzameta Dvojmoč in Strgar. Boža. je uničila svoje zdravje pri političnem delu od leta 1941. Pokrajinski odbor OF naj skrbi, da ne bo ptujski okraj ostal brez kadrov. Konec prihodnjič DAN ŠOLE Ptujska osnovna šola Olga Meglic letos četrtič zapored praznuje svoj dan v spomin na konstituiranje delovne organizacije. Nocoj bodo na železniški postaji v Ptuju sprejeli okrog 100 pionirjev in učiteljev iz osnovne šole Krapina. Jutrišnji dan šole pa bo minil v skupnem proslavljanju. Pripravili bodo svečano sejo, gostom iz Krapine razkazali zgodovinske znamenitosti Ptuja in se popoldne dobili na družabnem srečanju. Učenci iz koprivniške osnovne šole bodo na dopoldanski proslavi, ki bo v kino dvorani, predstavili v pestrem kulturnem programu nekatere dejavnosti te osnovne šole. Učitelji osnovne šole Krapina in osnovne šole Koprivnica pa se že dogovarjajo, da bi prihodnji mesec podpisali listino o pobratenju med obema ustanovama in tako še okrepili medsebojno sodelovanje. Pred- videvajo, da bodo prihodnjo pomlad učenci šole Olga Meglic obiskali svoje vrstnike v Krapini, najbrž pa bodo skupaj izvedli tudi šolo v naravi. N. Dobljekar „Moja doživetja" Janeza Korošca V avli Srednješolskega centra v Ptuju bo danes, 25. novembra ob 10. uri odprta razstava likovnih del iz ciklusa »Moja doživetja« Janeza Korošca, slikarja samouka iz Ptuja. Razstava obsega 29 del strahot, ki jih je avtor videl in doživel v gestapovskih zaporih in v taboriščih smeri Dachau in Elsabe. O njegovi razstavi je Marija Švajncer med drugim zapisala: »S slik samouka slikarja Janeza Korošca vejeta predsmrtna groza in silovita želja, da bi bilo to bedno življenje vendarle vredno ohraniti. Razčlovečenje je brezobzirno, ljudje ponižani do tolikšne telesne izmučenosti. da tudi upor ni več mogoč. Besede plemenitosti, človeč- nost in sreča so izgubile svoj zven. nihče nima razloga, da bi jih izrekel, nikogar ni. ki bi zagotovil rešitev. Človeški pekel je dokončen in brezizhoden . .. Slike Janeza Korošca so iskrene, doživete in pretresljive. Razstava bo odprta do 12. decembra 1982. Vse to je storil človek, bitje s telesom in zavestjo, čustvi, razumom, nekdo, kije podivjal v slepi sli, da bi osvojil svet in povečal bogastvo izvoljene rase . . . Ce se ne bi tudi v današnjih dneh dogajala podobna grozodejstva, bi najbrž menili, da se to razčlovečenje ne more ponoviti in je zgolj daljnji, skoraj neresnični spomin .. .« IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Tekom prazgodovinskega ob- dobja so ljudje oblačila spenjali na različne načine. Koščeni gumbi se pojavijo v Evropi prvič v bakreni dobi na Pirenejskem po- U)toku in še nekaterih predelih ob Atlantiku, vendar ta element ne prodre v splošno rabo. Kasneje se uveljavijo bronaste igle za spe- njanje moških oblačil in fibule (podobne današnjim varnostnim zaponkam, le da je del, ki je nad tkanino običajno bogato orna- mentiran) za spenjanje ženskih oblačil. Število fibulje odvisno od kroja, ki se od ene do druge etnične skupine nekoliko spremi- nja, njihova velikost pa se spre- minja z debelino tkanine, za zimsko nošnjo so potrebovali masivnejše sponke. Včasih pa je težnja k zelo majhnim ali zelo velikim fibulam stvar mode. Igla z ormoške prazgodovinske naselbine, kije danes pred nami, se imenuje večglava po odebelit- vah na enem koncu, ki so pre- prečevale, da bi igla zdrsnila skozi tkanino. Po primerjavah z drugi- mi najdišči, kjer je gradivo stro- kovno obdelano vemo, da takšne vččglave igle pripadajo času pre- hoda iz kulture žarnih grobišč (mlajši odsek bronaste dobe) v železno dobo, ki ga postavljamo približno v sredo 8. stoletja pred štetjem. V tem času ormoška na- selbina preneha, igel mlajšega tipa na tem najdišču ne zasledimo več. V začetnem železnem obdobju dobe potem večglave igle še neke vrste trombo, kije še bolj prepre- čevala, da bi igla zdrsnila skozi tkanino, konica pa je ponekod zaščitena s posebnim nastavkom. Kasneje v razviti železni dobi pa igle izginejo iz uporabe, tudi v moški nošnji se uveljavijo fibule. B. Lamut Večglava bronasta igla za spenja- nje moškega oblačila, ormoška prazgodovinska naselbina, sreda 8. stol. p. n. š. IVIladost v besedi pesmi in spretnosti v petek je v srednješolskem centru potekalo občinsko kviz tekmovanje Mla- dost v besedi, pesmi in spretnosti. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 22 ekip. tekmovanja pa se je udeležilo le 10 ekip. Pet najboljših se je uvrstilo v finalno tekmovanje. Z bogatim kulturnim programom so se v začetku predstavili učenci osnovne šole Ivan Spolenjak in sicer Jani Bezjak, kije na harmoniko zaigral Staro polko: Karmen Vtič pa je prebrala življenjepis tov. Tita. Po prvem krogu finalne- ga tekmovanja so bile ekipe dokaj izenačene. V drugem delu tekmovanj — znanje iz prve pomoči so si nekaj prednosti v točkah nabrali osnovnošolci iz OS Olga Meglic. Za ponovno sprostitev tekmovalcev pa so medtem z Zaljubljeno frkljo in račinstvom poskrbeli mladi iz OŠ Olga Meglic. V finalnem delu so zmagali mladi iz Oš Olga Meglic in dosegli 9 točk, zato bt^do zastopali ptujsko občino na regijskem tekmovanju, ki bo tokrat v Mariboru. Drugo in tretje mesto si deliio 0§ Franc Osojnik in OO ZSMS Podvinci, tretje in četrto mesto pa Društvo slepih in slabovidnih Ptuj in OŠ . Tone Žnidarič. V pestrem kulturnem programu so še sodelovali Vika Skok. ki je ob spremljavi Vojana Potočnika zapela Malo miru. in učenci OŠ Tone Žnidarič. ki so prikazali disko ples. Žal si je finalno tekmovanje in lep kulturni program ogledalo malo obi.skovalcev. Občinsko kviz tekmovanje Mladost v besedi, pesmi in spretnosti je organizirala komisija za SLO in DSZ. ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Ptuj. Jana Hvaleč Nova knjiga »Gozdnate Haloze" Pri Založbi Obzorja Maribor je izšla knjiga našega rojaka dr. Vladimirja Bračiča GOZDNATE HALOZE. To je že četrta Bračiče- va samostojna knjiga. Ze prej so iz- šle: Turistična geografija. Vinorod- ne Haloze in Ptujsko polje. Iz uvo- da založnika povzemamo: Dr. Vladimir Bračič leta 1979 na proslavi ob prazniku občine Ptuj v Doleni, ko je prejel zlato plaketo občine Ptuj. ,,Gozdnate Haloze so socialno geografska študija, v kateri nas avtor popelje skozi zgodovinski razvoj te naše obrobne pokrajine, ki sodi med najmanj razvite na Slo- venskem. Prikaže nam medsebojno igro naravnih elementov in družbe- nih dejavnikov, ki so v zapletenem procesu medsebojnega delovanja in vplivanja ustvarili njeno današnjo podobo ter njeno specifično gospo- darsko in socialno strukturo. S kompleksno geografsko analizo je še posebej podrobno obdelal dina- miko sodobnih procesov, ki so jih sprožile družbene in gospodarske spremembe v povojnem času. Pri tem pa se ne zadovolji samo z ugo- tavljanjem današnjega razvoja. temveč na osnovi analize nakaže tu- di možnosti nadaljnjega razvoja in ukrepov, ki bi bili potrebni, da bi se pokrajina izvila iz sedanje nerazvi- tosti in postopoma dohitela druge slovenske pokrajine. Zaradi stro- kovno poglobljenega, a hkrati lah- ko razumljivega načina pisanja bo knjiga zadovoljila zahtevnega stro- kovnjaka in preprostega bralca — domačina." Prejšnjo sredo, 18. novembra je bila v prostorih Pedagoške akade- mije v Mariboru slovesna promoci- ja nove knjige. Uvodoma je knjigo in njenega avtorja predstavil Drago Simončič, direktor založbe Obzor- ja, dr. Vladimir Bračič pa je potem nazorno predstavil vsebino knjige. Knjiga obsega območje, ki mu je dal ime Gozdnate Haloze, to pa za- radi tega, ker na tem območju v povprečju 56,4 "lo vseh površin po- krivajo gozdovi. Gozdnate Haloze obsegajo 18 katastrskih občin, od tega celotna območja KS Zetale (k. o. Cermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Zetale), KS Stoperce (k. o. Dol pri Stopercah, Kupčinji vrh, Stoperce in Zg. Sveča), iz KS Dole- na le k. o. Dolena, iz KS Ptujska gora k. o. Janški vrh, iz KS Maj- šperk k. o. Bolfenk (Jelovice), Si- tež, Skrblje in Sp. Sveča ter iz KS Makole, občina Slov. Bistrica k. o. Dežno, Jelovec in Stari grad. V razpravi po predstavitvi so se člani mariborskega geografskega društva nadvse pohvalno izražali o vsebini knjige, ki je pomagala zbri- sati še eno ,,belo liso", da bo knji- ga veliko pomenila tudi v pedago- škem sniislu in bo model bodočega razvoja gozdnatih Haloz. Poudarili so tudi dejstvo, da je knjiga izšla prav ob 60-letnici geografskega društva. Vprašanja avtorju pa so bila predvsem: kakšne so poti iz za- ostalosti tega območja, kakšni tipi kmečkih gospodarstev bi se naj tu uveljavljali, kakšna je razlika v razvoju na tem območju in na območju SR Hrvatske onstran Maclja, kako v Sloveniji uveljavlja- mo načelo policentričnega razvoja in podobno. Na vsa vprašanja je poskušal avtor odgovoriti kar naj- bolj izčrpno. FF Ena od fotografij, objavljenih v knjigi. Dolina potoka Skrabska s Stopercami — značilna pokrajinska podoba Gozdnatih Haloz. Foto: I. Člani 10 - NAŠI DOPISNIKI 25. november 1982 - TEDNIK S POTI NA URH PRI LJUBLJANI Osmošolci smo se odpravili na poučno eks- kurzijo v Ljubljano in na sv. Urh. Dopoldan smo si ogledali ljubljanske znamenitosti, potem pa nas je pot vodila na sv. Urh. Tu se je leta 1942 nastanila prva enota belo- gardistov. Tu so belogardisti nečloveško mučiH in ubijali aktiviste in borce. O teh zločinih priča- jo štirje objekti: mučilnica, cerkev, — ki je zdaj preurejena v muzej, lipa in mlaka. Najprej smo si ogledali nekdanjo mežnarijo, v kateri je bila med drugo svetovno vojno mučilnica. V kletnih prostorih so domobranci mučili zapornike. f>e danes so vidni sledovi krvi na zidovih. V poslopju nad kletjo, ki je med voj- no zgorelo, je bila belogardistična postojanka in vojašnica. Cerkev smo si ogledali samo od zunaj, saj so bila vrata zaklenjena, ker notranjost cerkve belijo. Tudi ta zgradba je služila z.a mučilnico. Leta 1945 je bilo v cerkvi prepovedano bogoslu- žje, ker je bila v njej prelita kri. Nedaleč vstran stoji še stara lipa. Na njej so še danes vidni sledovi strelov in udarcev s sekiro do višine človeškega telesa. V lipo je zaraščen tudi kovinski obroč, s katerim so žrtev privezali ob lipo. V neposredni bližini lipe leži še mlaka. Iz nje so zajemali vodo in polivali žrtve, če so se pri mučenju onesvestile. Vsak dan je tu umrlo okrog 20 ujetnikov, ki so bili po mučenju ustreljeni in bili pokopani v gozdovih okrog Urha. Domačini so po končani vojni našli veliko grobov in trupla, bilo jih je okrog 700, so prenesli v skupno grobnico. Grobnica je zgra- jena v obliki velike krožne ploščadi s spomenikom. Vogali podstavka so okrašeni z relicli, trinajstih tigur, ki prikazujejo begunce, 1alcc, mučence in ranjence. Na podstavku je kompozicija sedemnajstih bronastih figur v sedmih skupinah, ki prikazujejo pot partizana. Celotna kompozicija pa predstavlja zmago, osvoboditev in novo življenje. Spomenik je veličasten in mogočen, dviga se sredi tišine urhovskih gozdov, ki molčijo, kot da ne bi hoteli i/dati grozote, ki seje tu odvijala med NOB. Ljudje, ki so tu umrli, so prestali toliko muk. Umrli so za našo sedanjost. Upajmo, da se taka dejanja v zgodovini ne bodo več ponovila. Stanka Bagarič in Marica Florjanič, 05 Dr. Franja 7.geča, Dornava NE VEM KJE JE NJEGOV GROB Stopala sem po stezi proti pokopališču. Z mano je bila sestra.! Strmela sem v stezo in mislila na čase. ko so se naši dedje, očetje, .sorodniki in drugi borili za svobodo — boljši jutri. Mislila sem na dedka, ki ga moja mama sploh ni poznala, saj je dedek padel pred maminim rojstvom. Kje je njegov grob. ne vem. A lepo bi mi bilo. ce bi lahko na njegovem grobu prižgala svečko in položila nanj šopek krizantem. Iz premišljevanja meje zdramila sestra, ki meje dregnila v komo- lec in rekla: »Ali ne vidiš, da sva pri grobu!<< Obstala sem pri grobu padlih borcev in prižgala svečko. Zazrla sem se v sestrine oči. V njenih očeh so se svetile zvezdice. T&koj sem pomislila na hrabre moze in fante in se vprašala: ali je v njihovih očeh svetila prav takšna zvezdica? V mislih sem si odgovorila: mogoče, ampak tega nihče ne ve. razen njih samih! A oni sedaj počivajo v zemlji .. . Zdramila sem se in pogled mi je zdrsnil na zvezdo. Bila je rdeča, enake barve kot kri. lepa, s petimi kraki in takšno so si padli borci tudi zaslužili. Toda. ne le zvezdo, zaslužili so si mnogo več. saj so žrtvovali svoja življenja za svobodo, za to. da nam je sedaj lepo in da uživamo mir! Obrnila sem se od groba in se napotila proti domu. Zaželela sem si. da bi vsi ljudje živeli v miru, da ne bi bih lačni, a tega nisem rekla na glas. »Veš. kaj je naša naloga?« sem vprašala sestro. »Naša naloga in naloga vseh ljudi je. da ohranimo mir. da okupatorjeva noga nikdar ne bo stopila na našo zemljo, da nas nikoli ne bo pohodila« sem rekla še preden je sestra utegnila odgovoriti. Za tem sva molče stopali po poti proti domu. Suzana Horvat. 7. a OŠ Franc Belšak Gorišnica In šepetali bodo vetrovi Spomenik šestim padlim članom Reševe družine na hribu Ojstrovec, K S Destrnik, na kraju, kjer so Nemci, 25. 6. 1942 požgali Reševo domačijo. Trije bratje Reši — Mirko, Vinko in Kostja so biti partizani Slovensko- goriške-Lackove čete, padli avgusta 1942, žena Mirka Reša — Matilda le bila ustreljena kot talka, 30.7. 1942 v Celju, oče in mati pa sta umrla v taborišču. Foto: 1. Ciani DEDEK IN BABICA Na hribu za našo vasjo sta v hi- šici, kriti s slamo, živela ostarela mož in žena. Mi otroci smo ju klicali kar dedek in babica. Bila sta naša daljna sorodnika. Večkrat smo ju "obiskali. Babica je bila zelo radodarna. Vedno nas je obdarila z orehi, rozinami, sadjem in slaščicami. Prišel pa je čas, ko sta obnemogla. Bila sta stara oba čez 80 let. Babi- ca je bila povsem obnemogla. Ob- ležala je v postelji. Nikogar ni bi- lo, da bi opravil najnujnejše in skuhal hrano. Tudi edini vnuk, ki sta ga odgojila, ju je zapustil. Moji stari mami sta se zasmilila in jima je nosila hrano. Vedno pa to ni bi- lo mogoče, zato je moj oče sklenil, da bo dedka in babico kljub naši že številni družini vzel k nam. Tako sta ded in babi- ca prišla v našo hišo. Izprazni- li smo majhno sobico kjer sta prebivala. Mi otroci smo bili zelo veseli. Se posebej babica nas je imela zelo rada. Nabirali smo ji jagode, borovnice in maline. Zal ni živela dolgo. Ze po nekaj mesecih je umrla. Ostal nam je še dedek. Tudi njega imamo radi. Je bole- hen, a vendar vedno dobre volje. Zvečer, ko zakurimo v njeggvi mali sobici, se gnetemo okrog njega. Pripoveduje nam dogodiv- ščine iz svojega življenja. Posebno se spominja svojih otroških let. Dedek je v življenju veliko delal in trpel. Radi ga imamo. Želimo, da bi še dolgo živel med nami. Cvetka Klemenčič, 5. r. OS Podgorci Uspešno delo kinosekcije Pri kulturno umetniškem društvu Ernest Golob-Peter v Gradišču Slovenskih goricah že 27 let uspešno deluje kinosekcija, ki je tudi med najstarejšimi in najaktivnejšimi v lenarSki občini. Omeniti velja predv- sem, da so v tem času zavrteli tamkajšnji prizadevni kinooperaterji prek 2.700 krat filmske trakove, in to za redne in izredne kinopredstave, vse kinopredstave pa so dobro uspele in bile dobro obiskane. V letošnjem letu je uspeh pri kinosekciji še veliko boljši, kajti boljši izbor filmov pritegne večje zanimanje obiskovalcev, ki skoraj ob vsaki kinopredstavi napolnijo dvorano v kulturnem domu. Pri kinosekciji so izboljšali tudi nekatere tehnične naprave, v zadnjih nekaj letih potekajo vse filmske predstave brez odmorov, v letošnjem letu pa so nabavili tudi novo ozvočenje. Predsednik KUD Drago Lipič je povedal, da predvajajo filme dvakrat tedensko, to so redne kinopredstave, večkrat pa naročijo filme za dodatne kinopredstave. Računajte pa, da bodo v prihodnjem letu kinopredstave trikrat tedensko. Ob koncu velja še omeniti, da je kinodvorana ob zamenjavi sedežev, in s preureditvijo stopničastih tal še privlačnejša in lepša. V prihodnjem letu bodo skušali tamkajšnji prizadevni delavci na kulturnem področju še zbrati toliko sredstev, da bodo nabavili vse potrebno za centralno ogrevanje. Janez Lorber MED NOB Ko sva z babico sedeli pri doma- čem ognjišču in pripravljali sadje, da ga dava sušit, se je babica spomnila, koliko suhega sadja in sadnega kruha so dobili partizani med NOB pri njih. Začela mi je pripovedovati. Bila je hladna in deževna jesen- ska noč. V sobi na topli krušni pe- či sta sedeli ona in njena mama ter se greli in tiho pogovarjali. Slišali sta samo šumenje dežja, ki ga je veter s sunki poganjal v šipe. Nenadoma potrka na okno. Med njima nastane molk in postane ju strah. Oglasi se tih moški glas, ki prosi, naj odpreta. Obe zlezeta s peči in potihoma gresta do vrat, da ne bi zbudili očeta, ki je spal. Mama odpre vrata. V vežo stopita dva moška, bila sta partizana. Najprej sta se za vse pozanimala, potem sta povedala, da jih je še več in da imajo tudi ranjenca. Vsi skupaj so bili mokri, premraženi, lačni in utrujeni. Stopili so v kuhinjo. Najprej sta dva obvezala ranjencu nogo, ga slekla in dala sušit obleko, ki jo je imel mokro, kot ostali. Stali so okrog štedilnika, ker je babica med tem že zakurila. Nato sta jim dali pregretega mleka, ki sta ga imeli v posodi v peči in svežega kruha. Ko so se odpočili in najedli, so ju vprašali, kje so. S sabo so imeli zemljevid. Na njem so si označili, kam grejo. Babica pa jim je na listu označila, kam katere poti vodijo, da bodo lahko prišli tja, kamor so namenjeni. Nato sta dva partizana šla ven in se čez ne- kaj časa vrnila. Ostali pa so se pripravili za odhod. Zraven so jim dali zaseko, kruh in suho sadje. Pred jutranjo zoro so dali ra- njenca na nosila, se zahvalili in vsi skupaj krenili neznano kam. O obiskih partizanov niso nikoli nikomur nič povedali. Vedno so molčali in pomagali, kolikor so '"»sli. Anita Kovačič , ' 4. razred OS Majšperk novinarski krožek TEDNIK — 25. november 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 12 - NAŠI DOPISNIKI 25. novemer 1982 — TEDNIK TAKŠNI SO PRI NAS JESENSKI VEČERI Jeseni, ko spravljajo kmetje pri- delek, rada priskočim na pomoč. Pri moji teti je najbolj veselo, ka- dar ličkamo koruzo. Bila je sončna sobota, ko sva-se z mamico odpeljala s kolesi k teti, kjer smo zvečer ličkali koruzo. Te- ta naju je bila zelo vesela. Jaz sem komaj čakala večera, ko bomo začeli. Res, hitro je prišel večer. 7e so se zbirah ljudje. Vsi smo posedh na stole in na klopi. Od začetka je bilo vse tiho, potem pa so starejši začeli priptncdovati zgodbe, šale, uganke in razjnišljanja o starih časih. Stari ata je začel: ,,Ko sem bil še mlad, so pri nas prišli na ličkanje sosedje, sorodniki in god- ci. Najprej smo malo ličkali, po- tem pa smo že začeli pripovedovati in peti. Ko smo vse zličkali, smo ta prostor pometli, godci so zaigrali vesele viže in starejši so odšli ple- sal. Jaz še nisem smel plesati ker sem bil premajhen in tudi nisem znal. Najprej je zaplesala gosix)di- nja, ker je morala iti pripravljat večerjo za vse pridne delavce. Skuhala je po navadi kislo zelje in žgance. Otrokom pa je dala velike kose kruha. Ti naši večeri so mi najbolj v spominu," je še dodal in končal s svojo pripovedjo. Tedaj se je v mojem srcu nekaj zganilo in na usta mi je prišlo vprašanje: ,,Zakaj niso še sedaj takšni večeri, zakaj ni godcev, zakaj ni vseh sorodnikov, zakaj nič ne pojemo, zakaj?" Nihče mi ni vedel (xlgovoriti na to vprašanje. Tudi v drugih se je nekaj zganilo. Pričeli so peti brez godcev. Zličkali smo vse. Prostor smo pometli, vendar nismo plesali. Gospodinja je odhitela v kuhinjo, da pripravi takšno večerjo, kot je pripovedoval stari ata. Dobila sem velik kos domačega kruha. Malo smo se še poveseliii in prišel je čas, da smo odšli domov. Midve z mamico sva prespali pri teti. Ta jesenski večer mi bo za vedno ostal v srcu. Najlepše pa je takrat, kadar so godci, sorodniki in sosed- je. Kadar dobra pesem seže po vsej okolici. Takrat je zares lepo. Lidija Zmavc, dopisniški krožek, 0§ Olga Meglic. Ptuj TUDI JAZ VARČUJEM Vsako leto je oktober mesec varčevanja. Letošnji oktober pa je še posebej namenjen varčevanju, saj nam je zaradi slabega varčeva- nja marsičesa zmanjkalo. Prav in lepo bi bilo, da bi vsi varčevali. Varčevati moramo z elektriko, z bencinom, z gorivom za ogrevanje stanovanj, in z denarjem, ter s hrano. Tudi mi otroci lahko ogromno privarčuje- m.o. Z varčevanjem katerekoli dobrine koristimo predvsem sebi, ogromno pa tudi vsem drugim. Doma varčujemo tako, da se varčno oblačimo, da nimamo prižganih vseh luči. ogrevamo sa- mo tisti prostor kjer bivamo. Pri hrani lahko ogrdmno prihranimo, če nismo zbirčni in lepo vse od kraja pojemo. Šolarji pa moramo tudi v šoli varčevati. Vsak odvečni dinar vložimo v šolsko hranilnico ali doma v šparavček. Odrečemo se žvečilnim in raznim sladkari- jam. Varčujemo s svinčniki, zvez- ki, pazimo na knjige, ugasnemo vsako prižgano luč. Z vso vnemo zbiramo papir in se udeležimo po- biranja pridelkov, saj lepo zasluži- mo. S tem denarjem bomo lahko šli na izlet. Ce bomo upoštevali stari prego- vor, ki pravi: zrno do zrna pogača, dinar na dinar palača, nam bo vedno lepo. Bngita Kogej, 5/b, 0§ Olga Meglic, Ptuj NA KOLESARSKEM IZLETU V četrtek zjutraj smo se zbrali pred šolo. Vsi smo imeli kolesa, ker smo se prejšnji dan dogovorili za kolesarski izlet. Preden smo se odpeljali, smo malicali. Po malici smo se odpravili v Kidričevo. Peljali smo se skozi mnoge vasi. Ko smo se ustavili v Cirkovcah. seje Marijicazaletela v moje kolo. Na koncu Cirkovc smo si ogledali razdelilno postajo. Ko smo se pripeljali na glavno ce.sto. smo se s strahom zapeljali po njej. Kmalu smo se ustavili v gozdu, ki se je vil ob cesti. V gozdu smo pri.slonili kolesa in se spre- hodili. Čez nekaj časa smo pd- kolesarili dalje Prispeli smo v Ki- dričevo V Kidričevem smo si za št)lo ogledali »trim-stezo* in spomenik, ki je posvečen Borisu Kidnču. bpotoma smo se ustavili še v Lovrencu pri trgovini. Kupili smo S! sokove in sladkarije. Ko smo vse pojedU. smo se odpeljaH naprej. Kmalu smo prispeli v .Maj- šperk. Tarn smo se razšli na do- move. I :le\je bil naporen, a za- nimiv. Novinarski krožek OS. Majšperk domaČa naloga in son- čen DAN v četrtek imam največ učenja in dela. Ob krpih in toplih dnevih se ne učim najraje. Najrajši se učim ob mrzlih in deževnih dneh. Zunaj sije loplo sorKC. Razposajeni otro- ški smeh in igra ne me privabljata kol magnel. Ja/ pa sedim in pišem nalogo. Tudi učiti se še moram. Sedaj se mi zdi, da je moja^oba pusta in prazna, je podobna veliki kletki. Nisem zatopljena v uienje. V ušesih rai zvoni neprestano odbijanje žoge. Kako rada bi se še -igrala. Toda strah pred spraševa- njem in testi mi tega ne dovoli. Stopim k oknu. Zagledam brala in soseda, ki igrala nogomet. Bojana in Suzana skačela kdebni- co. Vsi so veseli in razigrani, le jaz sem sama v svoji sobi in se učim. Počasi se je začelo mračili. Pripravim si v torbo predmete, ki jih imam naslednji dan. V šolo ne pridem s težkim srcem. Dobila sem tudi dobro oceno, pomenila mi je več kol igranje, z njo sem raz- veselila tudi starše. Vsi si moramo zapomnili besede tovariša Tita: ,,Le listi, ki bo kaj znal, bo lahko koristil domovini in učenje je vaša prva dolžnost!" Milena Zavernik, dopisniški krožek, 6/r. OS Olga Meglic Ptuj POBRATENJE Z OSNOVNO ŠOLO IZ KOPRIVNICE Da bi bolje spoznali delo drugih pionirjev, se bomo pobratili z osnovno šolo iz Koprivnice na Hrvatskem. Obiskali so nas še njihovi predstavniki učiteljskega kolektiva, naši pa so tudi že bili pri njih. Ob našem dnevu šole nas bo obiskalo okrog sto pionirjev, ki se nam bodo predstavili s kulturnim programom. Ta prireditev bo v kinodvorani. Mi učenci bomo goste sprejeli na svoje domove že v četrtek 25. novembra. Pogostili jih bomo. nato bodo pri nas prespali. Zjutraj se ix)mo po zajtrku od- pravili v kinodvorano. Po pro- gramu so si ogledali znamenitosti Ptuja. Spomladi bomo mi njihovi gostje. Člani dop. krožka OŠ O. Meglic. Ptuj NA DELOVNI AKOJI Na prvem šolskem sestanku smo se domenili, da bomo začeli scxlelovati pri delovnih akcijah. Že dvakrat smo se pripravljali na delovno akcijo, a oba dneva je deže\alo. Ko smo prišli v pone- deljek v šolo. nam je tovarišica povedala, da gremo trgat grozdje. Nekateri učenci so šli domov po vedro, nož in se preoblekli. Z nami so šli tudi učenci petega razreda. Avtobus nas je peljal do Vurber- ga. Do gorice smo morali p>eš. Ko smo prišli do gorice, nas je tova- rišica razporedila v vrste. Fantje so bili v prvi vrsti, deklice pa v drugi. Vsi smo imeli lepljive roke. Pojedli smo tudi malico, ki smo si jo prinesli s seboj. Ko smo končali. nasje delovodja pohvalil. Nabrali smo polno prikolico. Nato smo se z avtobusom peljali do šole in odšli domov. Večkrat bi rada šla na delovno akcijo. Meiita 2nidarič. 4/b. OS Olga Meglic. Ptuj PRI KROŽKU Ker me zelo veseli igranje na in>trumentu. sem se v letošnjem šolskem letu prijavila k fruličar- $kemu krožku. Ta krožek vodi tovarišica V^ida Toš. Krožek ima- mo vsako sredo. H krožku se je prijavilo štirinajst učencev. V za- četku sem igrala s šolsko frulico. pred kratkim pa mi je ata kupil novo. Pri krožku smo se že naučili nekaj kratkih pesmic. Nekaj jih bomo zaigrali na šolski proslavi za 29. november. Tudi sama sem se naučila igrati nekaj pesmic, ki sem jih našla v Kurirčku. Najrajši igram pesem Kranjski Janez. Zelo rada hodim k temu krožku Valerija llešič. OŠ Vitomard MOJ DEl OVN« DA.N Vstanem ob pol sedmih. Naj- prej se umijem. oblečem in pri- pravim torbo. Nato pozajtrkujem in žeje ura sedem. Kadar imam krožek, moramo pohiteti, da sem četrt na osem v šoli. Pouk se začne ob osmih. Konča se ob četrt na eno. Ko se vrnem iz šole. naredim domačo nalogo, se najem in grem na pašo Z menoj gre tudi sestrica Marta. Pasem do pol šestih. Zve- čer peljem mleko v mlekarno. Pomagam tudi pn manjš;h opra- vilih Moj delo\ni dan se konča zve- čer ob risanki. Ivanka Petrovič. OS Viiomara SPOMIN NA VAS, TOVARIŠI, NE BO UMRL Prvi november je dan vseh mnvih. Spominjam se vseh bor- cev, sorodnikov, ki so dali življe- nja za našo svobodo, da živimo mi lepše življenje, kakor oni. Zamislil sem se v vojne čase. ko je sovražnik ubijal, ropal in mučil po naši deželi. Bilje neusmiljen do naših ljudi, bolel je le našo zemljo. Tudi jaz sem bil v partiz.anih. Boril sem se za svobodo naših narodov. Pomagal sem miiraljezcu Načelu, kije bil doma nekje iz Slovenskih goric. Prenašala s\a težak initra- Ijez iz kraja v kraj. To je bilo težko delo. Nekoč, bilo je f>ozimi. ko je bil sneg visok tako kot jaz; selili smo se. ker nas je nekdo izdal. Bilo je zelo mrzlo, po bregovih je vil mrzel sevemik. v brigadi pa ni bilo hrane. Ko smo ponoči blodili p>o gozdu, smo zagledali luč. Tam je stala neka hiša. Gospodar je bil naš znanec. Večkrat smo se usla- \ili pri njem. Tako nas je ludi se- daj zanesla pot k njemu, v toplo izbo. Pričeli smo se pogovarjati o raznih zadevah, ko je pritekel gospodar in mi povedal, da nekdo hodi okrog hiše. Segli smo po orožju in stopili iz hiše. Vsak je zasedel svoj položaj in čakal kdaj bo spet premaknila. Čakali smo nekaj časa. a vse je bilo mimo. Vrnili smo se v hišo in nadaljevali pogovor. Proti jutru smo legli in zadremali, kmet pa je šel na stra- žo. V tišini, kije bila zjutraj, seje slišal glas vsake živali. Zjutraj nas je kmet zbudil. Zahvalili smo se mu za toplo zavetje in nadaljevali pot proti bazi. Hoja je v snegu bila zelo naporna. Zato smo šli na ce- sto, čeprav smo vedeli, da je ne- varno, nas je premagala sla f>o lepši hoji. Ko smo stopili na cestoT je zaregljala strojnica. Nekaj na- ših soborcev je padlo. Najina strojnica je zaregljala. A sovragje nameril proti nama in spustil ra- fal. Mene je zadel v ramo. Načela pa je pokosil. Žalosten sem bil. Po polurnem boju smo scvraga na- gnali v beg. Bil sem zelo žalosten, ker sem izgubil tovariša. Moje razmišljanje ob grobu padlih borcev se lu konča. Franci Čerček. 8/a. OŠ Franc Belšak. Gorišnica KOŽUHANJE Nekega dne mi je stara mama povedala, da bomo kožuhali ko- ruzo. Drugega dne sem sedel na voz in pričel kožuhali. Dolgo sem sam kožuhal in si napravil udoben sedež iz koruznih sioržev. Skožu- hal sem toliko koruze, da je ko- žuhinje prekrilo tla. Nato je prišla še mamica in mi pomagala. De- lala sva še dolgo brez luči. Sko- žuhala sva poln voz. Nato sem šel spat Uroš Novak, novinarski krožek. OŠ Majšp>erk KAJ TI POMENI PRIJATELJ Prijateljstvo je beseda, ki jo slišimo skoraj vsak dan. vendar se malo zavedamo njenega pomena. Prijateljstvo združuje ljudi, naro- de in ves svet. Majhne otroke združuje v igri prijateljstvo. Otroci radi pripove- dujejo staršem o svojih prijateljih. Tudi sama imam svojo prijatelji- co, ki mi veliko pomeni. Moja prijateljica je več kot samo znanka in sošoika. Prijateljici lahko za- upam svoje skrbi in težave. Kadar rabim pomoč, se lahko zanesem na svojo prijateljico. V šoli smo vsi otroci med seboj prijatelji, vendar si vsak najde nekoga, ki mu največ pomeni. Tudi odrasti si poiščejo med svojimi znanci in sodelavci prija- telje. Vsi imajo veliko znancev. pra\ih prijateljev pa bolj malo. Pravi prijatelj v nesreči vedno pt)maga sočloveku. Prijateljstva ne moremo kupiti z denarjem. Zalo je pravo prijateljstvo najbolj dragoceno. Če pomagamo člove- ku iz prijateljstva, nikoli ne mi- slimo, da nam je kaj dolžan. Naj- lepši občutek je to. če lahko ne- ktimu pomagaš, človek nikoli ne ve. kdaj bo rabil sam pomoč. Prijateljstvo med tovariši in narodi se je še posebej izkazalo med narodno os\ob«.)dilno vojno. Jolanda Šeruga, 7/a KAJ JE BILO S TEM ČLOVE- KOM? Nekega dne sva se z mamico odločili, da se odpeljeva v Mari- bor na obisk k stari mami. Ker so bili vsi avtobusi polni do zadnjega kotička, sva se odpravili na ko- lodvor. Na vlaku sva sedli v pra- zen kupe. Ko seje vlak premaknil, so se vrata kupeja počasi odprla. Vstopila je mlada ženska z do- jenčkom v naročju. Vprašala je če lahko prisede. Nobena ji ni na- sprotovala. Ves čas potovanja je sklanjala glavo in milo pogledo- vala svojega otroka. Ves čas po- tovanja ni spregovorila nobene besede. Bila je. kakor da bi se ogradila z nekim nevidnim zidom. Njen pogled je bil prazen in leden. Le kaj seje zgodilo s to žensko? Zakaj je taka? Jo je strlo življenje, da ne ve. ne kod ne kam? Ne vem si odgovoriti. Mogoče je izgubila službo. Z majhnim otrokom in brez denarja res ni lahko živeti. Mogoče je izgubila svojega moža in je žalovala za njim ter pozab- ljala na vse drugo, na vse radosti življenja. Noče se vživljati v re- snično okolje, noče hodili na za- bave. Ostaja sama in premišljuje o preteklosti. Le tisto malo dele ji je ostalo od srečne ljubezni. Morda bo v drugem mestu pozabila na preteklost in začela življenje zno- va. Njene objokane e^či in prazen pogled sta mi dopovedovala, da se ji je res zgodilo nekaj hudega. Dete je zajokalo in me prebu- dilo iz razmišljanja. Njegova mati mu je dala v usta dudo in utihnilo je. V drugem mestu jo zagotovo čaka novo življenje. Sandra Slatič. 7/b. OS Franc Osojnik, Ptuj TRGALI SMO KORUZO Zjutraj smo vstali in se najedli. Potem smo priklopih k traktorju voz in se odpeljali na gmajno. Tam je teta ustavila in vsi smo zlezli z voza. Potem smo začeh trgati koruzo. Imela sem prvo vr- sto. Dolgo smo trgali, da smo prišli. do konca njive. Tisti dan je bilo toplo. Na njivi smo bili štirje. Po- tem smo potrgali koruzo, jo na- ložili in prišli srečno domov. Slavica Slevec, 2/a. OŠ Majšperk OB PARTIZANSKEM GROBU V petek, smo šli učenci dopol- danskega pouka na pokopališče. S komemoracijo smo počastili spo- min na padle partizane. Ob pe- smih, ki smo jih zapeli, ali pa re- citirali, sem se zamislil. Hrabri so bili ti ljudje, ko .so se odločili braniti svojo domovino, pa čeprav so tvegali svoja mlada življenja. Veliko se jih je žrtvova- lo, da lahko mi danes uživamo srečo — svobodo. Kolikokrat je mlad fant jeknil od bolečine, še zadnjič pogledal svojo zemljo, in se zgrudil. Kaj vse so takrat pre- življali borci, ko so gledali smrt mladega tovariša ali tovarišice. Prav gotovo jim je bilo zelo hudo pn srcu. A to jim je dalo še več hrabrosti, da preženejo in pobi- jejo sovražnika, ki je ubija! po domovini. Sovražnik je ubijal vse, od dojenčkov pa do onemoglih starcev. Velikokrat seje zgodilo, da so kateremu od borcev pobili vse svojce, dom pa so mu zažgali. Lahko si le približno mislimo, kako seje počutil človek, ki so mu vse ptibili in si lahko le želimo, da se to več ne bi zgodilo. V boju za .svobodo je padlo veliko mojih vrstnikov, ki so bili vključeni v NOB. Lahko jim le zavidam nji- hovo hrabrost in jim želim, da bi ludi oni lahko mirno živeli v svo- bodi. Iz razmišljanja mc je prebudil Mišolec. ki meje potegnil za rokav. Komemoracija je bila končana. Poklonili smo se spominu hrabrih borcev, ki so se žrtvovali za svo- bodo. Na grob smo prižgali svečke m položili rože. Grob je zažarel od plamenčkov. A velik; je grobov, ki so v gozdovih, na travnikih in med skalovjem. Na njih nikoli ni zagorela svečka, čeprav v njih le- žijo junaki in junakinje, ki šo se nesebično žrtvovali za domovino. Andrej Kolarič. 7/a. OŠ Franc Belšak. Gonšnica MOJA BABICA ALBINA Moja babica zi\i v Stxlincih. Ima sedemdesel let. Obraz je star inzguban. G lavo ji krasijo srebrni lasje. Rodila je sedem otrok. Moj oče je bilčetrii po vrsti Vse življenje je trdo delala na kmetiji Prijela je za vsakodelo. Prvo svetovno vojno je Ereživela kot otrok. Njena otroška rta niso bila lahka in lepa kol moja Pred par leti jo je zadela kap. Priklenila jo je na stol in po- steljo. Za njo je bolezen še težja, ker je bila vajena delati. Rada je pomagala drugim. Nas vnuke je vedno rada prijetno presenetila. A sedaj ji lo zvestobo vračamo. Večkrat bi jo obiskala in ji rekla tolažilno besedo, pa ne morem, ker naju ločijo trije kilometri. Zato jo redkeje obiskujem. Alenka Krabanja, 5. r.. OŠ Podgorci VOŽNJA Z VLAKOM Oče je iHlločil- da greva v Sla- vonski Brod, k babici in stricem. In lako je ludi bilo. Z očetom sva se že en dan prej pripravila na precej dolgo potovanje. Jutro je bilo sveže in mrzlo jutranje sonce je pokukalo izza oblakov. Prispela sva na železniško postajo. Tam sva si kupila vozne karte in na vlak px)čakala v čakalnici. Kmalu je prisopihala lokomo- tiva z mnogi m i vagon i. Stopila sva v najbližjega in si poiskala sedež. Lokomotiva je odsopihala naprej skupaj z vagonom, v katerem sva bila z očkom. Vožnja je bila dolga, dolgočasna in pusta. Ko sem se od dolgočasja zagledal v daljave se nisem več mogel odstranili od okna. Zdelo se mi je da se pokra- jina premika. Prikazovali so se gozdički, polja, livade, mesta in vasi. Po nekaj več kol dveh urah vožnje sva prispela v Zagreb. Tam sva izstopi a in se počasi s tram- vajem odp>e!jala na glavni trg. Tam sva tramvaj prestopila in se odpeljala v Maksimir. Obiskala sva živalski vrt in štadion NK Dinamo. Počasi se je veselje izte- - klo. Bila sva lačna in sva malicala. Ob dveh sva nadaljevala z vo-. žnjo po progi Zagreb—Slavonski Brod. Ob progi je dosti polj s ko- ruzo in pšenico. Občudoval sem jih in gledal, nekje v daljavi pa so se le izgubljala. Hiše so bile zlo- žene v dolgo podolgovato vrsto. Kmalu sva se pripeljala v Sla- vonski Brod. Tam sva obiskala strica in pri njem prespala noč. Drugi dan sva z njim odpoto- vala v Stare Perhovce. Noč sem prespal v mislih na jutrišnji dan. MisUl sem na igro in srečanje z bratranci. Srečanje je bilo veselo, najsrečnejša je bila babica. Otroci smo se razigrali. Starejši pa so se pogovarjali. Čas obiska je hitro minil. A vožnja in vrnitev sta bili srečni. Zelo rad se vozim z vlakom. Navdušen sem nad lepotami naše domovine, ki jo lahko opazujem skozi okno vagona. Moje vožnje z vlakom so se vedno srečno kon- čale. Vožnja z vlakom je ludi varnejša od aviobusnic. Navdu- šuje me tudi poklic strojevodje. Mato Vargič. 6/a, OŠ Olga Meglic. Ptuj VOŽNJA Z LADJO Ob začetku počitnic, mi je očka povedal, da bomo letos šli na morje. Bil sem zelo vesel. Zani- malo meje. kam bomo šli in kdaj. Povedal mije. da se odpeljemo 19. julija iz Ptuja z avtomobilom. Pot je vodila do otoka Paga. Peljali smo se skozi Ljubljano do Reke. Potem smo se peljali čez Titov most na otok Krk. Prepotovali smo ves otok Krk in v Ba.ški čakali na irajakl. ki bi nas peljal do otoka Raba. Vse popoldne so stali v vrsti in avtomobili so se počasi premi- kali naprej. Ura je bila že devet, ko je pripeljal zaUnji trajekt. Odda- ljili smo se od obale nekaj kilo- metrov in že je začelo močno pi- hati, grmeti in bliskali. Vsi smo zlezli v avtomobile, zunaj ni bilo mogoče ostali. Valovi so pljuskali ludi čez trajekt po avtomobilih. Bilo nas je strah. S težavo smo pripluli do pri- stanišča Rab. To pa je bilo zaprlo zaradi velikih valov. Trajekt ni mogel pristati in na morju smo stali tri ure. Deževalo, bliskalo in grmelo je tako. da šc kaj takega ni- smo videli. Večkratnemu dajanju signalov za pomoč so se v prista- nišču le prižgale luči. S težavo je trajekt pnsial. Bili smo prestrašeni in izmučeni, saj je bilo ob dveh zjutraj. Prevozili smo zopet ves otok Rab m se s trajektom zjutraj odpeljah do Jablovca. od tam pa zopet s trajektom do otoka Paga. Pot je bila zares naporna, raz- burljiva in dolga. Končno smo srečno prispeli do našega cilja. Ob loph vodi in soncu smo hitro po- zabili na vse težave. Boštjan NapasL OŠ Olga Meglic. Ptuj MOJ PRVI POLET Z LETA- LOM Bilo je med počitnicami leta 1980. ko sem prvič poletela z le- talom. Kosem odšla od babice, pri kateri sem živela, sem bila zelo žalostna. Z menoj sta odšla na pot stric in dedek, ki sta šla na dirko. Ob 14 in pet minut sem imela letalo. Do letala me je pospremil dedek, potem pa je prišla slevar- desa. Ta meje odpeljala do izho- da. Tam sem počakala avtobus, ki meje odpeljal do letala. Ko sem se pripeljala do tja. sem pokazala moj kovček. Odšla sem v letalo. iSedela sem na prvem sedežu. Pijeden smo vzleteli me je stevar- d^a pripela. Kmalu smo dobili kgisilo. Kosilo je bilo pakirano v plastične škatle. Dobili smo zem- lje. V škatli so bile klobase, jajčka, pribor, poper. sol. sladkor. Na stol je bila pritrjena zložena mizica. Med jedjo me je stevai- desa vprašala, kaj bom pila. Po- vedala mije kaj vse imajo. Prosila .sem jo za limonado. Ko mi jo je nalila, sem jo takoj spila. Limo- nada je bila okusna. Čez dobro uro smo pristali. Sedaj pa me je peljala švicarska stevardesa in zalo je nisem ni^razumela. Na letališču so me čakali ali in mamica in bralec Peter. Prišla sem do njih. Peter je hotel k meni. Kovček sem dobila na takšnem krogu, ki se je vrtel. Pri.šel je po tekočem traku. Z mamico sva ga vzeli in vsi smo veselo odšli v par- kirno hišo. Odpeljali smo se proti Ziirichu. kjer živi orna. Tisti dan sta se ati in mami vrnila v Nem- čijo. Midva s Petrom pa sva ostala pri orni 14 dni. v soboto in nedeljo sta naju prišla starša ob- iskat. Odpeljali smo se v Nemčijo. Bila sem vesela prvega poleta z letalom in si še večkrat želim po- tovati z njim. Karmen Kvas. 6/a. OŠ Olga Meglic. Ptuj ZBIRALI SMO ODPADNI PA- PIR Na naši šoli že dolgo let teče akcija, v kateri zbiramo odpadne surovine kot so: staro železo papir in steklenice. Odločili smo se. da bomo zbirali papir in steklenice. Kar dolgo seje vleklo preden smo zbrali določeno količino. Nekega dne so prišli po papir z avtomo- bilom. Odpeljali so ga v tovarno papirja na Sladki vrh. Čez dva dni smo dobili denar. Kaj z denarjem? Odločili smo se. da si gremo ogledat tovarno papirja na Sladki vrh. In res smo šli tja! Želimo si. da bi bilo naše okolje čimbolj čisto, zato vsak kos papi- rja shranimo v škatlo. Ko je škatla polna jo odnesemo v šolo. Vesna Golob, Mladi član RK. OS Cirkovce POMOČ OSTARELIM KRA- JANOM V naši krajevni skupnosti ima- mo ostarele ljudi in invalide, ki jim radi pomagamo. Vsak torek imamo pred po- ukom .sestanek mladih članov Rdečega križa. Že na prvem se- stanku smo se domenili, da bomo nudili pomoč in nosili hrano ostarelim in onemoglim ljudem, kijih je v naši krajevni skupnosti tudi nekaj. Ze lani so učenci višjih razredov nosili hrano onemoglim krajanom in krajankam. Letos smo se domenili, da se bo iz vsa- kega razreda javilo nekaj prosto- voljcev, ki bi kakorkoli lahko pomagali tem ljudem. V našem razredu .sem se javil ludi sam, saj sem v tej akciji sodeloval že lani. V .šolski kuhinji .so mi v posebno posodo naložili hrano, ki sva jo s sošolcem nesla onemogli občanki. Tam sva počakala, da je hrano p<.ijedla. nakar sva posodo odne- sla nazaj v šolsko kuhinjo. Sedaj ta občanka ne dobiva več hrane, ker ji nekdo kuha. dobijo pa jo zato vsi onemogli in ostareli, ki jo v šolski kuhinji naročijo.■ Vsi učenci moramo spoštovati le ljudi, jim pomagali, da lahko živijo mirno in varno. Branko Trčko, mladi član RK. OŠ Cirkovce ZBIRALI SMO KOSTANJ Mladi člani Rdečega križa smo sklenili na sestanku, da bomo zbirali kostanj. Z veseljem sem se udeležila akcije. Nabrala sem ga pol vreče Kostanj smo odnesli v št^lo na podstrešje, kjer ga bomo pustili, da se bo posušil. Ko se bo posušil, ga bomo prodali ljub- ljanski tovarni zdravil. Tovarišica mentorica nas je pohvalila za pridno sodelovanje v tej akciji. Sklenih smo. da bomo tudi na- slednje leto zbirali kostanj. Bngita Beranič, Mladi član RK OS Cirkovce TEDNIK — 25. november 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 V počastitev praznika v počastitev Dneva republike bosta v Ptuju tudi dve množični Športni prireditvi. Najprej bo posamično in ekipno tekmovanje v kegljanju, v začetku prihodnje- ga tedna pa še tradicionalni turnir v malem nogometu v športni dvorani Mladika. Prijave za turnir bodo zaključili jutri ob 17. uri, ko bo v Mladiki žrebanje parov. I. k. Tekmovanje v šahu v sobi šahovskega društva MIP bo 10. decembra občinsko tekmovanje (prvenstvo) nekate- gornikov. Torej, nastopijo lahko le ljubitelji šaha brez kategorije. Začetek je napovedan za 17. uro. 1. k. Liga v namiznem tenisu v torek se je pričelo tekmova- nje v občinski namiznoteniški ligi. Nastopa devet ekip in sicer: Zobozdravstvo. Agis, Perutnina, Gradiš, MIP, TGA, TOZD FJek- tro. Kmetijski kombinat in TVD Partizan Leskovec. l.k. Prijateljska srečanja v rokometu v organizaciji RK Drava so pionirske rokometne ekipe ptuj- skih osnovnih šol odigrale med- sebojna prijateljska srečanja. Tekmovanje ni uradno in je zato popolnoma ločeno od občinskih prvenstev. V obeh konkurencah (pri pionirkah in pionirjih) je prva OŠ Tone Žnidarič, pri pionirjih zanesljivo, v tekmova- nju pionirk pa je le zaradi boljše razlike v zadetkih pred OŠ Ivan ipoienjak. Pri dekletih je na tretjem mestu OŠ Franc Osojnik, pri fantih pa OŠ Olga Meglic. l.k. Najboljša je OŠ Tone Žnidarič Gotovo bo zanimivo izvedeti, katera osnovna šola v ptujski občini le skupni zmagovalec vseh občinskih prvenstev za šolska špt)rtna društva. Komisija za šolski šport pri ZI KO je pri določitvi vrstnega reda upošteva- la vsa tekmovanja na občinski ravni. Vrstni ifid \e na-slednji: 1. Tonfr ZniOarič 196:5. 2. Franc Osojnik 157, 3. Kidričevo 153.4. Olga Meglic 95.5. Juršinci 80. 6. Destrnik 71. 7. Leskovec 55. 8. Videm 53. 9. Gorišnica 51. 10. Majšperk 50. II. Ivan Spole- njak 42, 12. Cirkulane 41.1 13. Dorvnava 39. 14. Markovci 25, 15. Hajdina 24. 16. Grajena 20 in 17. Cirkovcc 11 točk. Pokale bodo najboljšim šol- skim športnim društvom podelili ob proglasitvi najboljših športni- kov in športnic ptujske občine. S krosa v Sturmovcu (foto 1. kotar) Ptujčani so v semi contactu drugi KARATE V Imotskem so se letos zadnjič pomerili karateisti v semi contact športu. Tekmovanje se je odvijalo v vseh štimajstih kategorijah in si- cer od najlažje (48 kg) do najtežje (94 kg). Poročali bomo le o tistih rezultatih z borb, v katerih so nastopali Ptujčani. Poglejmo rezultate. V pero kat^oriji (57) kg) je Alojz Vidovič iz Ptuja v finalni borbi premagal domačina Budimirja kar z 29:14 in s tem osvojil prvo mesto. Prvo mesto si je priboril tudi Franc Rihtarič, ki je v finalni borbi premagal JakSiča iz Imotskega z 8:6. V končni uvrstitvi si je tako Vidovič priboril 14 točk, drugi je bil Montani, tretji Gerzič. V superlahki kategoriji si je Rihtarič priboril skupaj 16 točk, drugi je bil Jakšič, tretji Vo- sak itd. V lahki kategoriji je bil Branko Breg drugi in je c»vojil 6 točk. V lahko srednji kategoriji, je Gorazd Stumberger, prav tako iz Ptuja, dosegel 28 točk in osvojil prvo mesto, drugi je bil Pezič z 18 točkami, tretji Ramovič s 16 točkami. Naj zapišemo, da je v tej kategoriji nastopilo kar 39 tekmo- valcev. Milan Segula je v srednji kategoriji zasedel 7. mesto, med- tem ko je Mehnedali Hujanovič zasedel med 27 tekmovalci 17 mesto. Martin Golob je osvojil 9. mesto, Edi Stegar pa 12. mesto. Ce torej potegnemo črto, lahko vidimo, da je na tem turnirju za prvenstvo SFRJ sodelovalo kar osem Ptujčanov. Imamo torej tri državne prvake in sicer v pero ka- tegoriji Alojza Vidoviča, Superla- hki Franca Rihtariča in v lahko srednji (do 71 kg) Gorazda Štumbergerja. Naj omenimo, da je Rihtarič bil v letih 1980 in 1981 kar obakrat drugi, letos pa je ^ precejšnjim naskokom osvojil na- slov državnega prvaka. Rihtarič je bil tudi v letu 1981 drugi, medtem ko je Vidovič popolnoma nov tek- movalec, ki je s svojo dobro pripravljenostjo presenetil vse nastopajoče in tako zasluženo po- stal državni prvak. Izkazal se je tudi Branko Breg, saj je osvojil drugo mesto. Naj ob zaključku za tiste, ki ni- so seznanjeni s karate športom zapišemo, da je to za razvoj mla- dega telesa zelo zdrav šport, kajti v semi contact špor'u skorajda lu možnosti za kakšno telesno poškodbo. Pri samem tekmovaniu pa tudi na treningih se uporaboja- jo rokavice za roke in ščitniki za noge (slape) in so po pravilih udar- ci dovoljeni z rahlim kontaktom (polkontaktom) ter se odvija 2x2 minuti z minuto odmora. Nekoliko bolj oster je šport v full contactu, pri katerem so udar- ci dovoljeni s polno močjo in prav zato se ta šport pri nas v Ptuju razvija nekoliko počasneje. Kot nam je povedal Vladimir Sitar, glavni trener in kapetan, bosta že v prihodnji sezoni tudi v tem športu poleg Sitarja nastopala še dva, mogoče celo trije tekmovalci. Ker sicer ekipnega prvenstva SFRJ ni. Ce pa bi v vseh 14 kate- gorijah točkovah 1. mesto s tremi točkami, 2. mesto z dvema in 3. mesto z eno točko, bi ob zaključku letošnjega — šestega turnirja za rang listo SFRJ dobili takšnele vr- stni red: 1. Zagreb 17 točk; 2. Ptuj 11 točk; 3. Celje 10 točk; 4. Imot- ski 9 točk; 5. Kutina 5 točk, itd. Z zadovoljstvom lahko torej ugotovimo, da so se Ptujčani v tej sezoni nadvse izkazali, kar je brez dvoma največja zasluga prav njihovega kapetana in trenerja Sitarja in ne nazadnje tudi priza- devnosti in discipline vseh tekmo- valcev, saj so tako dosegli drugo mesto. Vsem torej tudi naše čestit- ke. Franjo Hpvnik Nafta-Alumiiiij4:0(1:0) Stadion Nafte v Lendavi, gledalcev 100, sodnik Vereš iz Murske Sobote. Aluminij: Klajnšek (od 46. min. Skrgel) Rihtarič, Petek, Panikvar (od 46. min. Kirbi,š). Selinšek, Letonja. Branko Dončec, Jauševec, Koren. Fruk in Špehonja. Nogometaši Aluminija so v Lendavi nastopili v pomlajeni postavi, s poškodovanim kapetanom Panikvarjem in brez sedmih standardnih igralcev. V prvem polčasu so igrali dobro in si ustvarili nekaj lepih priložnosti. Najlepšo je imel Koren, ko je imel prazna vrata, vendar je streljal mimo. V nasprotnem napadu .so domačini povedli. Mladi igralci Aluminija so igrali odprto in stisnili igralce Nafte na njihovo polovico. Toda razen močnega pritiska, jim kaj več ni uspelo. tudi v drugem polčasu so igrali odprto in si ustvarili lepe priložno- sti, vfendar so bili nenatančni. Med drugim so v dveh minutah dvakrat zadeli vratnico (Koren in Špehonja). V zadnjih petnajstih minutah je mladim igralcem Aluminija začelo zmanjkovati močL kar so izkori- stili rutinirani domačini in dosegli tri zadetke. Poraz je mogoče previ- sok, vendar je bil namen tekme dosežen. Priložnost so dobili mladi, še ne dovolj izkušeni igralci. Toje bila priložnost za njih. da si naberejo potrebne izkušnje, ki jim bodo koristile v mladinski konkurenci in v članski, saj nekateri že resno trkajo na vrata prvega moštva. Zelo dobro so igrali Petek, Letonja. Koren in izkušeni Jauševec. S to tekmo so nogometaši Aluminija zaključili tekmovanje v Uga pokalu Nogometne zveze Slovenije. Danilo Klajnšek Poraz Drave v pokalu Za zaključek jesenskega dela letošnje nogometne sezone so republiški ligaši v nedeljo odigrali zadnja srečanja predtekmovalnega dela tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije. Oba naša ligaša sta izgubila in se nista uvrstila med osem najboljših. Drava seje doma pomerila z Muro iz Murske Sobote in izgubila z 1:2. Zadetek za Dravo je dosegel Veselic, domačini pa so pred koncem zastreljali tudi enajstmetrovko. 1. k. SRL ČLANICE: DUPLJE-DRAVA 19:30 iSm Zmaga za konec prvega dela Članice RK Drava so jesenski del prvenstva v republiški ligi zaključile prejšnji torek v Kranju, kjer so v zaostalem srečanju zanesljivo zmagale ter po točkah dohitele Iskro, po razliki v zadetkih pa jo prehitele in so tretje. V Kranju je ptujska ekipa vodila od prve do zadnje minute in ni dovo- lila nobenega presenečenja, čeprav je morda prejela nekoliko preveč zadet- kov. DRAVA: Farič, Rimele 1, Kelenc 4, Vičar 10, Galun 4, Zupane 2, Radanovič 5, Miklašič, Sipek 4, Sitzenfrai. L k. Prvo mesto za Planinca v Kranju je bilo prvo letošnje republiško pregledno tekmovanje strel- cev in strelk s standardnim zračnim orožjem, ki ni minilo brez uspeha ptuj- skega strelstva. Na novem strelišču v Hujah je nastopilo 83 strelk in strel- cev. V streljanju s standardno zračno puško se je izkazal Tonči Planine, ki je z rezultatom 541 krogov med mladinci osvojil prvo mesto. Dobro uvrsti- tev je dosegla tudi Albina Pšajd, s tretjim mestom med člankami v strelja- nju s pištolo z rezultatom 353 krogov. Uspešen je bil tudi Alojz Trstenjak, ki tekmuje za SD Mrož iz Titove- ga Velenja. Zmagal je v obračunu članov v streljanju s pištolo. L k. II. SKL: PTUJ-DRAVOGRAD 80:71 (44:43) TEŽKO 00 ZMAGE Dvorana Mladika v Ptuju, sodnika Vahen (Ruše) in Smec (Laško); PTUJ: Filipič, Damiš, Volmajer 12, Reš 2, Marčič 4, Bedrač 7, Bera- nič 31, Cobelj. M. Kotnik 2, R. Kotnik 4, Dobrijevič 18, Vučinič. Prvi nastop v novi sezoni na domačem parketu so Ptujčani dobro pre- stali, do zmage pa so prišli težje kot kaže končni rezultat. V začetku srečanja so povedli gostje in bili v prednosti vse do 19. mi- nute. Domačinom proti conski obrambi Dravograda nikakor ni šlo. V za- ključku prvega pa jim je uspelo dohiteti goste in polčas odločiti v svojo ko- rist. Tudi v začetku drugega polčasa so si gostje z agresivno igro priborili prednost, ki je v osmi minuti znašala že devet točk. Vendar je nato prišlo do preobrata. Domačini so z zaporednimi zadetki Beraniča prešli v vodstvo in zmagali. Prvi na.stop Ptujčanov pred domačim maloštevilnim občinstvom je minil v dokaj nervozni igri. Ob tem pa domača ekipa ni imela pričakovane podpore gledalcev in ji je bilo v kriznih trenutkih toliko težje. V naslednjem kolu se bodo Ptujčani v Laškem pomerili z domačim Zlatoro- gom. I-Z. Veselic (levo) je vedno bolj uspešen strelec (foto B. Rode) Poročila o športnih dosežkih Do 10. decembra morajo vse OTKO v ptujski občmi Zvezi tele- snokultumih organizacij posredovati ptxlatke o najboljših letošnjih dosežkih svojih športnic, športnikov in ekip. saj bo to osnova za izbor najboljših, najuspešnejše pa bo TKS nagradila s priznanji. 1. k. 14 - ZA RAZVEDRILO 25. november 1982 — TEDNIK TEDNIK - 25. november 1982! OGLASI iN OBJAVE - 15 Gostje iz Ptuja med svojimi gostite^i v Frankfurtu. V dvorani se je zbralo nad 500 naših rojakov, ki žive v Frankfurtu in njegovi okolici. VINSKA TRGATEV V FRANKFURTU 30. oktobra 1982 je Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava priredilo svojo tradicio- nalno Vinsko trgatev v dvorani Btlrgerhaus Nordwest. Na predvečer, v petek, smo se zbrali člani UO Save v društvenih prostorih in ob 18. uri sprejeli drage ptujske goste. Delegacijo SZDL občine Ptuj, ki je pokrovitelj našega društva so sestavljali: Stanko Lepej, Marija Sumandl, Franc Vreze in Marjan Varvoda. Poleg pred- sedstva Save so delegate pozdravili učenci slo- venskega dopolnilnega pouka in predsednik Sveta šole. Zahvalili so se ravnateljici osnovne šole Tone Žnidarič Mariji Sumandl za go- stoljubje, ki so ga bili deležni na šoli in pri družinah gostiteljicah v času, ko so bili v Ptuiu. V društvenih prostorih smo se po skrbno pri- pravljeni večerji gradbenikov ,,Gradisa" kar dolgo zadržali. Vezala nas je slovenska pesem s kupom novic, ki smo jih bili željni slišati iz domačih krajev. Kdor je stopil v prostore dvorane v Nord- vveststadtu že dopoldan, je videl, kako zavzeto so pripravljali člani društva sceno, skrbeli za tombolske dobitke in pripravljali barski koti- ček, kjer se je na trgatveno noč prijetno poklepetalo in zapelo. Čez 500 rojakov, živečih v Frankfurtu, v njegovi bližnji in daljni okolici, je pozdravilo s krepkim ploskanjem ušesu in srcu drage melodije, s katerimi se je to leto predstavil in nas zabaval do jutranjih ur ansambel Jožeta Krežeta. Prireditve so se udeležili člani generalnega konzulata SFRJ, predstavniki Združenja ju- goslovanskih klubov in društev ter predstavniki domačih delovnih organizacij. Vzdušje prisotnih na Vinski trgatvi je potrdi- lo potrebo po prireditvah Slovenskega kulturno prosvetnega društva ,,Sava", saj je to eden načinov zbiranja rojakov začasno izven meja domovine, ki tudi ob pesmi in plesu potrjujejo pripadnost svojemu narodu. Dragica Nunčič-Turk „POGLEJ, KAKO SO PRISRČNI!" Ja, res so bih prisrčni! Z malce treme, a vedri, nasmejani, poskočni in razigrani. Kdo ven- dar? Pionirke in pionirji — folklorni plesalci iz domala vse Slovenije. Prišli so s svojimi men- torji iz Obreza, Saleža pri Trstu, Maribora, Prevalj, Ribnega pri Bledu, Behinec, Križevec, Črno- mlja, Lendave, Opčin pri Trstu in iz Cirkovc. Trinajst skupin v naro- dnih nošah — nekaterim je žal po- trebno očitati nedoslednost, pa saj tudi ,,odrasle" folklorne skupine prav toliko prizadevnih učiteljic in niso vedno dosledne pri tem — pa učiteljev folklore, ki jim plasalci običajno rečejo kar teta ali stric. Njihovi odnosi so pristni, tako kot je pristno izzvenela marsikatera fjesem na odru srednješolskega centra v Ptuju. Srečanje pionirskih folklornih skupin Slovenije si je ogledalo kar lepo število Ptujčanov — med nji- mi večina tistih, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s folklorno dejavnostjo. Med gledalci so sedeli predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Zveze folklornih skupin Slovenije. V njihovih ro- kah so bile beležke, vanje so zapi- sali svoje vtise, pohvale ali graje. Ne zato, da bi ocenjevali posamez- ne skupine in jih razvrščali v kate- gorije! Zato, da bi z nasveti poma- gali in tako prispevali k še bolj kvalitetni rasti te ljubiteljske de- javnosti, ki ohranja marsikje že pozabljene pesmi in plese naših prednikov. Med obiskovalci pa ni bilo pred- stavnika družbenopolitične skupnosti ali družbenopolitičnih organizacij, ki bi v imenu ptujske občine, gostiteljice letošnjega srečanja pionirskih folklornih skupin, izrekel dobrodošlico in zahvalo entuziastom, ki ure in ure prostega časa žrtvujejo zato, da ljudsko blago ne zatone v pozabo. In to je bila tudi edina grenka mi- sel, ki je prizadevnim organizato- rjem — Folklornemu društvu Ptuj, Občinski zvezi prijateljev mladine in Zvezi kuhurnih organizacij Slovenije — skalila zares prijeten večer. Sicer pa bi lahko veddi, da takšne in tem podobne prireditve. niso deležne ustrezne pozornosti določene kategorije občanov že nekaj let, če ne desetletij. Ob težkih gospodarskih problemih, pravijo, zmanjkuje časa za mnoge druge pomembne stvari, kaj ga ne bi za kulturo. In ker jo tako mačehovsko obravnavamo, je tudi naš gospodarski trenutek toliko bolj težak. Brez kulture ni naroda, kuhura pa — hvalabogu zaenkrat še živi med nami. Ljubiteljska in profesionalna. Pa če to hočemo ali ne. Da bi le vedno navkljub vsemu — živela! Tekst: N. Dobljekar Slika: M. Ozmec Srečanje pionirskih folklornih skupin Slovenije so pričeli mali koranti. Utrinek z nastopa folklorne skupine Rdeča zvezda KUD Salež. S svojim nastopom so navdušili tudi člani folklorne skupine iz Ribnega pri Bledu. ČRNA KRONIKA v tednu od 15. do vključno 22. novembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov na ožjem območju ptujske občine zabeležili le tri prometne nesreče. Ena oseba je bila huje, dve pa lažje telesno poškodovani. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti, neprimerna hitrost in pretesno prehite- vanje, na vozilih pa je za okoli 120.000 din materialne škode. V po-Martinovem obdobju smo v enakem obdobju lani zabeležili veliko več prometnih nesreč, pa tudi večjo prisotnost alkohola, tako. da lahko za minuli teden prometno-vamostne rg^mere ocenimo nekoliko ugodneje. -OM Z razstave ptic Ko seje pojavila sredi novembra prva slana, sem se sf)omnila ptic. Da bi se na otice SDomnilo še več ljudi, so ljubitelji v Ptuju zopet priredili razstavo ptic. Najštevilnejši obiskovalci te razstave v klubu mladih smo biTi šolarji. Prireditelji so nam tudi marsikaj razložili. Ko sem vstopila, me je sprejelo živahno cvičanje. V dolgih vrstah kletk je bilo največ sobnih ptic: papig in kanarčkov. Zdi se mi, da ni bilo niti dveh. ki bi imeU enako pisano perje. To pride od različnih križanj, npr. kanarčka z liščkom. Papige so bile različnih velikosti. Ni pa bilo takih. 1 bi posnemale eovorienje. Z veUko žično pregrajo so bile pritrjene veje, in narejena porašče- na tla. Tam sem opazila kalina in dleska ter manjšega .ščinkavca, hščka. zelenca in čižka. Skoraj vsi prihajajao pozimi na moje okno. V večjih kletkah so se stiskale grlice. Najprej .sem mislila, da so golobi, a so manjše in imajo bolj rjavo naravno barvo. Razstavljene so bile tudi ptičje krmilnice in hišice različnih oblik. Za nekatere je služilo tudi izvotljeno deblo. Pritrjene so bile med drevesne rogovile obenem s ptičjimi pogačami. Te so narejene iz zrnja in loja'v narobe obrnjenih lončkih. Najraje jih kljuvajo sinice. Vse to so lepo izdelali učenci pod mentorstvom tov. Cvetka. Stene so bile izpolnjene z risbami ptic, ki so jih tudi napravili učenci. Spomnim se bleščeče modrikastega vodomca, ki je ena naših najlepših ptic. Brglez pa je edini, ki pleza po deblu tudi navzdol. Pri skrbi za naravno okolje ne bi smeli pozabiti ptic. Mnoge so tudi koristne, saj pobirajo v sadovnjakih škodljive žuželke in gosenice. Helena Kekec, OS Franc Osojnik, Ptuj ZLATI PAR IZ S P m O VLAKA Na matičnem uradu v Ptuju sta bila v soboto, 20. novembra svečano proglašena za zlatoporočenca FRANC in MARIJA FICIJAN iz Spodnje- ga Velovlaka 38 v KS Heroja Lacka Rogoznica. Franc, roj. 1906 je bil po poklicu tesar, Marija, roj. 1905 pa je delala na domačiji in gospodinjila. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, danes pa se veselita tudi ob 10 vnukih in dveh pravnukih. Zlatoporočenca Franc in Marija Ficijan med svojuni najdražjimi v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju. Foto: Langerholc Rodile so: Marija Letonja, Gradišča 148 — dečka; Marija Krulc, Zg. Gruškov- je 2 — Damjana; Marija Vedlin, Lešje 20 ~ deklico; Katarina Ke- kec, Bukovci 157/a — Barbaro; Marijana Jurič, Zagojiči 9/a — Davida; Alojzija Sirec, Gorca 49/a — deklico; Marija Lazar, Hrasto- vec 83 — deklico; Vlasta Borko, Vitan 41 — dečka; Zdenka Simo- nič, Vintarovci 45/a — dečka; Joži- ca Pokrivač, Jastrebci 60 — Met- ko; Kristina Ratek, Podvinci 92 — Davida; Terezija Gregorič, Preda- va 9 — deklico; Marija Divjak, Stojnci 129 — dečka; Irena Munda, Apače 293 — Tadeja; Valerija Bel- šak, Osluševci 31 — dva dečka; Su- zana Brodnjak, Kvedrova 2 — Ma- jo; Jožica Ozmec, Cvetkovci 116 — dečka; Marta Korošec, Rožički vrh 6 — Matjaža; Brigita Vurcer, Trnovska vas 44/a — Igora; Kristi- na Vuzem, Hrastovec 1 — Davida; Olga Kosi, Sp. Ključarovci 19 — deklico; Jožica Križanič, Plešivica 12 — Manuela. Poroke: Mladen Vidovič, Vrankovec 49 in Marija Kmetec, Gradišče 4; Jurij Vogrinec, Placar 14 in Rozina Ma- roh, Stuki 23; Silvo Drevenšek, Gaj 18 in Marija Eberl, Stogovci 6; Zo- ran Radivojevič, Slov. Bistrica, Tomšičeva 52 in Viktorija Vršič, Slov. Bistrica, Tomšičeva 52; Marjan Brlek, Brezovec 55 in Ruža Cernivec, Maribor, Ob gozdu 12; Oton Unuk, Ul. 1. maja 5 in Darin- ka Jeza, Apače 15; Alojz Avguštin, Koritno 8 in Darinka Graifoner, Cirkovce 68/c; Leon Hrastnik, Zi- kerce 9 in Majda Hauptman, De- sternik 23; Miroslav Gril, Ul. B. Kraigherja 23 in Antonija Vučak, Ul. B. Kraigherja 23; Venčeslav Pignar, Lancova vas 89 in Vida Be- la, Sela 9. Umrli so: Ana Matevžič, Kovaški vrh 3, roj. 1940, umrla 14. nov. 1982; Marija Ciglar, Kicar 83, roj. 1911, umrla 16. nov. 1982; Terezija To- manič, Ul. B. Kraigherja 17, roj. 1904, umrla 16. nov. 1982; Matilda Antolič, Lahonci 62, roj. 1911, umrla 16. nov. 1982; Ela Mlinaric, Središče, Partizanska 4, roj. 1900, umrla 18. nov. 1982; Roza Korez, Nadole 17, roj. 1899, umrla 19. nov. 1982; Franc Kokol, Krčevina pri Vurberku 81, roj. 1906, umrl 21. nov. 1982; Vladimir Vrečko, Osterčeva 6, roj. 1925, umrl 16. nov. 1982. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.