STB V.—NUMBER 182 iartr Uredniški tn uprsvnlšld prostori, 80. Lsvudsls An, OfftM »f PnhlksUont >•57 Bo. Uwndalo A«. TsUphono, Kockwsil 4904. — Poslužujejo tez za L nih pojavnosti. Delajo se, kot da no xa spravo. V tisti sapi pa odklanjajo zahteve rudarjev. pbiladelphia, Pa.—Po vesteh, ki prihajajo is Atlantic Cityja, je jasno razumeti, da se podjetniki na antracitnem polju proti-vijo novi pogodbi. Ako pride do stavke v mesecu septembru, ne bo stavke nihče drugi zakrivil, kot premogovniški baroni, ki nočejo popustiti niti enega cents od svojega velikega dobička. Medtem, ko podjetniki na-Uii zavlačujejo pogajanja, pa pošiljajo v kapitalistične dnevnike izjave, ki imajo namen krivdo za stavko odvrniti od sebe in pokazati rudarje kot krivce. , Pri zavajanju javnega mnenja jim pa krepko pomagajo nekateri veletrgovci s premogom. Ti se širokoustijo, da so premo-gove zaloge velike in da se ni bati pomanjkanja premoga, če tudi pride do stavke. Tako so ti veletrgovci izjavljali še pred vsako stavko rudarjev. Kadar je ps bila stavka tu, tedaj so pa hiteli z izjavami, da so zahteve po premogu velike, zaloge premoga pa majhne. In povišali so ceno premogu, ki je ostala. Tako so veletrgovci v sporazumu 1 premogovniškimi podjetniki nagnali cene za premog do sedanje visokosti. Zdi se pa zdaj, da ae jim zde te cene še preni* ke. 1 MIH? Domači veljaki ga izkoriščajo prav take kakor tuji kapitalisti. London, 8, avg. — Dvomljivo je, da je kje taka razlika v ljudskih razredih kakor ravno v Indiji, kjer se ljudstvo tudi bolj deli kakor kjerkoli na svetu. Lukaus in potrata je doma pri indijskih veljakih, nepopisno siromaštvo pa pri priprostem ljud stvu. V London so prišli štirje indijski princi, ki se bahajo z biserji in svojim pompoznim o-rijentalskim razkošjem, katerega ao izsesali oni in njih predniki iz indijskega ljudstva. Štirje princi so maharadže Pstiala, Sahib, Jodhapur in Gai kwar. Ti trošijo na debelo miljo-ne za zabave in družabne prireditve. Maharadia Patiala je najbogatejši. Njegov prihod v London je povzročil zlaati veliko ogor čenje med delavstvom. Najel je večji del hotela Savoy, ki je naj-razkošnejši v Londonu in ga predelal v svojo palačo. Pet tajnikov je neprestano zaposlenih samo s prošnjami, ki jih prejemajo od nezaposlencev, katerih J« sedaj mil jonsko število na An ffleškem. Prod palačo je neprestano dvajset limuzin, ki slutijo *amo maharadži. Luksurijozni pomp še barbarskega Azijata in najmodernejše ugodnosti, vse ■luži nečimurnosti enega največ-ih ljudskih izkoriščevalcev, kateremu gara na tisoče sužnjev po raznih nasadih v vroči Indiji. Potrata je neprimerna. V ho-telu al je dal maharadža izdelati "rebrno kopalno sobo. Sto sob je najel aamo za svoj štab služabnikov. Prsglsi dnevnihšogaikav Amerika. Mogotci volnenega trusta še znižujejo mezde. Nevarna eksplozija plina pri železniškem viaduktu v Chicagu. Nove avtomobilske nezgode: v enem dnevu petnajst žrtev. Kaka je trmoglavost premogovniških podjetnikov. Podjetniki pojdejo pred najvišje sodišče, da preprečijo novo postavo radi sodnih prepovedi. Po svetu. Fašistovska nasilja pri volitvah. Štirje ubiti in petnajst ranjenih pri izgredil v Italiji. Painleve svari pred gospodarskim polomom Francijo, če izgubi Maroko. Nasprotu joča si poročila 0 grški mobilizaciji proti Bolgariji. Barbarski blišč indijskih prin-cev v Londonu. Nemško časopisje kritizira vlado radi izgnancev. Japonci iščejo nove trgovske zveze. Podjetniki gredo pral najvišjo sodišče NOVA POSTAVA GLEDE SODNIJSKIH PREPOVEDI Jltf NI VSBC. Izgubili so bitko ns nižjih sodiščih. VOLNENI TRUST SE ZNIŽUJE Delavci se upirajo s stavkami beraškim mezdam. — V Con-nccticutu stavkajo opekarakl delavci. — V Montrealu 00 krznarski delavci v mezdnem gibanju. — V Bostonu je ofenziva proti odprti delavnici itd. Providence, R. I. — Volneni trust in dragi neodvisni tovarnarji znižujejo mezde delavoom brez prenehanja. V Rhotje Islandu so znižali mezdo 20,000 delavcem za deset odstotkov. Palalevo svtri radi lspraaaltev Maroka bl pomenilo konec gospodarsko neodvisnosti. Pariz, 3. avg. — Ministerski predsednik Psinleve je v svojem današnjem govoru kazal na veliko nevarnost, ki preti Franciji. Rekel je, da Francija mora braniti svoj Maroko ali pa se odpovedati celi gornji Afriki, kar bi zanjo pomenilo razsulne razmere in mogoče še maaakrc. Izjavil je jasno, da bi zapustitev Maroka pomenila za Francijo konec njenega kolonijalnega imperija in njene gospodarske ne(xlvisnosti kakor tudi vpliva, ki ga ima Francija pft vsem svetu. Vsekakor pa je Painleve izra-Zdaj je fe šestdeset tisoč tekstil- gii upanje, da naj bo kakorkoli, HODNIK K KRSTEN NA UMU. BOLAN C hicago, UL — Komisija je * poznala okrožnega sodnika ('**orge Ker stena umobolnim. V "*krbo je izrečen njegovi ženi. Zadnja leta, ko je bil sodnik, je »vršil nekaj činov, ki so govorili vdnlimanj, da niso njego-' možgani popolnoma v redu. Star je dva in sedemdeset let Chicago* IU. — Tvrdka J. L. Tailoring & Co. je vložila peticijo za sodni j sko prepoved proti stavkovnim stražam organizacije Amalgamated Clothing Workers Union. Krojaški delavci so že dalj na stavki in kompanija ne more dobiti stav-kokazev. Družba misli, da /o stavkovne straže največ krive,1 da ima smolo, s stavkokazi in nikakor ne more zapopasti, da se je zavednost med dobrimi krojaškimi delavci tako razširila, da ne more dobiti stavkokazev. V tej domišljiji je zaprosila za sodnljsko prepoved pri sodniku Hugo Pamu. Sodnik Je pa odklonil sodnijsko prepoved, češ, da je postava dosti jasns, da se ne more izdsti sodnijsks prepoved proti mirnim stavkovnim stražam. Voditelji delavstva sodijo, ds se kompanija zdaj obrne na najvišje sodišče, da proglasi postavo za neustavno, kajti med sodniki ne bo našla nikogar, ki dovoli sodnijsko prepoved, ker je stvsr najvišjega državnega sodišča, da proglasi postave zs u-stavne ali protiustavne. Advokatje kompanije so argumentirali pred sodnikom Pa-mom, da organizacija Amalga-meted Clothing Workers Union ni združena z Ameriško delavsko federacijo. Zdi se, ds tudi U argument ni držal, ker posts-vs ne govori, ds Imsjo prsvico do razpostavljenja stavkovnih straž le unije, ki so združene z Ameriško delavsko federacijo OPIČJE ZLEZE SE LAHKO U-PORABLJAJO ZA OPERACIJE NA LJUDEH. Pariz, Francija. — Dr. Sergij Voronov izjavlja, da se lahko vporabijo žleze visoko razvitih opic pri operacijah na ljudeh. On meni, da to dejstvo dokszujs sorodstvo s človekom. Podpisal je protest proti napadu na znanost, kakršen je bil izvršen proti Scopeau v psjrto-nu. Tenn. Protest je podprfsalo tudi več drugih znanstvenikov. Med njimi so msdema Curie, Is-najditeljica radija, dr. Paul Ap-pel, bivši predsednik pariške u-niverze, Victor Atphonse AuUrd, profesor zgodovine ns Pariški u-niverzi in drugi. Protest je bi ob js vi jen v listu "Quotid»en. nih delavcev prizadetih zasadi znižanja mezde. Kakor drugje, tako je tudi tukaj pričela najprvo zniževati mezde podrulni-ca volnenega trusta — American VVoolen kompanije. Nato ao ji sledili drugi tovarnarji, kajti profitarski zgledi velečejo. V državi Rhode Island so prisade-JJ delavci v mestih Provldeaoe, Pawtucket, Woonsocket in v drugih mestih, ki se nahajalo v Črni dolini (Black Valley). Ravno ob tem času so znižali tudi mezdo 4,000 delavcem, k| izdelujejo sukanec. Znišaajf znaša deset odstotkov. Medteni ko trustovci znižujejo mezdo, jf pa visoka colnina še vedno v veljavi, tako da imajo trustovd izredno velik dobiček. Jefferoon, Mass. — Tukaj je zastavkalo v podjetju Qulnapo-xet Mili pet in osemdeset delav^ cev proti 10-odstotnemu inlža- im delavcem mezdo za štiri een-e na uro. Tvrdka se peča z barvanjem raznega blaga. To po-četje je silno razkačito delavce n odgovorili so na to provoka-cijo s stavko. V Dohertovl predilnici pa še stavka čez 60 de-avcev. Poleg te stavke je veliko drugih naših stavk. Vse so obrambne proti neizmerni lakomnosti po večjem profltu. New Brltain, Cen. — Tukaj se je pridružilo (Javki še uadalj-nih sto delavcev, ki so organizi-raniv organizaciji United Brlck n Clay Workers Union. Stavks se širi po vsi državi. Tukaj Je bilo delo ustavljeno v podjetjih Murray, Towers in Stiles A Reynolds Brick kompanlj. Delavci zahtevajo priznanje organizacije. New York, N. Y. — Organizacija krznarskih delavcev International Fur VVorkers Union poroča, da se stavka v kanadskem mestu Montreal dobro razvija. Pred tovarnami so povsod stavkovne straže in stavkokazov ne morejo dobiti. Neki dan je policija aretirala šestnajst stavkovnih straž, češ da so ovirale policijsko delo. Tudi taka akcija ni izvršila najmanjšega vtiss na potek stsvke, ki traja že tretji mesec. Boston, Mana. — Zidarji, p* rovodni in vodovodni monterji, železostavbinski delavci, tessr Ji in stavblnski težaki so odložili orodje na srednji šoli, ker stavblnski podjetniki nočejo odsloviti neorganiziranih delavcev. To je druga stavka v desetih letih z nsmenom, da se poženejo s stavb neorganizirani delavci. Podjetniki so mislili razbiti organizacije stavblnkih delavcev in pričeli so najemati neorganizirane delavee. krava ubila dečka. /ion IIL — Krava Je nasadila 7-letnega dečka Andrew Rl chardss na roge In fa vlekla sabo eno četrt milje daleč. De-ček je živel še dve uri. ko so ga rešili z rogov pobesnele živalL nju mezde. Patersen, N. J. — Tvtdka v,,»fla 00 "M1 K5W* ** Cramer A Kink je znižala iv? ftrogiI pravičnosti, v kateri je bl on se nadeja, da bo konec francoskih skrbi radi Afrike že v sredi oktobra. To se tolmači, da bo Francija pod vzela proti Krimu veliko ofenzivo t mesecem septembrom. Painleve je omenil nekoliko tudi radi mednarodnih dolgov. Pravi, da v tem slučaju vlada nima proste roke v reševanju notranjih razmer tako dolgo, dokler ni rešeno tudi vprašanje dolgov. "V mesecih pred koncem vojne je bito lahko," je izjavil Painleve, "ko je Francija podpirala nehvaležno nalogo v javen dobrobit. Po zmagi je vpra šanje mednarodnih dolgov postalo trpkejše, tako da je bilo prav radi tega odloženo. Zdaj pa prihaja zopet na dan in za vlado napravlja take težave, da mora javno mnenje podpirati vlado jiri teh delikatnih pogajanjih. Govoril je tudi predsednik Doumerge, ki je ponovno izjavil, da bo Francija vae plačala po BRUTALNOST FAŠISTOV NI VOLITVAH Pri nemirih v južni Italiji no bili 4 ubiti In lft ranjenih. la vedno dosledna. Plačevala i* j bo po svoji zmožnosti. Japoaeka M rada koilro- , ImIB •IUSIIS llllll VVVllIJV Išče ai eevik trgovskih sves a htseljevaaje. ln NEVAREN PTIČEK PRIJET. Tokijo, 8. avg. — Najtežji problem, kateremu danes Japonci zro v obraz, Je padajoč izvoa a jih industrijskih izdelkov. Ta problem js tudi povzročil, ds so Japonski državniki hiteli s skle-njenjem pogodb z Rusi in zs vpo. stavitev trgovinskih ter dlplo-matičnih odnošajev. Japonska mora lzvojevatl sibirski trg za surovine in za Izdelke, Sibirija je namreč na vsem svetu najbogatejše ozemlje na naravnih virih. Ima zlato, platino, les, ribe, krzno, žito, je pe brez kspitala, da bi se razvils. Dasi je MsndŽurijs manj bo-ga ta kakor Sibirija, Je vendar največje upanje Japoncev. Nje-na plodovita polja lahko služIjo zs jsponske železnice, mogoče Jo jo vojaško podvreči Japonski in jo potem .brsnitl; nje prebivalstvo je tudi v tesnem sorodstvu s Japonci. Zadnjih petnajst let so Japonci zgradili v Mandžuriji par že-leznlc. Opaziti Je Um lep razvoj. Dvignile so se tehnične šolo, poljedelski kolegiji, gozdarski uradi, preizkusne postaje in tovarne. Japonci so pričeli učiti Kitajce v svojo korist. Uvedli so zdrsvstvo, o katerem prej ni bilo govora. Japonci aploh žive v veri, da iz Mandžurije lahko * narede vzorno domovino, za kar ae tudi bolj zsnimsjo. Njih tovarne lahko stalno obratujejo, ako hočejo z izdelki zalagati Mandžurijo, dočim U v večini sedaj še dova-ža svoje potrebščine Iz Amerike in Avstrslije. Pariz. 3. avg. — Necenzurirana poročila is Sicilije pripovedujejo, da so fašisti is Italije nagnali cele trume svojih agentov na otok Sicilijo, kateri so se pri volitvah posluževali prav late brutalne taktike kakor pri volitvah v preteklosti. Volitve so se vršile v nedeljo, pri ksterlh so fašisti dobili petdeset občin, dočim je opozicija, ki se imenuje liberalni blok, dobila tridoset. CrnosralČarska milica. Mussolini jeva organizacija, katera jc močnejša kot regularna armada, in poleg nje regularna milica je stala pri vsakem volišču, kjer se je bilo količkaj bati, da bo prebi valatvo glasovalo proti fašistom. CrnosrajČarski teroristi so v Palermu, kjer je močna liberalna struja in rodni kraj prejšnjega ministrskoga predsednika Or-landa, skušali napasti glavni stan opozicije. Policija pa je v tem sicilljanakem mestu vendarle povečini protifašistovska, za to se je navalila na fašistovsko organizirano tolpo in jo ras gnala. Osservatore Romano, vatlkao sko glasilo še dalje udriha po fašistih ter zahteva vojno proti njim. Ko so fršisti napadli n«ka i katoliških ustanov, so zadeli v sršenovo gnezdo in tako so si nakopali na glavo katoličane, $ katerimi so prej vsaj koketiral ako no šiveli v pravem prijateljstvu. ItaUJa, 8. avg. — Tri ia en moški so bili ubiti n petnajst jo bilo ranjenih pH pobojih, do katerih je prišlo v San Glovannlju v Južni Italiji. Truma kakih dve sto ljudi se je navalila na občinsko poslopje protestu proti upravnim metodam vladnih uradnikov. Policija je pričela streljati na množico in vojaštvo je hitelo na kraj poboja, da nsrodl mir. Iz Rims Js dospel generalni inšpektor Valentl, da uvede preiskavo. Napad na občinsko poslopje se je pripetil rsdi nezadovoljstva, ki ga je ljudstvo začutilo proti krajevnemu komisarju Rossiju, kateri J« zadnje časi« tudi obljubljal, da bo te povišal davke na potrebščine. Nalezljive bolezni med Izgnanimi Nemci Nemci obtošujejo avoje oblaatl krivde neredaoetl. Berlin, 3. avg. — Prvotno je nemško časopisje zabavljalo čez Poljake, kfr so Izgnali nemške prebivalce iz Poljske, zdaj pa Jo vsevprek pričelo pisati proti svoji lastni vladi, da je ona sama kriva. Najostrojša kritika se sliši od vseh strani, zlasti ker so oblasti vedele, da bodo Nemci izgnani s Poljskega 1. avgusta, pa niso atorile najmanjšega koraka, da bi pripravile aprejem sa pomoč izgnancem. Notranji minister Severing, ki je obiskal Schneldemuhl, kjer je največ begunov, jo hotel prvo svrniti odgovornost na lokalne oblarM,____katere so pa v resnici storile, kar je bilo v njih moči. Zdaj pa nimajo denarja, da bl pomagale izgnancem, preakrbele bo streho za 3000 isgnancev, Predsednik Hindenburg Je sam Šel nn pot, da nadzoruje pomožno delo. Takoj bodo pričeli graditi domove za otroke ln skrbeti sa mladce, dokler njih starši ne dobe dela. Več nemških vasi in trgov bo pričelo že a gradnjo domov beguncev, ali delo še nI ss-čelo. Potreba jo velika, kajti pojavljati so se pričele nalezljive bolezni, zlasti pa ošpice. Na Poljskem Je boljši pološaj, kamor so ae aatokll od Nemcev izgnani Poljaki v PoananJ, Poljaki se nastavljajo v domovih, katere so izpraznili Nemci. Imajo Že skoraj vsi svoje domove ia delo. ODKRIVATEIJ lATE IJIJIM Z REPI. Chiesgo, IIL — Policija je pri jelš na zahtevo milvrauških oblasti Joseph Capuarta, ker je prodajal delnice za farmo, na' — ■ - kateri bi se redile lisice radi ko l*n Aageien, Cal. — A. Ix>y ž u hov i ne. Prodal je za |42.000 Hen* nnznnnjs, ds odpotuje v delnic. Neka žrtev je kupila ed mesecu septembru t. I. na Kili-njega za $3,600 delnic. Ko Je pinsko otočje, ds odkrije člove-ps šls pogledat farmo v Lansinf.jško pleme z repi. On upa, da naj- Mkh., da vidi, kako se rede sko, pa ni bilo farme nikjer. b- de lo plem« na mslo preiskanih otokih Kiiipiaskega otočja. ODREDBA ZA DEPORTACUO IIIVftlH POL. KAZNJENCEV UMAKNJENA. New Vork, N. Y. — UnIJn za ameriške civilne svobodščine poroča, da Je delavski department umaknil odredbo za deportacljo Herburt Mahlerja In še treh drugih bivših političnih kaznjencev. Unija za ameriške civilne svobodščine jc bila delsvns zs vse »tiri Herbert Mahlerja, Joseph Ostesa, Willisms Morsna in Ple-tro Nigra, ki so bili predlagani za deportacljo. Delavski depart-ment je stal na stališču, da Jih ima pravico duportirati, Čeprav Jih j« pomllostll predsednik Cooiidge dne 0. janusrjs t. I. U-nija za ameriške civilne svobodščine je skrbels, ds Je zadevs prišla pred sodnika VVilkersona dne 17. marca. Sodnik Wllker-ao je odločil, da so vpričo predsednikovega pomiloščenjs odred b« zs deportacljo neveljsvne. Ampak sodnikova razsodba Jn bila zadržana za nedoločen čas zaradi jionovncga uvsževanja u govora od strsni delavskega departmenta. V rmnoiem tednu Js pe laaac Shorr. advokat za obtožence, prejel pismo od delsvskegs departmenta, v katerem mu je bilo naznanjeno, da delavski depart-ment umskne odredbo zs depor-tacijo, ker je zsdevo znova uve-ževsl. Vsi štirje so bili obsojeni v vojnem čsau, ker so Izrekli svoje politično mnenje o vojni. Pre-bivali bo ž« več let v Združenih državah. Biti pravijo, ša ■sMblllilral« Drugo i pevoliie pove, da.at pa-slan dva polka preti Bolgarom. Atene, 3. avg. — Grški vojni urad zanika vsa poročila o mobi-llzlranju in pošiljanju grških čet na bolgarsko mejo. Obenem časopisom prepoveduje pisanje o premikanju grških čet. Zunanje ministrstvo poroča, da nI al-kakega pretrgsnja diplomatskih odnošajov med Urško In Bolgarsko. Pariš, 3. avg. — Poročilo is Aten javlja, ds js odpotovalo dva polks vojskov na bolgarako-grško fronto. Polka bosta takoj prestopila mojo, ako Bolgarija ne ugodi grškemu ultimatu. V ultimatu je Grčija zahtevala, da morajo Bolgari ugoditi odškodninam, katere so precej visoke radi umorjenega grškega trgov* ca Nlcolaldesa v Bolgariji, Bol-gariji ps o i s igo jih v ultimatu sploh nočejo nič slišati. Se vedno se vzdržujejo poročila, da Grčija pošlje svojo vo-Jsštvo tri milje preko meje v Bolgarijo, sko ta formalno odkloni ultimat. V takem slučaju l>a bo Bolgarija apelirala na ligo narodov. Vsekakor se pa vladni zastopniki Grčije in Bolgarije smejejo lioročllom o napetih razmerjih med tema državama. Incidenti na frontah so pri balkanskih državah isto nekaj vsakdanjega, In to, pravijo bslksnskl vladni zastopniki, nI še nikaka vojna varnost. v PROHIBICUONIAK EMU A. (JKNTU NI DOVOIJRNO POHOATVO. Čakati bo morsl na obravaave f zaporu. Ilelalr, Md. — Prohlblrijonl-škemu agentu Joseph A. Furber-shawu, ki Je ustrelil John Huon« gore v Havru de Grace, ker Je bežal zaradi na|iovedane aretacije, nI bilo dovoljeno poroštvo. Čakati bo moral v zaporu, kaj poreč« veleporota, ki se snlde na drugi pondeljek v mesecu septembru o njegovem člnU. VKKMK. Chkago in okolica. — V četrtek večinoma Jasno In toplejše. Zmenil vetrovi s vzhoda ia juga. MaifctpMkal V globokem kasonu štirje delavci po6kodo-vanl Le pričujočno«t duha je rešila dvema življenje. Chicago, IIL — Pri viaduktu ob progi illlnojške centralne železnice delajo velik kason, ki bo služil za podstavek mostu prek železniških prog. Ko so zjutrsj spustili vedro z dvema delavcema v devetdeset čevljev globoki kason, je nastala nepričakovsns razstrelba. Vnel se je plin, ki se je nabral v kasonu. Iz kasons je švignil plamen In ven je priletelo kamenje, prst, les in ilovica. Ranjeni so bili štirje delsvci, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Thomas Godfrey in Mihael Conley se imata zahvaliti tovarišu John Foleyju, da sta še živa. Foley je slišal votlo bobnenje doli v kasonu in prepričan je bil, da se je zgodila nesreča. Dal je strojniku znamenje, d* potegne vedro hitro iz kasons Ko je bilo vedro zunaj kaaona. so videli tovariši, da ležita v njem Godfrey in Conley neza-vest nit. Delavca Murtaugh in Joiyc< sta stala blizo kasonove odprtine, ko je počilo na dnu. BUa sta Uko težko poškodovana, kot njuna tovariša v vedru. W. T. Graves, uradnik F. G. Construction kompanije, ki gradi sUvbo, izjavlja, da je moč vlrski plin povzročil razstrelbo Pojasniti pa ni mogel, kako se je ta plin vnel. VPOR V KRALJESTVU LAME. Petnajst ubitih v enem dnevu 57. mestih. — V Chicago je bilo obltih 48 oeeb v štirih tednih^- In proti temu ubijaaju se ničeaar ne ukrene. Ckkago, ID. — Avto je postal pravi moriini stroj. Petnajst o-seb je bilo ubitih v 57 mestih v enem samem dnevu. V teku štirih tednov je bilo v teh mestih ubitih štiri sto osemnajst oseb. V Chicagu je bilo v teh štirih tednih ubitih 45 oseb. Od dne 1. januarja do tedna, ki je končal t dnem osemnajstega julija, je bilo v teh mestih ubitih 2,511 oseb. Na Chieago jih odpade od tega števila 299 oseb. V New Yorku je bilo v teh štirih tednih ubitih 78 oseb, v Philadelphiji 33, Detroitu 25, Los Angelesu 14. Največ oseb je bilo ubitih letos do dne 18. julija v New Torku in sicer pet sto in ena oseba. Ljudstvo ae upira proti nadvla di duhovščine. I/ondon, AngL — Brzojavke i/ Kalkute poročajo, da je v kralje stvu Dalaj Lame, t. j. buddhi-stičnega papeža, izbruhnila državljanska vojna. Kdaj je priče la revolucija, ne povedo brzojavke. Vstajo so pričeli armadni oficirji, kl so študirali v tujezem atvu. TI oficirji so proti stero davni vladi duhovništva. Oficir jI so spoznali, da je nadvlada duhovništva zakrivila, da je Tibet zaosUl v razvoju. Prvi udarec jt imel biti Izvršen proti Seri in Grapungu, kjer so Številni samo-sUnl buddhlstlčnlh menihov, kl se preživljajo od sadov dele pridnega ljudstva. Ali še preden sU bila udarca izvršena z uspehom, so buddhistični duhovni s svojimi vohuni prišli na sled zaroti ln degradirali so poveljniks armade. Na njegovo mesto so ps posUvjli Draza Drumpa, sorodnika Dalaj šmarne, t. j. buddhi-stlčnega papeža. Vrh tega so še degrsdirsll za-povednika telesne straže Dalaj Lame ln še nekega drugega oficirja, ki se je navzel zapadnega duha. Tretjega zarotnika Man-ner Padma Chandra so pa ukazali duhovniki ubiti, ko jc bežal v Kalkuto. Prvi udarec proti nadvladi duhovščine v Tibetu je bil izvršen. Odzdaj ne bo miru, dokler U nadvlada ne pade. Aall aUUU AVIl UD I Ji JO ILUSTRACIJA DANAŠNJIH RAZMER. 17-letna mladenka prijeU kot banditka. Chicago, IIL — 17-letna Jose-phin« Keati**g, tipistka in steno-grafka. je bUa dalj Časa brez deU. Vsaki dan je čitala povesti in novice, od cestnih ropih. Tako je priala do zaključka, da je cestni rop najlažja reč pod solncem. Najela je avto-isvo-ičeka Joseph Falicka in mu u-kazala, da naj jo pelje na Homa-novo avenujo. Ko sU dospela tje, je izstopila, potegnila samokres in ukazala izvoščeku dvigniti roki kviško. Izvošček je pa ni ubogal, marveč ji izvil samokres iz roke in jo odpeljal na policijsko poatajo. Izvošček je ix)trdil njeno izjavo, da sa je dekle treslo kot šiba na vodi, ko je potegnilo samokres. dnevnem kopu. so takoj prenesli v bolnico, kjer se sedaj zdravi. POSLEDICE PREOBILO ZA U2ITE PIJAČE. Mož obstrelll ženo in ubil sebe. Chicago, III. — 42-letni Charles Tucker je pil vso noč in obiska val obcestne krčme. Ko j< prišel domov, se je spri svojo 28-letno ženo Velie. Beseda je dala besedo in Tucker je potegnil samokres in obstrelll svojo ,ženo. Nato je obrnil orožje proti sebi in sprožil. Obležal je mrtev. V HLEVU SO IZVRŠILI EKSE KUCIJO. šerifu se je zdelo preveč $125 za nove vislice. CESTNI ROPAR USTRELIL TRI OHEBE. T - Denver. (olo. — V nvtu je sedela vesela družba, ki je napravite izlet na deželo. Nepričakovano se je približal bandlt na motorciklju in je zaklical roke kviško. V avtu so sedeli 17-letna Marie MeCormlck, njena sestra Julla Sterns, stsra 27 let. Pred Funkner sUr 19 let in Carl Perry, star 25 let. Steamsova je zakričala in bandlt jc takoj u-strel il. Nato je oddal še tri strele. Tri osebe ao bile smrtno zadete. Porry ja pa bil xadet v ramo. Perry je nato šel peš do bližnjega farmarja klicat pomoč. Policija sodi, da je ropar isU oeeba. ki Je izvršila več ceatnih ropov v denvcraklh parkih. predsednik me ne ume Sava v krizo na an- TRACITNEM POIJU. SiampacolL Maaa. — Političarji menijo, da je pred upnikovo postopanja raaumeti uko. da se ne ho umešaval v krizo na antracit nem polja. Dokler ne prične atavka. ne ho uprava porfvsela nobenih kora- Montgomery Clty, Mo. — Šerif Farmer je obesil na smrt obsojenega zamorca James Crum-jm v sUrem hlevu. Izjavil je, ds je |125 prevelik trošek za nove vislice. Okrajno sodišče je protestiralo proti eksekucijl v starem hlevu, toda protest ni izdal ničesar, obveljala je šerifova vo-ja. VisH Iz Jigoslsvijs Umrli v Ljubljani. Tekom treh tlnl so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ciril Meden, u-Mtkar, 77 let.—Karel Modlc, ml-arski mojster.—Valentin Ložar, asebnik, 761ot.-—Apolonlja Ver-blč, zasebnica, 79 let—Alojzija Mencinger, dninarica. 21 let. Pred otvoritvijo llške železni ce. Dne 15. jul. je priapela iz Zagreba v Split garnitura brzo-vlaka z direktorjem Jovanovi-rciakala progo in nadzirala de-ia na novem splitskem kolodvoru, ki bodo končane že v nekaj dneh. Smrtna kesa. V Žalcu je preminul v starosti 56 let Fran Hodnik, velepoaestnlk, mesar ln vroatilničar Ur član načelstva Savinjske poaojilnice v Žalcu Sedem vagonov kovanega denarja. Dne 15. jul. je priapelo v Beograd sodem vagonov kovanih dvadinaraklh novcev v skupni vrednoatl 16 milijonov dinarjev, ki pridejo baje že prihodnji teden v promet. Nezgoda pri deha. Juro Ba-rič. delavec pri lhikiču v Trbov-Ijah. al Je zlomil levo nogo pod kolenom, ker ae mu je zvrnil nanjo voziček, naložen z zemljo ln kamenjem, ki ga odvažajo na Ljubljana, M. julija. Čudna ao včasi poU mladih ljudi, prečud-ne njih usode, ki jim že v zgodnjih letih zagrenijo obstanek. Marsikatero mlado bitje, navezano od prve mladosti na tuji kruh, vzdrži borbo z življenjem in se utrdi v volji in od važnosti—s žal, še mnogo več jih je, ki klo-nijo duhom in obupajo nad seboj. Ljubljana je danes doživela tak tragičen finale mlade devoj-Ice. ki je sama samcata končala svoje življenje s strupom. Terezija Gajšekova, rodom iz Škofje vasi pri Celju, stara 23 letr je prišla pred nekaj meseci v ljubljansko kavarno Emono v službo kot raznašalka peciva. Tovari-šice so kmalu po njenem vstopu v službo začele na njej opažati Čudno pobitost in deprimiranost, ki sicer ni lastna dekletom v ta-ko brhkih letih. A Rezika je nato sama često potožila, da je na svetu sama in da nima nikogar, ki bi mu zaupala svoje skrito gorje. Namreč ono veliko gorje, ki. ga prebridko občuti vsgjfc, kdor nima donia, kdor ni nik jer sam svoj^ gospod ... Poda si komaj želi smrti in počitka v jami. Seveda govorjenja mladega dekleU nikdo ni jemal resno. Medtem je Gajškova v sebi do-bojevala notranji boj in včeraj sklenila, da si konča življenjfe. Stopila je po mestnik ulicah, kl so obupanemu človeku tako odurne in neprijazne, ter končno zavila v neko drogerijo, kjer so nič hudega sluteč ustregli njeni želji in ji napolnili stekleničko z liaolom. S trdnim sklepom, da se ponoči preseli na oni svet, je Rezika vendar še zvečer kakor navadno stregla v A um ni kavarni. Ko pa je prišla policijska ura, se je Rezika naglo podala spat. In danes ob 4. zjutraj, ko se je zunaj belil novi dan, so nje->ne tovarišice zaslišale v Reziki-ni spalni sobi težko stokanje. Odprle so vraU. Iz steklenice, ležeče nekje v kotu, je udarjal duh po lizolu, Rezika pa je one-sveščena in vzdihujoča slonela -g b postelji. (p Poklicali so policijskega zdravnika dr. Avramoviča, ki je odredil takojšnjo prevedbo v bolnico. Ukrep se je izvršil naglo, a vendar prepozno in tudi brezuspešno. Revica je čez Četrt ure izdihnila v strahovitih bolečinah. A zdaj Ima, mir pred življenjem in njegovimi tegobami. Prvo letošnje grozdje v Dalmaciji je prišlo te dni na splitski trg. Prodajalo se je po 26 Din kilogram. Na smrt obsojeni morilec po-miloščen. V Sarajevu Je bil pred meseci Omer Hrtinič zaradi roparskega umora obsojen na smrt. Njegov zagovornik je vložil prošnjo za pomiloščenje. Prošnja je bila uslušana in smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno ječo. Samomor znanega trgovca. Dne 17. jul. se je v zgodnjih jutranjih urah ustrelil znani trgovec Z. Kranjc na Cankarjevi cesti. Svoje dejanje je najbrže izvršil v trenutni duševni zmedenosti. 2fe dalje čaaa ga je tlačila huda melanholija in je ponovno zašel v zmedene halucina-ije. Dobrodušni mož je bil iz-borno situlran. Imel je v Celju eno največjih in najlepših hiš in tudi v Ljubljani sU bili dve njegova last. Potres v Brežicah.—V noči od 18. do 17. jul. ao čutili v Brežicah več močnih potresnih sunkov, ki so trajali 2 do 3 sekunde. Posebno močan je bil sunek v četrtek ob pol 5. In 17. jul. ob 8. Uri. Manjše sunke je Čutilo ljudstvo 17. jul. ob pol 4. zjutr «>b pol 10. dopoldne tn ob 7. zvečer. Smrtna nesreča. Kskor poročajo iz Poljčan, se je na cesti Konjice-Pol jčane pripetila nesreča. kl je zahtevaU človeško Irtev. Maličev uslužbenec Ignacij Vodenik. kl je razvažal pivo gostilničarjem se je z vozom, na-tovorjenim s praznimi aodi vra-žal iz Konjic v Pol jčane. Mož je brez dvoma zaspal na vozu, ker na neki strmini ni zavrl vo-za: konji, ki niso mogli zadržati vosa, so se spustili v polni tek navzdol: voz se je prevrnil in hlapec je obležal mrtev pod težkimi sodi. Pokopali ao ga v Ko. njlcah. V Maličevi službi je bfl celih deset let Z žalostjo v našem srcu naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl dne 17. julija, 1925, moj ljubljnei aoprbg in oče, FRANK BAŠ A, \ v najlepši dobi, sUr 37 let Pokojnik bil je bolan nad tri leU. V Ameriko je prišel pred lOtimi leti, rojen je bil v Smrjah na Notranjskem. Pogreb se je vršil 20. julija t. 1. po katoliškem obredu. ha St Mary pokopališče v Sharpeburg, Pa. Lepa hvala mojim bratom in njih družinam, ter sestram in njih družinam, ki so mi pomagali ves čas njegoVe bolezni, posebno pa še ob času njegove smrti. Hvala lepa tudi vsem drugim, Id so ga obiskali v bolezni in ob njegovi smrti ob mrtvaškem odru. Lepa hvala bratom, sestram in drugim za krasne darovane vence, ki so jih položili na njegovo krsto. Hvala mr. Rudolf Mesnarju in Frank Golobu, ki sU vozila vence na pokopališče, enako lepa hvala John Balkovcu za soudeležbo pri pogrebu z automobilem. Hvala lepa društvu "Združeni Slovani" št 118, S. N. P. J., za darovane cvetljice In za vse drage, ki ste Uko lepo uredili za pogreb. Hvala sobr. predsedniku Anton Ba-rilarju za poslovilni govor ob odprtem grobu. Se enkrat srčna hvahf vsem, ki ste se pogreba udelfeŽili. Tebi, nepozabljeni, ljubi soprog in oče, pa želimo, naj Ti bode lahka ameriška zemlja. Žalujoči osUli: Kristina Rg-ša, soproga. Frank, William in Christina Jr. Baša, otroci. Frank Maličkar, nečak. V sUrem kraju zapušča žalujoče sUriie, dva braU in pet sester. Kristina Baša, 218—57th St., PitUbUrgh, Pa. • PRIPOROČILO! Priporočam vsem rojakom v PitUburgh-u in okolici svoje fino izdelane obleke. < S spoštovanjem; RUDOLF MESNAR, krojač, 4981 Butler St—Pittsburgh, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da nam je nemila smrt vzela našo sestro, MARIJO O&ANIČ (rojena Ožanič). Po sedem mesečni težki in mutni bolezni je za vedno zaspala dne 9. julija, 1925. Pokojnica je rodom iz vasi Turni občina Brod na Kupi Gorski Ko-tar, Hrvaška. Bila je sedaj v najlepši dobi stara 38 let V sUrem kraju zapušča očeU Andreja in sestro Kato, omoženo Lisac, tukaj v Ameriki pa braU Matija in nevesto, ki se nahaja v Detroitu, Mich., ter dve sestri, Ano, omožena Briški in Frances, omožena Mihelčič, stanujoči v TrimonUin, Mich., ter še mnogo drugih sorodnikov. Zapustila je tudi žalujočega soproga in sedem še nedoraslih otrok v starosti od 3 do 18 let Lepa hvala društvu "Danica" št 22, S. N. P. J., ki je priredilo dostojen pogreb pokojnici in sicer se je pogreb vršil po katoliškem obredu dne 14. julija t. 1. na South Range pokopališče. Lepa hvala Ujniku društva za krasni nagrobni govor, kakor tudi članom društva za darovani krasni venec. Najlepša hvala vsem, ki so darovali vence in cvetlice pokojnici v blag spomin, ter enako hvala sosedam in prijateljicam, ki so pomagale naši dragi sestri za časa njene bolezni.. Enako lepa hvala bratu Matiju in njegovi soprogi, ki sU prišla iz Detroi-U, Mich., k pogrebu. Lepa hvala tudi mrs. OŽanič in mrs. Cop, ki sti prišli iz Pawpaw, Mich., kakor tudi vsem, ki so j>risosto-vali s svojimi avtomobili ob sprevodu mile nam naše sestre. Tebi, drdga sestra naša, pa želimo, počivaj v miru in lahka naj bo Tebi ameriška zemlja. Naš spomin osUne za vedno v naših srcih. Žalujoči sestri Ana in Frances, ter soproga Anton Briški in Joseph Mihelich svaka, v Tri-moniflin, Mich. Jaz vam nudim selo izvrsten Malt ekstrakt in Ceakl hmelj po $9.00 za 12 skupin. 1901 BIS8ELL STREET, CHICAGO, ILL. KADAR RABITE PREMOG Kadar se hočete seliti. Kadar rabite egpresmana, obrnite se na moj naslov: FRANK UDOVICH, 2628 S. Ridgeway ave. Tel. Lawndale 8698, ali pa na 1805 S.. Raci ne Ave. Tal. Canal 1489. POŠLJITE $1.00 Money Order In mi vam pošljemo na poskušajo zavoj SAL-VA70R malt ekstrakU z Importlranlm Saaaer hmeljem—poštnine prosto. JOHN N. ADLER 1359 BELMONT AVENUE CHICAGO, ILL. FllilimiKMimwilHI0tMUHUII0llllllWBUWilSWUWMMIIBI0i aaziDKNCAi mm a TBLBTONi Lmiib JOHN J. ZAVERTMK, MD. I PHTSICIAN R 8URGBON MIh St. Urar niše.. MU W, vagal Le vstala Ava. la M. Talsfoa: Oavfari Mil, SS1S. oaDiMAcuesa uasi Ob fela.nlklk S t S i popoMi* UrMftii l«Mi tn P»uk la o* 7. to t. «*Wer rmk Sta oa M frank krainza. Dne 28. julija J925 »e je ^ dkl na delo zdrav m vesel v pr«. J mogorov Motor Coal Co., v bli. žini Arma, Kans., ali usodi J hotela, da ga je dohitela nesrC ča, kajti malo pred osmo uro n*. šil so mrtvega pod velikim kam. nom, ki« je gotovo tehtal nad štiri tone, vsega zttlečkanega. Po. greb se je vršihv četrtek, 30. ju. lija t. 1., popoldan na katolik pokopališče v Frontenac, Kam Pokojnik je bil še mlad mož, ro.1 jen je bil 1. 1899 v Handbureu' v Nemčiji, ter je prišel sem v to deželo z stariši v sUrosti pet let Bil je član društva Sv. Roka It 132. S. K. K. J., kojega članon se prav lepo zahvalim za dam-vani krasni venec, ter za obilno udeležbo pri pogrebu. Isto tako hvala ameriškemu društvu E*. gfe, ter O. E. S. order of Eait-ern Starš, lokalu umi« it 3816, V. M. W. of A. Seposeb. no lepo se zahvalim njegovemu tastu in tašči mr. in mrs. J. & charson za ves njihov trud, n*. dalje lepa hvala drpžinam: J. Jereb, mr. in mrs. Ernest Hallen, mr. in mrs. Ernest Kusel, mr. in mrs. Thom Richarson, mr. in mrs. A. Diason, mr. J. Gustarin, mr. in mrs. Ben T. Rodda, mr. in mrs. Ak. Dray, mr. in mrs. Horace Gooderson, mr. D. Digio. vani, mrs. G. Anderson, mr. in mrs. v. D, Massure, mr. in mrl Loranzo, mr. in mrs. Rung, mr. in mrs. White, mr in mrs. Pich-limeur, in družinam: Frank Bo* žič, mr. in mrs. Steve Masso, mr. iu mrs. 0'Donnell, mr. is mrs. McElhamier, mr. in mrs. J. C. Steinhauser, ter društvu "L». dies Auxiliary" za darovane ven-ce. de enkrat iskrena hvali vsem za darovane vence, ter cvetljice, kakor tudi za obilno vdeležbo pri pogrebu in za dano nam tolažbo ob Času žalostne nesreče. Preljubi soprog, oče, sia in brat naš, .odšel'si od nas a vedno a Tvoj spomin bode ostal za vedno v naših srcih. . Žalujoči ostali: Isabel Kraint, soproga. Hazel E., 15 mesecev stara-hčerka v Arma, Kans. Anton in Terezija Rrainz, sUriit Louis in Joe, brate v Frontenac, Kans. Mrs. Anna Roshay in To-nie De Becker, sestre v Ringo, Kans. TRGOVINA NA PRODAJ. Proda se dobro idoča mesnica in trgovina z železnlno in drugim blagom v dobri slovenski naselbini. Lepa priložnost za Slovenca ali Hrvate. Vzrok prodaje je bolezen. Za nad al j na pojasnila se obrnite na naslov: "Trgovina," c/o Prosveta, 2667. So. Lawndale Ave., Chicago, 111. rad bi izvedel. za mojo teto Katarino Tomzel, preje se je pisala Šotor, domi iz Rečice pri Laškem v Jugo-slavijl. Radoveden sem, ako se nahaja še med živimi moja edina sorodnica. Prosim če kdo vi za njen naslov naj mi istega naznani. Moj naslov je: Ivan Kim, Studence, pošte Hrastnik. Jugoslavija. (Adv.) KJE SE NAHAJA John Kostelc (ali Costello) ? Svo-ječasno je bival v Nokomisu, UL Kdor ve za njegov naslov, prosim, da ml ga ipznani, ker sporočati mu imam zelo važno za-devo,—John Milosich, 5217 So. Kostner Avi., Chicago, Ul. ZASTAVE AMERIŠKE. SLOV. HRV—J i SIGURNO 28% C E N E JI RBGALUE. PREKORAMNI- KOD DBUOOD CE, TROBOJNICE. ZNAKE. VlCSOfe NAVINSEK KAPE. UNIFORME, ITD. | m Gtmw St. C—mm** ^ P«Mtala « idrui^Jem Kaaasr HUt* Hsak la AaMrins lUI* Baak P0VS0B PRIZNANA MT ZANESLJIVA M IMUmTHM IM« KASPAR AMERICAN STATE BAS 1900 BLUE ISLAND AVENUE. VOGAL lt. ULICE ......ILLINOtS CHICAGO IMETJE DVAJSET MILJONOV DOLARJEV SREDA, 4. A Rtfprm f S. M. P. J. K velet h, Minn. — Se kratek imamo za razprave. Veliko iih je bilo in domalega vse sem čital. Največ4 je bilo rszprav dede bolniške podpore. Saj to !e tudi skoraj najbolj važno vprašanje, ki ga bodo morali delegati na konvenciji rešiti. Nekateri člani pišejo, da mora biti precej simulantov, ko je tolik primanjkljaj v bol. skladih. Do danes ni še nihče ome nil, kakor odprsvlti simulant-gtvo, če ga je res ksj. To je res na stvar, ki škoduje ugledu jednote, ker z drugo besedo, to bi »e imenovalo goljufija Članstva. Kako morejo drugi misliti o nas. Ko član hočf pridobiti novega člana, ga oni lahko zavrne: Pri vaši jednoti zdravi ^ dobivajo podporo. K taki ne pristopim. Pa pri vsem tem, kdo more reči, da so simulanti, Če jih zdravnik spozna za bolnike. Ce bol. obiskovalec ve, da član ni bolan, je pa njegova dolžnost naznaniti pri društvu. Vse to je res, slednjič pa vendarle odloča zdravnik, oz. to, kar mu napiše na nakaznico. Ce slučajno eden noče, gre k drugem a, tretjemu, da' je le nakaznica napisana. Kdo more tedaj roči bolniku si-mulant? I Kako stvari priti do dna, ni še nikdo povedal. Težak je problem delegatov te konvencije, če hočejo; dobiti boljši ugled jednoti. Jaz priporočam, da delegacija preišče glede simulantov, da članstvo izve resnico ter vemo, koliko članov je res deležnih bol. podpore in koliko ne Potem bi članstvo; ne bilo toliko nezadovoljno, ko bi vedelo, da v resnici podpira bolne člane. Ne bo več živelo v sumnji, da mora težko garati in plačevati, drugi pa zato| lenari in podporo vleče. Take negotove razmere sumničenj niso dobre za jednoto. Kdo bo rekel, da je to nemogoče preiskati, pa je enostavno in lahko. Seveda ne, dal bi nastavljali kak poseben odbor navadnih članov./ Mislim, da je najboljše, če bi tajnik in vrh. zdravnik imela stvar v rokah, Vrh. zdravnik naj bi pregledal vse nakaznice In Ifftel pismeno zvezo z zdravniki, pri katerih se bolniki zdravijo. V sumljivem slučaju naj bi šel vrh. zdravnik preiskat, ker to je delo zdravnika in ne bol. obiskovalca. Mislim, da bi bil dr. Kern nepristranski in bi dognal, če je član bolan ali ne. Sumničenje bi od padlo, I več bi bilo zaupanja in ugleda za jednoto. Bilo bi res malo več stroškov, ker so tako že zdravniki plačani po naselbinah, a.na nobenega se ne moremo tako' zanesti kot na svojega, ki je tudi član Jednote ter mora plačevati asesment kakor mi. Bol. razredi naj bodo samo trije, skupno. | V slučaju primanjkljaja naj se naklada naloži sorazmerno, in sicer za dolar 25c, za dVa 60c, sa tri 76c. Radi zavetišča naj se naloži u-pravnemu odboru, da pregleda zemljišče, ne za par mestnih lot Ih> 40 čevljev, pač pa obširno farmo, vee sto akrov zemlje, če večji kos, toliko bolj*. Biti mora dober kraj, kjer vse raste, je dovolj dobre vode In zdravo podnebje. Naj se ne upošteva, kakor bi zahtevalo kako društvo zavetišče v svoji bližini. Prvo naj bi vprašali pri poljedelskem uradu v: Washingtonu za na-«vet, kje bi se dobilo tako zemljišče, če bi ne dobili od vlade, bi dobili vsaj informacije, kje bi dobro zemljo dobili poceni ali celo zastonj v tak namen. Vsako društvo bi nato naznanilo, koliko ima članov za zavetišče. Ko bi imeli seznam vseh članov za zavetišče, bi Šele za-. '<•11 graditi poslopje. Nikar ne l,r<'j. Zemlja naj bi se začetkom dala v najem za toliko časa. (ia bi bilo dovolj člsnov za zavetišče. Jaz mislim, da bi denar v dobri zemlji ne bil nikdsr izgubljen, ssj dobra zemlje je Misije bolj drsgs. Ce bi se nikdar ne priglasilo dovolj člsnov ,n bi morsll zemljo prodati, bi ^rej tudi ni« ne izgubili. Ssj mislim, da bi to tako strežno ne *talo, kot nekateri mislijo dve, tri sto dolarjev. Mogoče je za I,rvo silo denarja že v skladu. K«j Pa s tistim denarjem, ki je }»d nabran pred petnajstimi le-|[1 ? Znano mi je, de je nek tukajšnji rojak daroval kar tisoč dolarjev za zavetišče. Videl se- veda ni^em tako so rekli ljudje tačas, a rojak pa je že umrl. Tudi sam sem daroval par dolarjev, ^ zato mislim, če bi se dotič-ni denar dobil, moral bi se dobiti, in bi se obrnil za stvar, za katero je bil nabran, bi se že kupila zemlja. To bi bil začetek. — Pravila naj se naredijo kar najbolj za kratko mogoče. Bodo naj razločna in z debelimi črkami tiskana, da vsak Član razume, ki zna čitati. Tistim, ki ne znajo, pa naj bi društveni predsedniki pravila Čitali vsaj enkrat na leto, pa bi ne moglo biti nobenega izgovora radi ne-poznanja pravil. Z mladino ni prav nič napravljenega, kako bi jo obdržali v organizaciji, kot ni nič za stare člane. Za druge je dobro preskrbljeno. Za otroke umrlih članov bi dobro lahko skrbeli, če bi imeli zavetišče, vzeli bi jih takoj in vzgojili za našo organizacijo, da bi postali dobri člani. Za druge otroke, ki imajo žive starše bi bilo pa najboljše, če bi jih starši vzpodbujali in jim večkrat povedali, kakšen pomen ima naša organizacija. Vsako posamezno društvo bi lahko veliko storilo v tem oziru. Vsako naj bi zbralo svoj mladinski oddelek enkrat na leto mali izlet v p^sto naravo. Tam bt malim postregli s sladoledom, izrabili bi priliko in povedali bi jim, kaj bodo dobrega deležni, ko enkrat postanejo aktivni člani, da bodo sami prevzeli vodstvo, ko nas več ne bo. Jaz mislim, da bi bila agitacija te vrste med mladino najbolj uspešna in prikupna. — Jernej Černagoj. P HOSVET* « " [Pri pristopu naj se bolniška pod- do bratstva. Zahtevali bodo, da pora ne plača petinštirideset še ostanejo visoki razredi, a vz- dni. Odbor tudi priporoča, da drževati da jim pomagajo nizki se kandidatje za pristop bolj j razredi, kakor je v današnjem strogo zdravniško preiščejo. kapitalističnem sistemu proti Neoženjen član naj lahko za- delavstvu. Čudno se mi zdi, ko De Kalb, III. — Kar bom jaz pisal, ni kaj prida, ker nisem zmožen, kakor ni zmožnih mnogo ljudi, ki smo od jutra do večera vpreženi v kapitalistične vajeti. Bliža se nam osma redna konvencija. Delegatje, držite se, da konvencija ne zavrže sklada za onemogle stare člane, ker sedaj je še čas. Ako se to zavrže, nam preti propad. Irez naklad tako nismo, zato si bomo mogli pa na stara leta vsaj kruha kupiti. Vzrok da to pišem je, ker sem v takem slučaju sam. Imeli smo člana, ki pa je odstopil. Ko sem ga vprašal, aakaj gre, jo navedel za vzrok;-da-zakaj'bi plačeval, ko mu pa nič ne koristi. "Sedaj ko sem mlad, mi ni treba, na stara leta pa itak nisem deležen drugega kot posmrtnine, ki pa meni ne bo nič koristila. Vzel je pri ameriški družbi polico za petnajst let, in ko bo ista potekla, mu izplačajo tisoč dolarjev. Tako je odgovoril član. Ali še nekaj sličnih slučajev preti našemu društvu, ker tu rojeni člani so drugačnega mnenja kot smo člani, ki prihajamo iz stare dopiovine. Povem tudi to, da take naklade kot so sedaj, so po mojem mišljenju prevelike. Mislim, da ne bodo šli vsi člani na konvencijo, pa so že taki računi kar naprej. Tudi bi predlagaj, da kadar se tiskajo listine za naklade, da se jih tiska nekaj tudi v angleščini, ker nam tajnikom je težava tu rojenim dopovedati, ki si morda celo mislijo, da to gre za "njegov žep." Ravnotako bi jim morali dati prečitati list, da vedo, da je resnica. AH jaz jim ne morem dati, ker ga nimam. To bi se moralo urediti na kak način, ker članstvo hoče več pojasnila. — Anton Homovtz. 26 Weat Frankfort, IIL — Dne julija se je zbral društveni odbor ln razpravljal o spremem-pravll. Predlog je bil stavljen podpiran, in Uko je bilo tu-z dvotretjinsko večino glaao- bi in di . ------- vanje, da inštruiramo delegata, da na konvenciji zastopa stališče, naj se prihodnjs konvencija vrši v jednotinem domu. Iniciativa naj bi ne smela priti na glasovanje eflo leto prod konvencijo in nc eno leto po konvenciji. I Glavni odbor naj se voli na konvenciji Tedenska Prosveta naj se pošilja po eno izdajo v družino, a-ko Je prav več članov v družini. Društvena porota naj je sestoji iz šestih članov, kateri odločajo kazen na celo društvo. Vsak bolniški sklad naj se za sebe vzdržuje, in cels bolniška pod por s naj se plačuje eno leto, polovična pa potem vse življenje. Bolniška podpora naj se pLeča od prvega dne, ko ee član javi bolnim. Plača naj se tudi samskim umobolnim člaoom. pusti posmrtnino komurkoli hoče. Jednota naj plačs odškodnino za vse slučsje izgube roke ali noge vsled bolezni aH nesreče. Glsvni odborniki, ki imsjo tedensko plačo, ne dobijo plačane dnevnice, samo vozne stroške. Dnevnice delgatom se plačajo po unijski lestvici, in sicer $7.50 na dan. V zapisnik naj se zanese vse delo vsakega delegata in tudi ime. Naše društvo ne odobrava zavetišča. Prošnje bojnih in onemoglih Članov naj se odklonijo in naj se ustanovi sklad, kateri bo podpiral člane v potrebi. Združevalni odbor, Književna matica in dijaški sklad naj ae opustijo. — Odbor druživa žt. 313. Nanaimo, B. C., Kanada. — Kot dolgoletni član S. N. P. J., delegat sedme redne konvencije in osemletni tajnik društva "0-rel" št. 109 povem nekoliko svoje mišljenje rsdi bodočih jedno-tiniŽL pra\il:___________ ... Predvsem podpiram mišljenje tistih, ki predlagajo, naj bi se bodoče konvencije vsaka štiri leta obdržavale v jednotinih prostorih v Chieagu. Društva izpod 100 članov naj nimajo pravice do delegata, manjša društva naj se zedinijo v toliko, da število članov znala 100, potem pa pošljejo skupnega delegata. Društva nad sto članov naj imajo pravico samo do enega delegata, ali taki delegati pa naj imajo pravico na vsakih sto članov po en glas več. Ne vidim razloge, da eno društvo polije po dva do Itiri in več delegatov, kl zastopajo eno načelo. Dnevnice in vozni stroftkl naj se plačajo delegatom iz jednoti-nega sklada, kateri je zato namenjen. Kolikor bi ne zadostovala redna vplačila, naj bi se dopolnila z izredno naklado na vso člsne In člsnlce. ensko. Glsvni odborniki in tisti, ki imsjo me- vilji in močnejli zahteva pomoč od šibkejšega. Pravično bi bilo ravno obratno. Tistim, ki ni prav. da smo vsi enaki, so pa odprta vrata, pri čemur se strinjam z brstom Vidrlchom. naj gredo, od koder so prišli. Za takimi jednota ne bo jokala in nič manj ne bo napredovala, pač pa bolj. Poznam člana, ki je kakih dvajset let v Ameriki. Rekel je, da dokler ni bil člsn S. N. P. J., ni nikdar prihranil centa; pa jo postal bolan in je bil nekaj časa na bolniški listi. Prihranil je o-koli šest sto dolarjev, katere je položil na banko. Tako je prvič dobil bančno knjižico. Potemtakem je torej zato podpora od S. N. P. J., da si njeni člani kujejo kapital, če so visoko zavarovani ! Ako bo tako ostalo v bodoče, tedaj Good bye, pravica! Odškodnine za katerikoli izgubljeni ud se morajo povišati, da bodo odgovarjale pravičnosti, ker danes ne zadostujejo. V tem tudi ne more biti simulacije, da bi Član odrezal sebi roko, prste, nogo ali r1 izkopal oči ter polomil hrbtenico, da bo za to dobil par sto dolarjev. KakorŠnekoli naj bodo opera- delo po osem ur dnevno, pa bHo na konvenciji ali drugje. Plače glavnega odbora pa naj ostanejo po stsrem. Ravnotako tudi za delegate in tiste člane, kateri bi imeli kaj dela za dobrobit skupne organizacijo in društva. Dnevnice naj bodd po starem. Za katerokoli uslugo naj se nagrade ne dajo v denarju. Mesto nagrad naj se ustsnovljo odlike, kskor Imsjo ns primer sn-gleška ln mnoga druga društva. Naj bo žo kakoršnokoli odlikovanje, medalja, medaljon in slično, ki bi vsebovslo znak S. N. P. J. Poleg tegs bi se odlikovanemu podelila diploma, v kateri bi stale navedene zasluge. Odlikovsoj ps nsj bi bili deležni glavni odborniki, uradniki, delegetJe ali possmezni člsni, namreč po zaslugi, kdor bi se izkazsl, da je vestno vršil svoje dolžnosti in že naredil kaj izrednega zs organizacijo. Na prvo mesto bi v takem priti! ustsnovitelji S. N. P. J. in njenih drultev. Današnjega članstva dolžnost je odllko-vstf z zlato 20-lctrtlco obstanka S. N. P. J., ksr se prepuščs osmi redni konvenciji. Ako hočemo, ds je 8. N. P. J. resnično in ne ssmo na papirju bratsks organizacija, kl pomaga kskor brst brstu ter ds smo vsi zs enega oden za vse, se organizacija ne sme deliti po razredih Vsi morsmo biti enakopravni, kolikor se tiče lestvice za posmrtnino. Vsi moramo enako plačevati in biti enako plačani brez razlike na starost in mladost. Vsi smo bili mladi in vsi bomo stari, kdor ne pojde že prej v večni dom. Konvencija ima suspendirati vse sedanje bolniške razrede in ustanoviti en razred za vse člane, stare In nove, v ka- Slovenska Narodna Podporna Jednota | PefasvHMi a. apcMs « 1104. tak«*. It. M* lt*. I BU. cije, ki so priporočljive od zdravnikov ter pri katorih se mora uporabljati omotljivo sredstvo, naj se plačajo po stroških do $100. To je v korist člana in jednote, ker član po mesecu ali dveh postane zdrav, a jednota pa preneha plačevati podporo, katero bi morala, brez operacije plačovati leta ln leta. Ako ne bi bil imel operacijo, člana lahko stane tudi življenje, jodnoto pa njegovo zavarovalnino do zneska $2000. Po današnjem sistemu se Članom godi krivica. Glavni zdravnik pravi: Operacija ni bila potrebna za obvarovanje življenja. Kateri zdravnik pa more garantirati bolniku, kl potrebuje operkeljo, da mu življenje ni v nevarnosti ? Glavni porotni odbor plavi: Bolnika nI stala operacija. Kje pa je danes v Ame-sečne plače, ne vidim razloga; za-[riki zdravnik, da bo na Slovenka j bi Imeli posebne dnevnice skem delsvcu iz darelljivosti ii GLAVNI STAN: 1447 1» SO LAWNDAl.lt AVE« CHICAGO,JU^OUL Izvrlevslni odbor: • UPRAVNI odsk.k i Pr«dMdnlk Vlaooat Calakart podprodsrdnik Aadre* VMrtek, R. P. D. V« Bos lSI. Juknttoon, Pa.; «L tajnik Mattk«w Turki tajalk bolalškoga oddelka KUa Novaki «L blagajntk Jaka Vogricb; urodalk ilaalla Jaše Zavortalk, upravitelj glasila Filip Gedlaa. POROTNI 01)8RKt , Martla toleaalkar, prodaodalk. Ros 171, Barbertoa. Okloj Praaeee A. Tsoehar.. BSS7 8. Bidgova; Ave« Cklcsgo. lil.; Jaka Krli»aaMI. llltl Bo-iagtea Ave* Waet Park. Okle: Mar? U do t lek, BU 8. Ridgeva; Ave« Ckic.go, IlLi Jaka TertelJ. Uos 11. Btrabaaa. Pa. BOLNIŠKI OD8RK i (»SREDNJI OKBOtlB: Blaa Noročati na jednoto, da II jo člsn ozdravil sli le boleha. Nakaznice za časa Ver-derbarja so bile mnogo praktič-nejle. Zavetišče naj se vrže z dnevnega reda, ker je brez pomena za večino članov. Edino vzdrževati bi mprall nekoliko zdravih oseb, ki bi prejemalo dostojne plače. Koliko bi stalo zemljišče, dom. osobje? Ustanovi naj se posebni sklati, iMi nsj ga zovemo pokojnino aH kakorkoli, v katerega bi član mesečno plačal, kolikor se vidi primerno, da a« bo mogel vzdrževati tak, ki mu je zavetišče potrebno, ln bo ugodno lahko živel pri svoji družini, znancu ali prijateljih, organizacijo pa bo stalo dosti manj. Za take člane ima konvencija odrediti mesočno pomoč, kajti če se prepusti gl. odboru, da bo dajal po uvidevnosti, bo prillo do kritike, žaljenja in pritožb, da je gl. odbor nekaterim mati, drugim mačeha. To se lahko pripeti neksterikrst, večinoma pa bi bila krivda od gl. odbora, dru-ali posamezni- teri bi prišli vsi člani Is doee dsnjih razredov brez zdravniške fttvtnegs odbora preiakeve, to je tleti, kateri 1. k*. Januarja ne bodo na bolnllki li-' Va« glavne točke v pravilih stl In kateri bodo do prijave tot bolniška podjmrs, poškodbe, zdravi ostanejo po sUrem ter operacije, pokojnina starim In potem tudi plačujejo. Pozneje onemoglim, naj se utrdijo in sapa ostanejo kakor vsi drugi eU- garantirajo člsnstvu za dsljli ri in mladi dani. čas, da ne bo trebe menjeti ne i Ako tudi v bodoče ostane po vsaki konvenciji in Imeti še ves-starem več rezredov, sera zeto kodnevne iniciative, tako da bo da ee vsak aem vzdržuje kakor treba treh rednih konvencij v do sedej. Verujem, de bo ne kon- doM dvanajstih let in da bodo venci j I dosti težko* od tistih, ka- dve tretjini delegstov se Izme-Uri eo v visokih razredih in ka- nJanJe ali pe treh inJrtetivnih šestih let z glasovanjem dveh tretjin skupnega člsnstvs. Vemo, ds jp mnogo snglešklh sličnih orgsnizscij, katero so svojemu člsnstvu obljubilo ln za-fcarantlrale nazaj za 75 do 100 let. Clsni imsjo gsrsntlrano pomoč. Ksj bodo ps naši Člani povedali novim prosilcem? AH I-msjo kaj gsrsntlrano ss bodočnost? Nič, ker sami nlmsjo ksj računstl za jutri, ker so vso čez noč izpremenl. Tednik Prosveta naj kolikor mogoče prinaša tudi v hrvaškem jeziku. Cotudi ne toliko za romane ln dopise, vssj kolikor so tiče člsnstva ln organizacije. Ako se dnevnik ne more sam vzdržavs-ti brez tednika aH skupnega u-pravnega sklads, sem zsto, ds gs Imsjo vzdržsvstl vsi člsnl jn člsnlce in prejemsti, a tednik nsj so opusti, ko je preveč zs Uko mslo in mlado organlzscljo ns ts nsčin vzdržsvstl. Pravila bi bilo dobro, da se poleg sedanjih Jezikov prestavijo že v poljščino. Teh ljudi je šo mnogo neorganiziranih in ne za-stopijo naših pravil. Pri|>oročal bi, da se da v pravile, da ae vso denarne pošiljke Jednoti lahko pošljejo z eno de-nsrno nakaznico po isištl ali banki. Sedanji sistom povzroča društvenim tajnikom obilo neugodnosti. Poslstl irnain na primer članski asesment, mladinski a-sesment, naročnino za znake, naročnino za list, a za vsako posebno nakaznico. Pošta pa ne sprejme toliko rsznlh pošiljk na en dan na eno Ime In od ene in late osebe. Lshko da Je tako tam preko meje. Večkrat sem moral sUviti drugo im«, ker nimam vaški dan čas na pošto radi ene pošiljke. Mislim, da bo glavni Ujnik opazil take težkoče in priporočil kaj lažji In povolnejž! si-stem zs društvene tajnike, kateri imajo iUk dovolj dela za prazne titele. Bratski pozdrsv vsem Členom In člsnicsm H. N. P. J. šlrom A-merike, na konvenciji želim mir in složno duio pa dol>er usja li v dobrobit članstva H. N. P. J. Ur vaegs slovenskega dola vat va v Severni Ameriki. — l.uka N. Vukmaitovlrh. tajnik dr. It, 100. Članov za prestop k različnim organizacijam. Gotovo, če je delavec savedsn, bo pretskal ln potem šele storil korak k slovenski iKMlpornl organizaciji, sa katero so bo odločil. Odločil se bo pa za tisto, katera mu bo dala lopšo priložnost ne samo sedaj, am|>ak tudi v bodočnosti. Zato slovenski delavci, kl prU padate k & N. P. J., pojdimo na delo, da Uko posUvlmo S. N. P. J. na trdna tla in nam bo saslgu-ran obsUnek brez večjih stiož-kov in naklsd. Storiti bomo morsll nsksj za slovenske mlsdlno, ksjti vssko loto Je Izgubimo bs-kaj, in U mladina nsj več prl4o-pa k ameriškim družbam. Ns bom tuksj nsrskovsl rasnih rasredov, kateri so v vslja-vl pri drugih podpornih druž-bsh, ker vem, ds Js vsllko delegatov in glsvnih odbornikov, kl pripsdsjo k rsznim organizacijam — aam pripadam Is k trem družbsm in pri vsski sem dru-gsče zavarovan zsto vem, da Je tudi pri S. N. P. J. mogoča urediti rszne rszreds, ds bodo po volji mlsdinl. Ksjtl če ne obdržimo slovenske mladine pri slovenskih jednotsh, nam obstanek nI mqgoč veliko let, Ce pogledamo oficljelns ns-znanlla K. N. P. J„ vidimo, da nam dela največ preglavic podpora in zavarovalnina. Konvsn-cijs bo prlmorsns ksj storiti ss-Voljo bolniških rssrsdov In narediti bo morala tako, da bo sado-voljnost pri vseh člsnlh, naj se nshsjsjo v kateremkoli razredu. Vem dobro, da bo članstvo moralo {»opustiti pri nekaterih stvareh, ds se tako jioravna razlika. Dosti smo že čitali o bolniških razredih. Precej črnila se je le (josulilo na iiapirju zadnje mesece ln vsak je gotovo napiaal svoje najboljše misli. Tudi Jas sem pazno zasledoval dopise v vseh zadevah. Seveda vsak sodi po svojem, In tudi jsz sodim enskoprsvnost, Uko ds se vsak sklad vzdržuje zsae. Prilel sem tudi do prepričanja o bolnllkem skladu, nsj osUnejo ssmo trije rszredl po $1, $2 in $8. Da ae ne bo godila krivice členom, kl so zavarovani v razredu za |4, naj se jim da prilika, da se sa-verujejo v rszredu za M In v razredu za $1. Tako bo prilla njih zavarovalnina na $4. Asee- PrlAU smo do razpotje, nem prinaša boj t drugimi podpornimi organizacijami. Vzrok zato bo dveodstotno priseljevanje, In če U nova poetava osU-ne v veljsvl več let, bodo trpele vse slovenske orgsnizscije. Boj bo nastal radi pridobitve novih __ ___ članov. Vsak nov priseljenec bo UrtnTje' vel ddarja kikir"pa m#0gw vsaki dy« leU Vfcb* takoj nadlegovan od posameznih Oregon <1ty, Ore,—Zopet stojimo pred durmi konvencija H. N. P. J„ bi bo zelo važna, ksjti za-dovoljiti mors maso članstva ln M Plač-vell Uko. kakor bi tako utrditi obstanek jedaoU. M1< »averovanl. Ce ja član ia-do razpotje, kater«) J^rovan za $4, M plačal za $» in $1 In če bi bil bolan pe bi vlekel podfton) od razrede sa $8 In za 91. Razlika seveda pride malo v plačevanju aaesmenU, a tu bi se morelo izboljšeti. Člani, kl so danes zsvnrovsnl sa $4, plačujejo po $.1.50, če bi fepfll zavarovani im $! In $S. bi piažBli (Dalje na 6. F ' ' PROSVETA01"^-* GLASILO SLOTENSIS V A KOD VE fODPO«NB JEDNOTE ^^ LASTNINA MUiVKSMl *nd tonign eouatria« $8.00 por yeor. "MKMBKtt of Th« KKDERATKD PRES.S" l>af um * oklrpaaj^ o. pr. (Jaljr »!•*) P*1*« M ponirai. S« vam j« • tr« Sootom potokU ooroteioo. IWviU Srn pr«T da ao VB M a« uatavi liot. DOKRI ČASI! Recimo, de živimo o samih ri- __bah. Ako n. pr. posežemo za sto let] V takem slučaju bi biloprido-nazaj in se prepričamo, kako bivanje in razdeljevanjerib kimalo so takrat ljudje poznali na- P*da največje važnosti, lo bi bi-ra\o, primerjamo to takratno »« eno "velikih vprašanj dvajseti poz nanje z «>dkritimi znanstve- tega stoletja , pereče vprašanje nimi resnicami dandanes, tedaj sedanjega časa. moramo nehote priznati, da jel Recimo, da bi vae ribe, kar bi znanoat napredovala in razvoz- J* pridobiti, plavale sa- jala dosti vprašanj, ki so se lju- mo v dveh. enako velikih in na dem zdela pred sto leti nerešlji- "bah enako bogatih jezerih da ve uganke, kot čiate ln gole bi bilo rib dovolj za preživlja-znanstvene resnice. V tem času! nje nas vseh. Pa še dalje recimo, ao se tudi izboljšale metode za da bi eno teh jezer lastovali dru-spoznavanje narave in dognanje žabno in jo skupno tudi kontro-znanstvenih resnic. »rali vsi ljudje s socialnim na- Anatomsko znanje je n. pr. ve- menom za preživljanje, ln po-ikega pomena. To znanje sc je tom še recimo, da bi drugo jeze-zelo razširilo, ko smo izvedeli, da ro lastoval zasebnik ali pa kor-je vsak organizem, obstoječ poracija s pom poznim i in pre-iz več celic razvil iz ene same ce- motenimi vodilnimi državljani, lice. Teorija o celicah nam pa i veletrgovci, kapitalisti, ki bi bili daje šele pravo pojmovanje za v ribjem businessu radi profita. fizični, kemični in psihologični Sedaj tudi recimo, da imaš ti" razvoj življenja. Preje so ljudje prosto ribarenje v kateremkoli mislilf, da je za ta razvoj žirije-| dveh jezer, kjer se ti pač bolj nja potrebna neka višja življen- zljubi — pod sledečimi pogoji: ZDRAVNIŠKI NASVETI Piše dr. F. J. Kern. Da, dobri časi, kdo jih pa ima? Četrtletni, polletni, celoletni računi bogatih korpo-racij nam pripovedujejo o dobičkih teh kapitalističnih gospodarskih Ta po^i.a«, ugodna »k**- poracije, ako v podjetjih delajo s polno paro ali z omeje- - - nim številom delavcev. Za industrijske korporacije ni nobene razlike. Njih premoženje se množi in vsako leto razdele med lastnike teh korporacij lepe vsote. Tudi žitnim špekulantom in trgovcem se godi dobro, ako imamo slabo ali dobro letino. Zanj so tudi vedno dobri časi. Za delavce, ki s svojim umskim in ročnim delom mno-že lastnikom industrijskih korporacij, bankirjem, žitnim Špekulantom in trgovcem njih premoženje, pa ni dobrih časov. Cene za najnujnejše življenske potrebščine so visoke. Nikjer ni nobenega znamenja, da padejo. Nekateri produkti se prodajajo po pravih oderuških cenah, dasiravno je vojna že zdavnej minila. V vojnem času so bile visoke cene še razumljive, kajti izgovarjali so se lahko, da gre vse za armade na bojiščih. Zdaj ne morejo reči, da gredo življenske potrebščine za prehraniteM armad. Velike in silne armade so razpuščene in znižane na predvojno število. ' Ako je draginja v Nemčiji, Avstriji, Bolgariji ali Tiir čiji, jo lahko opravičujejo, da je bilo treba plačati vojno odškodnino. • Izkazi o izvozu živil iz Združenih držav govore, da se živež več ne izvaža iz njih kot v vojnem času. Farmarji producirajo kot v vojnem času. Zakaj sc torej prodajajo poljski produkti po visokih cenah? Tudi prebivalstvo v Združenih državah se ni pomnožilo tako, da bi pomnožitev opravičevala draginjo. Zakaj ne padejo cene v Združenih državah? Ej, zato ker se tudi v njih produ^ira za profit kot v vsem kapitalističnem svetu. Kjer se producira za profit, so pa na široko odprta vrata vsakovrstnim špekulacijam. Kapitalist ki ima denar, lahko pokupi milijon bušljev pšenice in jo drži proč od trga. Nekdo drugi pokupi sočivje, ga konzervira in hrani v skladišču. Tretji napravi tako z mesom, četrti hrani ovočje, sirovo maslo ali kokošja jajca v hladnih shrambah. Kapitalisti, organizirani v korporacije, sindikate ali truste, pokupijo vse, kar se lahko prevaža po železnicah in se da spraviti z lepim dobičkom v denar. To nakup-Ijeno blago odtegnejo trgu in nato določijo visoke cene, češ, da blago primanjkuje na trgu. ska sila ali pa neumrjoča duša. Te prejšnje nazore je znanost » svojimi dokazi uničila. Da se je znanost tako razvila, Prvič. Ce ribariš v jezeru, ki ga lastujemo vsi in ujameš pet rib, boš moral izročiti eno ribo (da se pokrijejo stroški vzdrževanja Premog in druge produkte pa puste ležati lepo pod zemljo in ustvarjajo tako umetno pomanjkanje teh produktov na trgu. Tuko oderejo producenta in |onzumenta. Od produ-oentov nočejo kupiti blaga, konzjpmentom pa pripovedujejo pravljico o pomanjkanju blaga na trgu. Ljudstvo'prihajajočij^i^kater"^je ns nima nič od tega, če se n. pr. pridela 800 ali po 900 mili-|tem, da pravica zmaga uad kri jonov husljev pšenice. kot odraščeni ljudje razlikovali in k odkritim znanstvenim resnicam prideli.nove znanstvene resnice. Znanost se je pričela popu-liziratr. To pomeni, da so znanstveniki pričeli pisati knjige, da so jih lahko razumeli tudi delavci in farmarji. Da se znanost' toliko hitreje populizira, je pa bilo potrebno, da mladina dobi že v ljudekih in srednjih šolah začetne nauke o razvojni teoriji. To pa ni onim všeč, ki Žele, da mladina sprejema lepe verske bajke za čisto in golo resnico. V interesu posedujočega razreda je, da delavska mladina odraste v duševni temi in ne pozna znanstvenih resnic. In tako so pričeli nasprotniki agitirati, da se v javnih šolah ne sme poučevati nauk o razvoju, ampak kot čista in dokazana resnica se mora u-čiti le to, kar soglaša z biblijo. V nekaterih južnih državah, ki so na glasu zaradi slabih delavskih mezd, dolgega delavnega Čaaa in izkoriščanja otrok v i a* dustrijskih podjetjih, so tia^i* tatorji za razširjenje duševne teme imeli uspeh. Država Tennessee je sprejela postavo, ki so jo zelo odobravali ljudje, ki žele ohraniti ljudske mase v nevedi. Zaradi tc posta* ve je prišlo v Dnytonu. Tenn* t proti profesorju Scopes u do sodnijske obravnave, ki je čitatakl^ Ijem Prosvete dobro znana. i Vsaka sodni j ska obravnava stane denar. Odvetniki so prevzeli pri tej obravnavi zagovorništvo zastonj. Tudi znanstveniki, ki so »c ponudili kot priče, niso zahtevali nobenega plačila za kritje njih potnih stroškov. Obravnava je tako končala, ko je bilo pričakovati. Profesor Sco^ pes je bil spoznan krivim in od vetniki so apelirali na višje sodišče/kar bo zopet stalo denar, čeprav so odvetniki zastonj. Nazadnje bo cela afera prišla še pred zvezno sodišče. Unija za ameriške civilne sv& bodščine se je zavzela, da pride zadeva pred sodišče in da sc postava, ki ovira pravi znanstvent poduk, proglasi za neustavno. TroAke, ki so nastali zaradi tp zadeve, bo morala kriti Unija za rimeriAke civilne svobodščino. organizacija, ki se požene & vsakega, ako se mu hočejo prikrajšati v ustavi zajamčene pravice kot svoboda govora, svoboda tiska, koalicijska pravica in druge pravice. Tc troške pa kri je s prostovoljnimi prispevki, ki ga) in obdržiš štiri ribe zase. Drugič. Ako fišaš v zasebnem jezeru in ujameš pet rib, moraš dati eno za pokritje stroškov, ki ga imajo zasebniki z reguliranjem iil nadzorovanjem jezera in trj ribe za njih dobiček — eno ribo obdržiš zase. Vprašanje: V katerem jezeru bi rajši ribaril ako nisi zmetanih možganov ali pa ako nisi poslušal nasveta svojih višjih in naprej postavljenih? Počakaj! Le potrpi! Ce si delavec, navaden mezdni delavec, "roka", kakor te nazivajo, klerk, sluga, bajtarski farmar, oseba delavskega razreda, če delaš za svoje preživljanje, bLmoral biti jako previden pri odgovoru na stavljeno vprašanje. Na vsak način predno riskiraš svoj odgovor, bi moral videti katerega višjih, kakega veletrgovca, bankirja, tvorničarjp, železničarskega magnata, državnika ali poliiičar- ja. univerzitetnega profesorja Tt vico. resnica pa nad neresnico. Zato je gl. odbor S. N. P. J. je bil ki nadomesti deset, trideset aU'pa še več delavcev. Delavci, ki so odveč, so pometani na cesto, premoženje lastnikov strojev se pa nepretrgoma množi. Dobrih časov ni za delavce. Vsaki dan Čitamo, da kapitalisti nalagajo nove mili- sprejel na svoji zadnji izredni jonc v novih podjetjih. Njih premoženje se torej množi, j "fi* resolucijo. s kstero je po-rr 1 . | aia J 1 Lil I * M * . ; oblastil gl. predsednika Vinceitt Toda ravno tako pa čitamo, da jp bil izumljen nov stroj, rainkl4rja in K\ ujniks Matt- hew Turka, da rnzpošljeta vsem društvom 8. N. P. J. poziv zs prostovoljne prispevke. Unija za ameriške civilne svo-V kapitalističnem go- bodščine je že pomagala našim ■podarakem .tetemu *o dobri M nekaj nemo***. MIggEgt&Uk MO delavce. Ta resnica pa govori, da se kapitalistični gospo-lotevale potrebe, darski sistem vedno hitreje in hitreje bliža koncu svoje * AVg^ _v Tibet« Dočim si v Evropi . kateri ve, da bi izgubil svojo Službo, ako bi odgovoril pametno. Vsi ti, delavec, ti bodo dal napačen odgovor, tako da te bodo strapali, da boš sprejel njih pretkan nasvet. Otrok ti bo točno pravilno odgovoril, kajti o troška misel še ni zastrupljena in zaslepljena z zavijalskim in X)paČknipi gospodarskim nau kom, kateri ima služiti intere-om gospodarskega vladajočega razreda. Prosimo, da ne skušaš sam odgovoriti. Bolela bi te lahko glava. TvojiSrišji ti bodo vedno svetovali, da ribari v jezeru, ki ga lastujejo zasebniki, da loviš tam ribe in daš zato štiri od petih vlovljenih. Zdrav razum ti jasno dopoveduje, da ribari v družabnem ribanjaku, da vloviš pet rib in obdržiš Štiri zase. Štiri tisočletja so telesni sužnji prejemali nasvete njih višjih, podpirali so višje družabne zajedavce, kateri so jim prigovarjali, da "gospod bog ljubi u-boge in bedne" ter stupidno podložne. Sužnji so sprejemali suženjstvo. 2c mnogo stoletij je desetmi-ljone tlačanov sprejemalo nasvet svojih višjih, da podpira druužabne parazite, ki mu dajajo kriv nauk, da "bog ljudi nizke in uboge" ter sramotno podložne. Tlačani so sprejemali tlačan-stvo. Danes na sto miljone mezdnih delavcev v kapitalističnih državah sprejema pretkane nasvete od svojih višjih, da je "u-bostvo blagoslov v prevari" in da je boljše imeti eno ribo kakor štiri. Tako ustvarjajo suckerja iz delavca. — G. Kirkpatrick. Leninov apomenik v I Leningradu. Akademija upodabljajoče umetnosti v Leningradu je predala tc dni gubemijalnemu izvršilnemu odboru obširen referat o pripravah za postavitev spomenika Leninu, glavnemu idejnemu ustanovitelju komunizma. Pazite na deteta. Mesec svgust je jako nevaren za deteta. V tem mesecu zbole deteta radi vročine pogosto na driski, radi katere jih mnogo u-mrje. Kdor je čital zadnja leta dnevne časopise, je lahko zapazil, koliko detet pomrje tekom vročih avgustovih dni. V novicah vzrok smrti ni naveden, a je vendar vzrok skoro vedno driska. Vročina namreč vpliva slabo na otroka direktno ter tudi preprečuje ohranitev mleka. Iz dosedanjih opazovanj je dognano, da je driska manj pogosta med otroci, katere dojijo matere same, in pogostejša med onimi, katere hranijo matere iz steklenic. Bolezen se pojavlja češčeje tudi med onimi, ki pijejo sveže ali kondenzirano mleko, dočim se izogiba onih, ki pijejo pasterizirano mleko. Več prilike, da se izognejo - bolezni imajo tudi ona deteta, ki živijo na deželi ali se pa nahajajo čim več izven hiše. V mestih, kjer zadržujejo matere otroke v tem nih in zaduhlih sobah, se otrokom hitro pokvari prebava. Vročina spravi, prebavni proces iz reda in tako oslabi otroka, da je potem lahka žrtev infekciji. Da obvarujejo matere deteta pred nevarno drisko, naj resno upoštevajo sledeče nasvete: Dojite dete ter ga ne odstavite, dokler vam nc nas vetu je tega zdravnik. Ako pa hranite otroka z mlekom v steklenici, pa spravite mleko na ledu in ne pustite dp njega muh. Premalo ali preveč zrelo sadje ni dobro za otroke. Škoditi more tudi sladoled. Otroci naj nikar ne jedo med južinami. Ako bodo tekom poletja jedli nekoliko manj, jim to ne bo škodilo. 2cjo~ utešite detetu s hladno prekuhano vodo. Vode mu pa ne dajajte pol ure pred redno južino. Kopajte otroka enkrat na dan. Ako ga pa umijete z vodo po večkrat na dan, mu bo to jako prijelo. Belo oblačilo je najboljše. Ena srajčka in ene plenice zadostujejo tekom'poletja. - • — Otrok naj spi čim največ mogoče izven hiše v hladu. Kadar bo zunaj, ga varujte pred muhami in komarji. Ako zapazite na otroku začetek driske, mu dajte piti ricino-vega olja (castor oil). Ne smete mu dajati mleka. Ako bolezen po dveh ali treh dneh ne odneha, pa pokličite zdravnika. Bljuvanje med nosečnostjo. Tekom prvih mesecev nosečnosti trpi mnogo pričakujbčih mater radi pogostega bljuvanja. Pravi vzrok tega prebavnega nereda tekom nosečnosti Še ni znan. Najverjetnejše je, da je temu krivo preveliko izrabljanje jeter, iz katerega izčrpava nastajajoči zaplodek preveč sladkorja. Ko je v štirinajstem ali šestnajstem tednu zopet u-postavljeno normalno izrabljanje jeter, bljuvanje preneha samo od sebe. Proti temu bljuvanju in že-lodčenemu,neredu so bila posku-šena že skoro vsa zdravila. Važno je, da bolnica počiva čim največ mogoče. Jesti ne sme nobenega mesa ter naj zavživa zlasti močnatc in sladke jedi, in sicer večkrat na dan po malem. Ako to higijenično življenje ne pomaga, naj bolnica gre k zdravniku. Zdravniki dosegajo velike uspehe pri tej bolezni z injeciranjem takozvanega "cor-pus luteum". Dobro je tudi piti sodo bikarbono (baking soda). Ženske, ki so izredno nervozne, si lahko pomagajo z bro-micH. ki pomirijo živčevje. O-pozarjam, da se sme jemati brO-mide le po zdravnikovem nasvetu. , . - JiZ''ijaia možje in ženske z neštetimi ^ 9i, časopisnimi članki in kr.jJT mi glave z rešitvijo sekauairB vprašanja, sd znstt^^H JB I v dalnji ^ ji Tibetanci že zdavnaj gati vse te težkoče na prav -.J ginalen način. Mnogoženstvo ni v Orient« nič posebnega. Toda da je g©, cijalno že precej razvit narod kot so Tibetanci, uvedel mnogo! moštvo in ga zakonito priznaL je pač nekaj nenavadnega. V Tibetu postane žena, ki i jo je Izbral najstarejši ain, na. vadno skupna last vseh bratov ki morajo zato prevzeti tudi v« odgovornost za vzdrževanje rod. bine. Ako zapusti en brat dru! žino, ne more zahtevati odškod. nine za to, ker se je odrekel pr». j vici do solastnine na skupni & ni. Mlajši bratje imajo le toliko časa pravico do skupne žent dokler žive v rodbinski zvezi. So pa tudi slučaji, ko zahtevi oče ali stric pravico, da živi tj ženo. Potem vstopi v zakonsko skupnost tudi oče, toda to se do. gaja le v višjih krogih. Bolj) redko se pripeti, da ima ženi svoje može iz dve'i ah več rod. bin. , Kje je iskati vzroke za to čud-no zakonsko življenje? Najverjetneje je, da so tu merodajni gospodarski razlogi. V Tibetu jc skupna last vsega rodbinske-ga premoženja še vedno v nav*. di. Zato tudi skušajo kolikor mogoče ovirati ustanavljanje posebnih gospodinjstev. Omeni-ti je treba, da pri mnogih naro. dih v Aziji, in tako tudi v Tibetu, prevladujejo moški in da je žensk razmeroma veliko manj. Zato prideta na eno žensko skoraj; dva moška, dočim j« med kulturnimi narodi število obeh spolov skoraj popolnomi enako, in je navadno še nekaj več žensk kot moških. tanimivo za ta pojav v Tibetu je, da so tamkajšnje žene z njim popolnoma zadovoljne. Po nji-ho vem mnenju ima žena, ako ima več mož, tudi več veljave v gospodinjstvu. •i- VAŽNO ZA DELEGATE KONVENCIJE S. N. P. J.l narskemu ministerstvu, da je s f , „ . slušplnimi aparati meril morsko .....H ______J . I Ix»ninov spomenik bo- dno> Gasknnskem zalivu, kjer Vsak še tako majhen dar je do P°«Uvi,i ** Martovem polju, je videl dne 23. maja velikanske zgodovinske naloge in da na njegovih razvalinah vzraste "oM- hlt™ <*a. ^ZZZ^m^k "SJL^kkar je,bi,° ravno 1 —u; !.» . I 4 U J 41 a 1.1 t krat da. »uvorovov spomenik. Spomenik na dan potresa na Japonskem. nov gospodarski sistem, v katerem bodo za tiste, ki IZVr-_______generala Suvorova bodo name-Dognal jeVda je na tiatem mestu šujejo umsko in ročno delo, da Človeška družba od vsega Ali želiš mati pravilno pisat Bti,i l)rwi l»l«čo inženjerskega dno samo 1500 čevliev riohoim hudega ne Y»*me koma, res imeli dobre čase, ker bo <*!- In čltat anuleško? Naročiš! "Ste- **vtK<« pravljena meadna sužnost in bodeta vpoetavijeni pravica II^V^.1^0 L -^.ni«« prodaj • »'"šalnin in resnica. - . __________I Književna mstioa S. N. P. J. I*|i8rajli Zi PrTOitO Z, skušal dno, je dognal Namesto na sejem—v bolnišnico. 39-letna kmetica Frančiška Sirca, doma iz Pliskovice m Krasu, se je te dni peljala v družbi nekaterih oseb iz domaft vasi z vozom na sejem v Se/ano Ko so sejmarji dospeli v bližino Dutovelj, se je konj, ki je [>» vprežen pri vozu, nenadoma spla-šil, se spustil v divji tek, Uko da se je voz končno prevrnil, po čemer so seveda vsi, ki so sedeli na njem, zleteli na trda tla. Sirca je padla tako nearečno, da * je zlomila desno nogo ter se precej hudo pobila po glavi in po vi nogi. Ostale osebe so oatal« nepoškodovane. Barkovljanska cerkev okrašena. V noči od 12. do IS. j"' * se neznani tatovi vtihotapil' * župno cerkev v Barkovljah ti* pokradli vso dragoceno cerkve* posodo. Tatvino je odkril v P«®* deljek zjutraj barkovljanski i«P-nik Salvadori. Pred oltarjem * ________bile razmetane po tleh hostije a inženjerskega dno samo 1600 Čevljev globoko, črepinje neke pozlačene stekle* dočim je na zemljevidu ozn^eno posode. Tudi monštranco *> tsj za 4000 čevljev. Ko je čez mesec tovi ukradli ter sploh P0**" jdni zopet s slušalnim aparatom ] vse. kar so Jim je zdelo draf* isto. 'cono. . ______* Morsko dno se je dvignilo več kot za miljo. Pariz. 3. avg. — Mornarski poveljnik Cornet je poročal mor- Delegatje, ki bodo potovali skozi Chieago na konvencijo S. N* P. J. v Waukegan, 111., ali, ki se ustavijo v Chicagu na potu, so povabljeni od šest društev S. N. P. J., da prisostvujejo dramski predstavi "Kralj na Betaj-novi" in koncertu dne 12. septembra t. 1. v dvorani Slovenske narodne podporne jednote na štev. 2657 S. Lawndale Ave, Chieago, 111. To vabilo je razumeti tako, di delegittje niso primorani priti ie ta večer v Chieago. Njih prihod je odvisen od njih proste volje, kajti konvencija prične šele dne 14. septembra zjutraj v Wauke-ganu, 111. Tiste delegate, ki bodo že v soboto, t. j. dne 12. septembri dospeli v Chieago, bodo na čika-ških kolodvorih čakali zastopniki društev S. N. P. J., da J|h sprejmejo in pripeljejo v glavni urad. - 'f 1 IZ PRIMORJA '-J***: C gREDA, 6- AVG08TA. Oficijelna naznanila I S. IIP. J. OAZPIS IZREDNEGA ASESMENTA ZA KONVENCIJO Izredna seja gl. odbora, ki se ie vršila 20. in 21. julija t. L, je razpravljala med drugim tudi o pokritju stroškov osme redne konvencije S. N. P. J., ki se vrši meseca septembra t. 1., in je končno prišla do zaključka, da je izredni asesment v upravni sklad neizogiben, ker je upravni sklad izčrpan in redni asesment ne pokrije vseh stroškov, ki so v zvezi s konvencijo, Izredni asesment znaša dolar in pol na člana, katerega je pa treba plačati v treh obrokih, in sicer meseca avgusta, septem bra in oktobra po petdeset cen tov. Ta izredni asesment mora plačati vsaki član — novi člani in članice, ki so zavaroyane samo za posmrtnino, so med temi v&teti. Po pravilih tajnik krajevnega društva ne sme vzet i rednega asesmenta, ako član ne plača izredni asesment. Društva kakor tudi tajniki naj vpošteva-jo to naznanilo in naj pričnejo pobirati ta izredni asesment že prihodnji mesec, to je avgusta, e e e Nadalje je seja ukrepala tudi o deficitu v bolniškem skladu, ki je vedno večji. Izredni asesment v $3 razred dnevne bolniške podpore ostane do preklica še nadalje $1 mesečno. V razred $4 dnevne bolniške podpore je pa vsled vedno in vedno naraščajočega deficita gl. odbor prisiljen izredni asesment povišati in sicer od $2 na $5 mesečno in sicer do preklica; ta izredni asesment v razred $4 bol. podp. se prične s 1. avgustom. Ta izredni asesment — v razred $8 in $4 dnevne bol. podp. je razpisan toliko časa, dokler se ne nabere dovolj rezerve, kot zahtevajo pravila. V razred $5 ni več izrednega asesmenta, ker ni nobenega člana več v tem razredu. M. J. Turk, gl. tajnik. ZA (Tuknaki0lnH,?r (Uni? SUU°n)' 'W ob Priliki P*tnajstletni-v!LwwKP POmn/m' dt Je to no" lce Pokazati tisočem Pro- vi Kolodvor, pred par meseci od-1 svetinih čitateljev, kaj je že dru- FK08TET« r ■ podporo STAVKARJEM V KANADI. » •' * • r 4,vf < ih f,\ f*s s * »; * V podporo stavkarjem v Novi Škoti j i, Kanada, so poslala denar na glavni urad sledeča društva S. N. P. J.: Društvo štev. 247, Central Ci-ty, Pa., $5; dr. štev. 121, Detroit, Mich., $30; dr. št. 119, Wauke-gan, 111., $5; dr. štev. 206, Gross, Kans., $6. Skupaj dosedaj prejeto $46.00. Ta denar je bil poslan takoj na stavkovni pomožni odbor. Bratje in sestre! — Premogar j i v Kanadi so že dolgo v neizprosnem boju z našim skupnim sovražnikom, in beda ter Bploš-no pomanjkanje je veliko pri družbah stavkarjev. Zato je na ša dolžnost, da pokažemo našo delavsko solidarnost ter npdpi-ramo te naše borce v boju za pravice delavstva. Pomagajmo z našimi dobrovoljnimi prispevki. Pomagajmo lajšati trpljenje družinam naših sobratov! Pomagajmo našim bratom — njih zmaga je zmaga nas vseh 1 Vincent Cainkar, preds. SNPJ. prt, da ne bo kdo, ki je že bil v Chicagu, mislil, ko pride na to postajo, da se je zapeljal). S tega kolodvora je treba iti na severno stran izhoda in tam počakati poulično železnico, kater« vozi po Blue Island in na kateri boste opazili spredaj napis "26 Kenton", na strani pa napis "Blue Island". To "karo" vzemite! Kateri pridete s Chicago North VVestern železnico, hodite dva bloka južno stran in tam počakajte poulično železnico 26 Kenton. Blue Island. Tisti, ki boste potovali z New York Central ali Ročk Island železnico, pridete na La Salle kolodvor. Vzemite Van Buren poulično železnico do Clinton St., kateri je oddaljen štiri bloke, in tam boste dobili poulično železnico, kot je že o-menjena. Oni, ki dospete na Illinois Central kolodvor, hodite zapadno do Roosevelt Road in tam dobite poulično železnico i-stega imena, s katero se peljete do Blue Island ulice, tam se pre-sedete na Blue Island karo. Če kdo dospe na kolodvor B. & O., VVabash ali C. E. I., pride v bližino Harrison poulične železnice," s katero se pelje po HarriL >n ulici kakih pet blokov do Clinton St., in tam dobi kot ostali 26 Kenton in Blue Island karo. Vsi, ki se potem vozite s 26 lfenton in Blue Island karo, se peljete do Lavvndale ulice. Tukaj izstopite ter hodite le en blok proti jugu. Tam najdete gl. stan S. N. P. J. Ce bi slučajno kdo želel klicati na telefon, naj kliče: Craw-ford 0242. Tukaj sem vam navedel nekaj glavnih podatkov, kateri so se mi zdeli potrebni, da jih navedem, ker iz lastnih izkušenj vem, kako nerodno je za človeka v mestu kot je Chicago, če ne ve, kam bi se obrnil in s katero poulično železnico bi potoval. Če kdo izmed delegatov že li še kake informacije, sem ra-devolje na razpolago in odgovarjal bom le v Prosveti. Z bratskim pozdravom! ■— F. A. Vider, tajnik tozadevnega odbora. * I>FXEGATOM OSME REDNE KONVENCIJE S. N. P. J. NA ZNANJE! ( hicago, III. — Ker smo prepričani, da z malimi izjemami vsi delegatje, ki potujejo na osmo redno konvencijo S. N. P. J. Waukeganu, 111., potujejo skozi mesto Chicago, so se tukajšnja druAtva S. N. P. J. zavzela, da na ('•ast tem delegatom napravico primemo veselico v soboto dne 12. sept. zvečer in katere veselice program bo pozneje objavljen. Na to veselico so in bodo Ae povabljeni vsi tisti dele Katje, kateri dospejo v Chicago Pred konvencijo. Seja zastopni kov društev, ki se je vršila v ta "amen, je tudi sklenila, da bodo n* vseh glavnih kolodvorih Chicagu Čakali na delegate v U "»men izvoljeni zastop. in člsni "fcaAkih društev, ter spremili de-u'K*te v stan jednote. Ker se I« vendar lahko dogodi, da bi delegat ne našel tozadevnih po-f>blaščeaeeV| naj tu navedem ne-ksj navodil. Atvo storilo dobrega svojim članicam in tudi marsikomu drugemu. Vendar bom pri tej priliki opisala ustanoviteljice in prve članice društva. Društvo je bilo u-stanovljeno dne 14. julija 1910. Takratni predsednik društva Naprej" št. 5 mr. F. Cerne je otvoril shod in pozdravil navzoče ženske ter jim razložil pomen shoda, da se ustanovi novo žensko društvo, ki naj se priklopi k Slovenski narodni pod]>orni jednoti. Slo je radi imena. Prvo je bilo, da se društvo imenuje Napredne Slovenke, drugo Ilirija, i.retje Danica in četrto Zvestoba Slovenk. Po dajši debati je oata-prvo ime, in dobile smo Številko 137 S. N. P. J., katerega društvo še danes nosi. Ustanovne članice društva Napredne Slovenke so bile: Nove članice: A. Skorjanc, M. Znidaršič, A. Snerke, I. Semič, F. Hu dovernik, A. Kalinger, J. Demšar. J. Jereb (sedaj Skoda), I. Smole, I. Martinčič, St. Vence!, (sedaj/ Branisel), J. Logar, J. Vilhar (sedaj Birk), M. Majzel, N. Zalokar, F. Rataic, J. Mežnar-šič, F. Cerne, Iv. Vence!. Bilo je torej 19 novih. S prestopnimi sti pa jih je prišlo dvanajst, in sicer sestre: A. Svete (sedaj Er-ste), Franja Lovše, F. Meden (sedaj Prah), A. Mišič, Al, Hoče-var, C. Kovče, J. Vehovec (sedaj Znidaršič), M. Skok, L. Avgu-Atinčič, M. Gerem, Ant. Zaletel, M. Bajt, M. Marinčič. Te slednje sestre so bile pri prvi seji meseca avgusta navzoče. Taty> se je društvo ustanovilo z 31 Članicami. Izmed imenovanih ustanovite-jic so danes še pri društvu sestre: Eršte, Skorjanc, Znidaršič, Semič, Jereb (sedaj Skoda). Iv. Smole, Martinčič, Braniael, Logar, Majzel, MežnaršiČ, Cerne, Vencelj, Prah, Znidaršič in Zaletel. Izmed 31 ustanoviteljic jih je danes-torej še šestnajst pri društvu. Od enajstih jih je nekaj odstopilo, nekaj pomrla Ob petnajstletnici je torej zmanjkalo petnajst ustanovnih članic. Ustanoviteljice tudi zaslužijo čast in priznanje za težko POJASNILO DELEGATOM RADI STANOVANJA. Waukegan, IIL — Delegatom, ki so me že vprašali radi hrane, da-li bo na hotelu ali na stanovanju, omenim, da bo hrana v prostoru, kjer se bo konvencija obdržavala, to je v Narodnem domu. Če pa le kdo izmed delegatov ne bi hotel tam jesti, se mu preskrbi na stanovanju ali pa na hotelu. Ako bi kdo hotel imeti skupaj hrano in stanovanje, prosim, da se mi precej zglasi, čeprav je težko dobit hrano tam kot stanovanje. Prosim, kateri se še niso priglasili, naj storijo to takoj, da nam bo lažje preskrbeti in čim bolj mogoče ustreči želji, kajt čas je itak že kratek. Pozdravljam vse delegate in članstvo S. N. P. J. — John Mo-žina, 1101 Prescot St., No. Chicago, IU. SLIKE IZ NASELBIN Ob petnajstletnici ženskega društvs. Oeveland, Ohio. — (Iz urada društva Napredne Slovenke št 187 S. N. P. J.) — Odbor, vese-lični odbor in celo društvo sploh sc prav iskreno zahvaljuje občinstvu iz Clevelanda in okolice za veliko udeležbo na naAi pri reditvi ob priliki petnajstletnice društvenega obstanka na Močil nikarjevi farmi. I*pa hvala tu di mr. in mrs. Vide Germ Iz Fo-rest City. J*., ki sta priAla na kratek obisk v Cleveland in po-aetila tudi rtkAo veselico. Hvsla vsem. ki ste |»omagali pri delu priporočamo se tako za napre ob priliki prireditve. Dragi rojaki, ne morem najti dosti besed, da bi se mogla vsem zahvaliti kot tajnica društva. E-dlno kdor ni samo druAtvenl tajnik ter mu je pri srcu tudi društveni napredek, občuti ono, kar je bilo pri srcu meni dne 19. ju-lija o priliki Uko velike udelei-be na Močilnikarjevi farmi, ko je društvo praznovalo svojo pet- nikarica J. Močnik, redarica F. Stolfa. V nadzornem odboru so sestre: M. Kušlan, Zele, Jennie Vick. V bol. odboru so I. Paulin, J. Drobnič, zastopnici za Slov. narodni dom: M. Kušlan, Al. Ko-vačič. Ta odbor ima nalogo aedaj voditi društvo po pravem potu naprej tako dolgo, dokler mu je izročena naloga. To je kratek opis obstoja društva. Morda katera ni bila psav opisana, pa naj mi članstvo oprosti. Moja misel je bila opisati kar najbolj mogoče pravilno. Sedaj pa najlepši pozdrav vsemu članstvu društva Napredne Slovenke. — Mary Bajt, tajnica. čaaa in ne truda, ker zabili ao al v glavo, da hočejo na ta večer res enkrat prav pošteno razvedriti občinstvo, pa magari če vse popoka samega smeha. No, no, morda se nam je pa zareklo in smo rea še zapisali malo preveč! Tega se vam torej ni treba ravno bati ,a pridite pa vendarle gotovo, ker — I bet you — ne boste se kesali. Za vesellčni odbor, -+ J. Z. .lat Clcero. III. — Ko dnevno prejemam Prosveto, najprvo pregledam, če bi bil kak dopis ali poročilo iz našega slavnega Ci-cera. Pred nekoliko tedni sem opazil malo poročilo, da namerava društvo "Sosedje" prirediti piknik v korist mladinskega oddelka. Boljše bi se imenovalo, da je to bil mladinskega oddel ka piknik. Po daljšem razgo-varjanju se je tudi društvo odločilo, da priredi skupni piknik s članskim ia mladinskim oddel kom. in sicer v Willow Spring-su pri rojaku Steršinarju dne 9. avgust j to Je_prihodnjo nede-jo. Rojaki iz Chicaga, Lyohaa in Berwlna, ne poaabite omejeni dan posetltl Steržinarjev pro stor ter naš piknik. Vstopnina vrt bo prosta vsakemu v nedeljo celi dan od ranega jutra do I>oznega večera. Ne bom pisal o vaeh ugodnostih, kl se bodo nudile onim ki bodo prvič navzoči na tak prireditvi. Naj omenim le toliko, da pleaaželnlm ne bo žal, k bodo navzoči, ker zanje bo naj finejša godba. Za okrepčilo bo tudi nekaj toplega, ker bomo žerjavici pekli aladek krompir nad Žerjavico pa lepe okrogle farmarake prašičke. Se razume, da druge etvari tu di ne bo primanjkovalo. Toni bratje in sestre iz Chicaga kakor tudi iz Lyonsa, ne pozabite na nodeljo devetega avgusta, in po-setite naše mladino v velikem številu, ker piknik je namenjen za mladinski oddelek društva So sedje. Bratje ln sestre, ako bomo vs in preizkušnje. Vem, da u/rtat skupaj gledali, kaj dela naša —... po katerih naj se,--------- . . f , . # **«čnl ravnajo, da najdejo gl., najstletnico. Ako bišla pogledat t*n jednote: | v knjige, ki so bile zadnje pri novnim članicam enega alijdrti-gega društva ni bila pot posuta z rožicami, težka je bila vaša naloga, a plemenita, zato ker smo vsi skupaj, posebno pa naši slovenski možje mislili, da j^e bi mo-gle ženske voditi svojega društva. Danes je pov*m drugače. Danes se nam zdi že starokopit-no, ko ženske silijo v moška društva. Ne bom opiaovala posameznih članic, kje ao ln kaj je z njimi, sflmo vsaka, kl bo to brala, nsj ve, da je njena pomoč kot usta^ noviteljice rodila dober sad. S ponosom lahko zrete ustanoviteljice na svoje začeto delo: da nea šteje društvo "Napredne Slovenke" 257 članic. Društvo poseduje za $3300 delnic za Slovenski narodni dom, tisoč dolarjev ima blagajne, računakl stroj, pisalno mizo, zastavo in še več drugih atvari. Mislim torej, da je naše največje ženeko društvo pri Slovenski narodni podporni jed noti. Pri ustanovitvi so bile društvene odbornlce: Franja LovAe predsednica, ki je vodila ta i*> sel do leta 1920; Fr. Cerne, pod predsednica; Josipina Vilhar (Birk), prva tajnica, Francos Hudovernik, blagajnlčarka. Na redni mesečni seji avgusta 1910 je bil izvoljen redni odbor: preds. Lovše, podpreds. Cerne tajnica Hudovernik, zapianika-rica A. Svete (Eršte), blagsjni čarka I. Semič. Nad.: A. Skorjanc, A. Zaletel, St. Vencel; jed not. zastopnica N. Zalokar, vra-tarica I. Smole, rediteljica Franja I/>gar. To Je bil odbor društva, sester, kl jim Je bila dsna naloga, da vodijo društvo napre po poti uspeha in napredka. Taj niče so bile še sledeče: sestra Pristave šest mesecev, potem stre Terbežnik, ki Je vodila dru štvo od 1916 šest mesecev, neto skozi do decembra 1921. Takrat aem bila izvoljena jaz, kl vodim U urad od začetka 1922 do danes. Za predsednico je bila izvoljena sestra Ana Eršte, katers vodi ta pos«*l sedaj že peto let". V vseh petnajstih letih sts bili dve predsednici. Sedanji odbor društva "Napredne Slovenke" je: Predsedm Lloydell, Pa. — Delavske razmere ao bolj slabe v tukajšnjih premogorovih, kakor sploh povsod. Dela se po dva do tri dni tednu, pa še tedaj se bolj nI-čevo zasluži. Pri vseh teh sla bih razmerah, je naše društvo Simon Gregorčič" št. «0 S. N. J. priredilo piknik 19. julija na Onnalindi, Pa., v prid dru štvenl blagajni, ki se nam jo prav dobro obnesol. Zahvalim se v imenu društva vsem, kateri so nas posetili na pikniku in nam pripomogli najlepšemu uspehu. Obenem |K)tivljam Člane dr. št. 60, da se sleherni udeleži seje, ki se bo vršila dne 9. avgusta, ker na te seji bomo razpravljali o pravilih n dali delegatu navodila, da bo poročal na konvenciji, kar je Mknost vsakeg* člana, da se je udeleži, ker tuT>o Šlo za vašo skupno korist, ne le za eno osebo. — Frank Arhar, tajnik. 0i pastlrlit io mlljoaark« mladina, in ji bomo dajali veselje do skupnih prireditev, (mi slim v društvene svrhe), potem bodimo prepričani, da bo mla dina ostala zvesta organizačij ali Slovenski narodni podporn jednoti, Dosedaj ima že marši kateri akušnje, ko mladenič a mladenka dopolni šestnajsto le to, kaj ae zgodi, ako ga oče po-praša, kaj pa sedaj, ko si dopolnil sweet sixteen ? Ali boš plačeval društvo? Dosedaj sem ga jaz, sedaj |m boš sam moral skrbeti. V največ slučajih dobimo nopovolen odgovor, da jim ni nič mar tak society kot ga Imamo Slovenci. Ako bomo od malega začeli dajati naši mladini veselje do društev in stvari take, ki mladino vesele, sem prepričan, da se bo tudi mladina začela zanimati za našo organizacijo. Kdor Čita te vrstice, naj torej naredi trden sklep, da bo gotovo navzoč na Steržlnar-jevem vrtu v Willow Springsu v nedeljo 9. avgusta. Do svidenja! — Frank Mar-goVe. Med ruskimi emigranti, kl bi vajo v Ženevi, je prišla te dn na dan velika škandalozna afo ra/ V nekem najboljšem aana toriju v 2enevi stanuje še dve leti ruski emigrant Nikolaj Ha kov, ki pa jo bolehon, senilen in vsled slaboumnosti v zadnjem času tudi pod skrbstvom.* V car ski Rusiji jo bil višji Častnik carski gardi. Po prevratu je Hakov zapustil Rusijo, otvor: v Zenovl menjalnico in pozneje tudi igralnico. Pri tem poalu je naglo obogatel In si v nekaj mesecih napravil veliko premoženje, v znesku nad 10 milijonov frankov. t Živel je nekaj časa tudi v Niz zi in v Parizu ter obiskal Često tudi Ixmdon. Z njim Je potova la mlada in krasna Rusinja Ti- mofejeva Teodana ia Moekve, kl službovala pri Hakovu naj-preje kot alužktnja, a pozneje postala celo njegova priležniea. Oba ata si v Ženevi uredila krae-no vilo in aahajala v najfinejše kroge tamošnje aristokracije, lakov je bil aicer akopuh, toda njegova prijateljica je razkošno razttipala denar. Mlada Rusinja, ki je bila hčerka nekega kočarja n je vso svojo mladost preživela kot pastlrica, Je stala bogatega Jakova obilo denarja. V njegovo hišo so pričeli zahajati ruaki umetniki, večinoma le radi lepe Teodane. Med goeti je bil tudi 38-letni Konstantin Stadler, kl lioznal Hakova še is Rusije, štadler Je užival pri Hakovu ve-iko zaupanje ln je bU točno Informiran o vaeh imovlnaklh razmerah njegove hiše. Lerega dne pa je Stadler to aaupanje strašno izrabil. Nudila ae mu je prilika, ko mu je Hakov Izročil ček /a 5000 frankov, da ga \nov-Čl. Stadler je denar porabil in nato s spretnim prigovarjanjem Izrabljal Hakova ln poneverH še okoli 1160.000 frankov. Stadler je pričel aelo raakošno šivati. 8 seboj je peljal vedno Hakovo prijateljico ter JI v nekem hotelu naročil kopelj la šampanjca In sladkega vina. Hotelakemu o-sobju je (tajal po 8000 frankov napitnine. Ko je Hakov prllel immI skrbstvo, pa ao vaa fttadlfr-jeva dejanja prišla na dan. Stadler je bil aeveda takoj aretiran. Rusinja pa je bila oproščena, ker je Stadler vso krivdo pro-vzol nase. »rlvania, Chicago, Milwaukee A »t. 1'aul, Chicago, Alton ali Bur-'"'gton železnico, pridete na U- iPa vw*» bi mi preveč čaaa i Meznaršič, tajnica Mag? BaJU fnuprevw ffioia v ProsveU, dllblegajaiea Ani. ftkorjai* Ia* Angeles, Calif, — Slovenski Iam Angeles spi? Well, well — who ssid that? Ne, to nI res, — protesti, medklici, splošno razburjenje ln nered. Ds, spel Je, a se je predramil. Dokazov hočete? Evo vam! Niso nam še čisto zamrli v u-šesih odmevi zvokov zadnje prireditve tukajšnjega društva H. S. P. Z., ko se že oglaša, in sicer z nemalim ponosom društvo "Rdeča knjiga" št. 462 S. N. P. J. s svojo lastno prireditvijo. Zeleč nuditi gostom ksr najbolj, šo zabsvo, pripravlja vesellčni odbor za soboto večer dne 29. avgusta t. 1. v Polish Audlto-riumu, 40th A South Park Ave., vseskozi zanimiv vspored uklju-člvšl hrvsUko deklamacljo, razne glasbene točke in celo čujte! — v zgodovini naše naselbine prvo slovensko gt«dallško prireditev, namreč Saloigro-anodejsn-ko "Kdo Je blazen." Po igri, to ae pe že kar samo po sebi razume, vrtenje in sukanje ad IJbi-tom po domače in po ameriško, prosta zabava s šaljivo pošto itd. Jed in pijača — I seveda tudi. kolikor boste hoUdl! Naši dUetantakl Igralci ne štedljo ae ŽLEZA UMORJENEGA MOŠKEGA JE REŠILA DEKLICO. Parla, 8. avg. —# V Llllu ao meseca aprila odsekali glavo bandltu Ollvlarju. Zdravniki ao takoj po Izvršeni obaodbl lareaa-II ii vratu usmrčenega tiroldne Šleze. katere je potem alov«Šl zdravnik Rane Lefort presadil v vrat bolehne, dve leti stare deklice. Zdaj objavljajo uspehe nenavadne operacije, namreč da ao uapell bolj kakor so pričakovali. Dekletoe je bilo pred preeaje-njem šleae slabotnega In revnega teleaoa, v nevarnosti je bik) kakor llat na vaji. Po operaeljl ss je Ukoj pričela popravljati In sdaj Je nenavadno krepka, njeno telo In razum se razvija nad nor-malo dobro. »■■■■milici GROZDJE GROZDJE Pošiljam najboljše eallfornljako greadje m viae. Za nadaljne Informacije obrnite ae aaapae m avojega rojaka. PIAIte ali bnejavlte LAWRBNCE MAUTZ, 480! So. Mala Str. Um Aageles, Cal "■""M......Ml KALIFORNIJSKO GROZDJE Kakor že zadnjih šeat let, bodem tudi letoe od tam rag-pošlljal Izvrstno, dobro kallfornljeko grozdje. Tnrej ako Želite dobiti oziroma naročiti karo ali več dobrega kalifornijskega grozdja, tedaj se obrnite za pojaanllo na: JOSEPH P. KRISTAN General DtUrerr, FRESNO, CALJFORNIA. PEGE MAZOLJI NA VAigM lišaj, gube, spušAaji na koAi la lagleš stare-•U ne kres! vašega okrasa, temveš gs ODSTRANITE JIH V PAR DNEH iMtdiU bolj priljubljeni In pHJasneJŠI v vMkoga molk«*« ia "EL1X« 0F BEAUTY" jiarejon Is drag«*« balaaaMi In elje. . J ara povrne krasoto na vaš ebras, prilasal in sdrav poglad. JAtfčfcNA kakovoat. Con« m lo*J*k Jel $Sja. Priloliu v poAtnik aaamkah, ootalo plafeU ke projmeto Msge. Ako p* hotou podati tvoto v naprej, leda J nam poJIjtte mm BELA DONA LABORATORT, MCI.UIsš«le* tS NIŠAM, Kl. V VSEH SLUČAJIH n*J«il>o trn poliljanj« donarja v dinarjih, dolarjih la lirah, najdbo so iepia/anje t*n In prinaSa 4% obroati, noj«ibo m potovanje v «taH kraj ia porratak e Amorlko, )s najbolj* ta Vaa, aka ae obrneta n« potna« lil ifl Mllilljlvl aavod, kateri Vaa bo vaikdar totao la saaoeijivo poalešllt FRANK MKSER STATE BANK 82 CORTLANDT RT. - NEW TORK, M, T« r II Razprav« 9 F«** S. N. P. J. * (Nadaljevanje 1 8. strani.) $3.76. Tu se lshko zniža ment, če se odtrgs deset centov od razreda za $1, namesto ds bi plačevali $1.10, bi plačevali le $1, torej bi bili za deset centov na boljšem, plačevali bi le petnajst centov več. Mislim, ds to je veliko več vredno kakor plačevati izvanredni asesment vsaki drugi mesec. Take so moje ideje o bolniškem razredu. Vem, da so boljše, ampak pridimo na dan z njimi, da se Uko olajša delo delegatov. Ti bodo tudi vedeli, kako članstvo misli. Prišel sem do prepričanje da S. N. P. J. in nje članstvo preveč zanemarja slovenske matere. Vprašali boste, kako se zanemarjajo. Petnajst dolarjev pomoči v/i podpori nikakor ne zadostuje. Pripetilo se je zadnje leto pri našem društvu, da smo imeli bolnike radi tonailpv, ki so si jih morali izrezati. Od tega so bili bolni po deset do petnajst dni, vlekli so bolniško podporo. Nisem proti tej podpori, smpak pokazali hočem, koliko iobe člani, ki so bolni na tonsilih in koliko dobe članice, ko rode. Člani, ki so bolni na tonsilih dobe po $8 do f 12 podpore in pdleg te-tfa še plača jednota $25 za operacijo, Uko da taki Člani dobe po $35 do $40 za izrezanje ton-silov. Slovenske matere pa dobe od jednote samo po $10. I-menovane operselje so danes tako pogoste kskor ruvanje zob. Ps Če preiskujemo, prortajdemo, da en porod slovenske matere več koriap jednoti kakor deset izrezanih tortsllov. Malo Je zdravnikov, da bi računali več kakor $25 za* te operacije, na drugi strani pa starte ženo po $30 do $50 in v slučajih, ko mora žena Še v bolnišnico, pa najraje več kot $100. \ Po mojem prepričanju so Žene deležne več kakor $25 nagrade od poroda in zraven tega naj bi še dobivale podporo od prvega dne do petnajst dni, pa^ naj bodo v kateremkoli razredu zavarovane. Ne pišem tega kot navodilo delegatom, ampak želim, da bi se oglasili drugi člani in povedali svoje mnenje. Nekateri bodo mords mislili,« da sem za izkoriščanje blagajne, ampak mi 'lahko prihranimo več stotakov, če vaako društvo, ki šteje po 50 članov In ve$ pošlje po enefea delegata ln ne na vsakih daljnih dvesto po enegn več. Zakaj dva delegata od enega društva? Dnevnice in vozne stroške delegatov ln glavnih odbornikov plača jednota. Ne vem, ali so glavni odborniki plačani še posebej z njih stalno tedensko plačo ali ne. Ce so, potem so plačani dvakrat in delegati ssrno enkrat. Konvcncijs nsj se vrši v jed-notinlh prostorih, ksjti tudi tu se neksj lshko prihrani. Delegatom in glavnim odbornikom želim najboljši us|>eh na bodoči konvoncijl.i— Frank Za-nlker, Ujnik društva št. 46. llrooklvn. N. Y. — Iz razpra ve, v kateri se največ ugiba < bolniški podpori, kako popraviti zgrešeno stvar, sem uvidel, da ni še nikdo posegel v fakt, ki bi razrešil vprašanje. Kritiki z vračajo krivdo na odbor, drugi pa na konvencijo, da Je primanjkljaj v visokih bolniških razre dih. Da imamo vrzel, se no da u Ujlti; ampak kje Jc krivda, na konvenciji ali na odboru, se tudi ne da utemeljiti. Dejstvo Je pač, da moramo iskati vzrok v neza dostnem razvitju organizacije. Da je prišla pomoU in so člani prizadeti, se mora priznati. Ampak pomote pridejo povsod, nn vseh konvencijah, pri vseh organizacijah in uradih. |to«cb-no pri takih, ki so šele v razvoju, pri katerih se šele obratujoči a-parat izpopolnjuje. Člen XX., točka t. se glasi: Prispevki vseh petih |>osmrtnin-skih razredov so naloženi v po-smrtnlnskcm skladu, pri*tw\'kl vaeh i*«tih bolniških razredov pa v bolniškem skladu in vsak sklad naj se vzdržuje zase. — Vradnl- ■ ... v. ■-'> >. rjpi^^HS zapisano: Vsak sklad in razred nsj se vzdržuje zase, ps bi ie Izognili polemiki ln razpravi. Vsak trgovec svoje blago sortira (loči) in preračuna, po kateri ceni gs bo prinesel na trs ter gleds, ds bo Imel pri njeni sko že ne velikega profita, po vssj nekaj koristi. Ns zgubo noben trgovec ne prodsjs. Ravno-Uko mora gledati organizscijs na svoje razrede, da so porazdeljeni, ds se lahko nadzorujejo, kako uspevajo in se lahko regu-lirsjo, podraže ali pocenijo. Tako zahteva gospodarski »istem« Člani, ki priporočajo, da se razredi združijo in vzdržujejo skupno, so v zmoti, ker taka u-prava ne odgovarja gospodarski nalogi. Pravijo, to ni bratstvo. 8. N. P. J. ni bizniško podjetje, da bi delala profite. Seve, da ni, ampak je podporna organizacija, ki sloni na bančnem, uradniškem aistemu in U mors biti veliko perfektnejši kot vsa druga trgovinska podjetja Sploh bi morali biti razredi tako naloženi, da bi se z malo procentov progresivno razvijali in se ne bi vsak čas razpisovali izvanredni asesmenti. S. N. P. J. je že precej stars in iz letnih zapiskov ter sestavljenih lestvic bi sr lshko pronašlo, tolik naj bi bil asesment, da bi v normalnih časih. Uhko razredi uspevali brez vsakih naklad. Naša naloga je, da razvijamo organizacijo v veliko moderno podjetje. Pri tem moramo predvsem gledati, da se izognemo napakam, enakim kot se je zdsj pojavila. Reorganizirati jo moramo ter ji dati moderno uradniško uprsvo. Dati ji morsmo tudi moderna pravila. Ta, ki so zdaj, so na mestih pomanjkljiva, na mestih je pa tudi več nepotrebnih odsUvkov, ki nimajo nobenega posebnega pomena. Ker smo rsvno pri razpravi o pravilih, bom podal nekaj opazk k točkam, ki se mi ne zdijo u-mestne. > Načelna izjava. Prvi odstavek naj bi bil kot II. člen. Ime, sedež in delokrog pa kot prvi člen. Razlog zato, ker mislim, da ime, sedež in delokrog spadajo na prvo mesto. Namen in sredstva naj bi bilo kot četrti člen. In v 1. točki, še-sU vrsU: Kdor je vreden podpore v smislu prsvil — naj se črta — Vsak član je vreden podpore, kateri plača asesment. Kadar je ni vreden, je zapisano 'na drugem mestu (člen X£ll. in XXIV.) Člen III. naj osUne kot tretji člen. Člen IV. Konvencija, kot peti člen. V 3. točki, gl. odborniki poročajo o poslovanju v jednoti, podajo svoja priporočila, naj se doda: Podajo svoja priporočila in nasvete, ki so umestni k razvoju modernega uradniškega sistema, — ker uradniki in odborniki imajo največjo izkušenost in s-ko so resnični, lahko največ pripomorejo k razvoju organizacije. Cler. V. Reprezentacija in volitve delegatov. V 1. točki naj bi se število delegatov zmanjšalo. Veliko število delegatov je breme za jednoto. Društva naj bi nomlnirala več delegatov takoj ko se začne razprava o pravilih. Ti naj bi zbirali materijal za konvencijo in ko jednojte razpiše volitve, naj bo izmed teh eden Izvoljen, kl dobi hajve« glaidv. Člen VI. Inlcljatlva in referendum. V tem členu tuij se prva točka popolnoma spremeni. Društva naj bi Imela pravico spreminjati all črtati samo one'točke ali člene, ako so bili na zadnji konvefcij! postavljeni na Uko slabo podlago, da ogrožajo napredovanje jednote ali pa kakor predpisuje 7. točka desetega ns. Atto je opaziti korupcijo v u-radtk ,Vse druge inlcijsttve In prcdlojfi nsj ne b! šli na nobeden način ns glssovanje, ampak naj bi se vzeli le v pretres trr se hranili v arhivu kot prlprsva besed z opombo, ako je kaj po-žabfl pri prvi besedi. Rsvno U točka je pomanjkljiva. Q*w še oglašajo pri eni in Isti zadevi all predlogu po S do 6 krat zaporedoma k besedi. PH zgublja čas in pa tudi stane denar. Tudi to se ne ujems, kakor piše 1. točka tega člena, da Imajo društva ' pravico črtati ali spremeniti katerokoli Til bodi ■ I točko ali člen, kl je bil zaključen j tem pride zadeva s tirs na popolna konvenciji. 4. točka 4. člena noma drugo, itven dnevnega re-zopet piše, konvencija ima pra-jda. DebaU se zavleče po pol all vico spreminjsti in zsvrečl pra- več ure, ps ni vredns žveplenke, vila in sme veljsvno sklepati v ki bi se lahko razrešila v dveh vseh zadevah, kl spadajo v njen I minutah. delokrog in proti katerim nI več j Bolniška podpora. — V tem priziva. Take točke ne odgofar- ik> 0o- BANČNO ODERU8TVO SE JE POJAVILO V WtNNIPEGU. Winnipeg, Can. (F. P ) -Noben bankir v Winnipegu nofc izmenjati čeka za en dolar, ako je ček prišel iz tujega mesU, k ne odšteje ne manj kot pet M dvajset centov provizije. Tako Izjavlja poslanec iz Manitobe. Denarni menjalci obirajo ljudstvo do skrajne meje. CENA GAZOLINU JE PADLA V JU«NI DAKOTI. Pierre, 8. D. — Držsvs je pričela vojno proti visokim gazolin-akiht cenam. Na svojih pontajah v treh mestih Je pričela prodajati gmkmo od dveh do štirih centov nižje, kot prodsjsjo na privatnih postajah* PO SNEGU JE PRIČELA PADATI TOČA. Mariaette, Wls. — Preko £ vrtino, ki meri več štirja*W milj. Je pri Ambergu, 4* milj <* tukaj, naleta vsi sneg ikozi P* minut. Za inegorn Je ps toča. Ozračje se je skladi loj« marsikdo js stppil po svoj druitva "Michigansirf Slo- "r it W0, ds «e prihodnje seje Tj' svguste polnolUvilno udeleži-7* Ver im«rao volitve novegs predan. Stari pred«ednik Je odstopil m tadsji as ji. 1 bratskim posdravoan! — Anton kU -TT rS^i^i. 225J ^ »r*tsnt, Ujnik. trivati ^.n Fiirpoint, O. — fitegom druitva «arjs" a. N. P. J. Jiuianiajn, ds se vst udeležit« sej«, vrlito ns M. «Vg«sU ob de-»uhpopoktas. Seje se bodo od sedaj £lj vriile v poljski korani. Na dnevnem redu bo»o imeli ve« vata i h toik iato ker j« to zadnj* pn>d Itonvencijo in borna morali nerodb, Luirstu, kako Ms b« sestopal. Se Xat apeliram n« klttnje in oddaljene brst« in sestra aaŠega druitva, ds ■ polnoštevilno udeležit* Tisti dan te»o ie imeli čaaa, da damo delega-ts kolikor več mogoče dobrih naeve-tav, ker bo v kertet Šlmstvu S. N. P-^ Z bratskim pozdravom. — Jscob Kseiaa. Ujnik in blagajnik. Arona, P«. — Društvo It. 119 namenja svojim členom hi Članicam, d> bo redna soja dno IS. avgusta v navadnih prostorih, |irl hntori bomo razpravljali o pravilih, d« damo na- vodila delg»ts ca prihodnjo konvencijo v septembru. Apeliram na vse čiaae druitva, da no bo Uko kot je pri ns« nsvsda, da pride na sejo le ur čisnov, drugi pn so seji izognejo. Vri ha sejo dne Hi. cvgusto ob i. veh popoldne. Bratski poadravl — lBke Rs ješ. UsionUsra, Pa,- — Društvo "Jasna poljana" it. 326 MlČo vse svoj« člane na telo vašno Njo, katera so bo ob- driavals dne 9. avgttaU v hrvaški dvorani Franklih St. Potrebno je, ds ■te prisotni vsi člani. — Frsnk Vratar«, Ujnik. , Rockingham, Pa. — Brate ln sestre poživljam, da se udelešiU redne seje in tudi mslo boli drtite v glavi, kdaj imate plačati mesečne prispevke. Storite Uko, ds no bo tr«ba Ujniku plačati, ko bo te treba odposlati skupne druitvene prispevke. Od sedaj naprej ne bom vsi Čakal. Posebno zsdnji mesec se js članstvo slabo izkazalo z asesmentom. SUri Ujnik je pustil in sem moral jas sprejeti UjniŠtvo. Ker sU sedaj skoraj vsi -člani tU v bližini, se ni tr«ba odmika t i od rednih sej, knbsri sto oddaljeni, ps ai pomsgsjte, da dobite prestopne listo. To zahtevajo pravila, da se pridružite k bližnjim postajam S. N. P. J., kar bo tudi aa vas lepi«. Neksteri ste ie predolgo zunaj kot je določeno po prsvilih. Da ne bo nikakih nepri-lik radi tega nedosUtlca, vsa šo enkrat opominjam, da vzamete prestopne liste. Pri zsdnji rodni seji smo pri dru-fevu "Mladi Slovenci" imeli volitve. Za blagajnika je bil izvoljen Sebaati Turk, Rockingtiam, Pa. Bo* 142, ss tajnika pa Prank Kos, Boa 141, Roekingham, Pa. — Tajnik. __tr'v«ti glede pravil jednote. Brni- Sit^d. 105 na" "uv ker aUri odboraikl ao se 2«a dVf «od- ^Povedali i« na jultjaki —ji. to p. sa. ratete^T'-? pr,hodn^ S^no is Indiaaa ktarborja. * * «o Bratje ia .astre, n. possbito so udo- dortif n,Vmdi' kar u seje—Joe Ivikh, sačaani dosti važnih atvsn reševati in rsz- ujnik. bomo 0 Pr«vizorišnlh prs- - vlhh ts 8. redno konvenciji ter bo, Konmea«, Ohio. -Vabi« člane drul-ime! potom delegat navodtU, kaklnu tv« it &86 S* N. P. JH da ae vsi koli' steliiče bo zavzemal na konveneiji. m »»J0 v« !«• avguau točno ob 9. dopoldne. Nadalje maj vsi upo-štovsjo, kateri pošiljajo aaeament, da je razpisan izredni aaeament, in sicer 11.50 ns člsns. To ae pleča po 50c na mesec avgusU, septembra in oktobra. Bratski pozdrav. — Fr. Petrlch. Lcadvillc, Colo. — Druitvo Zarja Svobod« it. 278 S. N. P. J. opozarja avoje člane, da ae gotovo vsi udsk>i« aeje 12. svjcuaU, ker imamo več važ-nik atvari ukrepati, in da damo delegatu navodilo, ki nas bo zaatopal na konvenciji. Sedaj je čas, ds pove vsak avoje mnenje, pa ne po konvenciji. Brataki pozdrav! — Joe Gruden, Ujnik. Oakmont, Pa. — Naznanjam čla-nom dr. Slovenaki Kras it. 394 S. N. P. J., da se prihodnje aeje polnoite-vilno udeležijo. Seja bo dne 9. avgusU ob eni v starih prostorih. Imeli bomo volitve novega tajnika In nadzornika in tudi glede bolniike podpore. Zato vaa prosim, da ae polnoitc- vibio udeležite. ._. ........................ Brstaki pozdrav!—Cvetko &aberr, Ujnik. Lafferty, Ohio. — članom druitva Slovenaki potok it. S64 S. N. P. J. naznanjam, da je članstvo aklenilo na Ivoji redni aeji meseca julija, da ae morajo val člani udeležiti prihodnje seje, ki ae vrii dne 10. avgusU točno ob dveh popoldne na Black Oak, O. Na dnevnem redu bodo volitve novih uradnikov. Toraj, da so gotovo vai udeležite. Z brstskim posdrsvom! — Valentine Rsspotnik, Ujnik. kor mogoče udeleže seje dne 9. avgusU. ker imamo dosti točk rešiti, kdjtl zadnja dva meseca ni bil« nobeno seje. Zakaj je ni bilo, to sami sobo lahko vpraUte, kje ato bili tokrat. Prosim vaa, da so udeležite vsaj vsake tretje seje. Ce se le zdaj ne bo udeležilo dosti čisnov te najbolj važne seje, j« nsjboljte, da bo*o dali knjige is rok, ker jas ne bom hodil vaškega člana prosit, naj pride nn sojo. In tudi to prosim, če kdo članov pusti drultvo, naj mi prej naznani, kot odpoiljem, da se ne bo jesil potem, ker jas tudi nimam denar sa proč metoti. Prosim, da to upoltova-to, ker meni olsjiato dosti dela. Na svidenje a« seji devetega avga sta na So. 40th St.—Tonjr Obreza. HaUfcts. Mich. - Rad bt isvedoi sa rojaka Johna Novosollcba, ki je odlel tukaj kakor j« rekel v Dimcsnwood. Ohio, odkod«r j« bil tudi sena priiel. PrcstopH j« tudi od Um-ksjinjeg« druitva Št 4fl sem k dru-itvu It IM. lMom ga radi druitva. »kor ao sam n16 ao aglnai. Oa jo bil suspendiran moacca junija, aodaj julija pa črUn. Plaal aem sadnjl mesec ns tajniks projinjegn Novooeli JtTffNA KALirORNUA IN NJE VINOGRADI. # . Čudno naključje. Sesser, lil.- Druitvo it 4S« opominja vso člsns, ki se nahajajo v blilnji okolici, ds bolj skrbijo sa rodno soj« in ae jih udeležujejo. Na sadnji seji je druitvo sklenilo, da bo strogo po-atopalo s člani, ki no prtdcio k seji* to j«, da bodo morsll prispevati po M centov ali bodo auapendlranl. Opominjam vse čUne, da ne iaksjo zadnjega dne s poravnanjem saesnemtiv Vsakomur jo dobro znano, d* je sad-nji dan poravnanje dno »4. v mesecu.—Lovrenc Horvstin, tajnik, Virginia, Minn.—Druitvo al. 116 Jo nu redni soji rszpravljalo o sborovslni dvorsni in smo prlill do zaključka, da ae preselimo tja, kjer dobimo cenej«. Tako a« je tudi sgodilo in s«daj bomo im«li sojo v Msrquotte ioli na 3 8t HendersonvlUo, Pa. — članstvo druitvs MFrod«riek Engels" it. 343 se opozarja, da se bolj Itovilno udeležuje aej kakor do sedaj. Nekateri člani tudi na opomin n« pridejo. Ziato jo isdnja redna soja, ki se j« vriila dne 19. julijs t. 1., no knkor bl imela biti Po nsvsdi, ker nismo soje mogli ob-driavati n petimi člani, sklenile, da kdor ae no udeleži sojo kakor določajo prsvila, vsaj eakrat v treh mesecih, bo kaznovan po pravilih, to jo suspendiran. Krivdo naj v takem slučsju pri pilo aagiemu sobi. A« enkrat opozarjam člane, da se udeleitto vsake druge nedeljo v mesecu seje ob desetih predpoldne. Z bratskim posdrsvom. — Jofcn Nemanich, tajnik. tiillesple, HI. — Naznanjam Članom druitva MKrtmw it. 466, da b6 redna *eja dne 9. avgusU radi veselice, ki ae bo vrllla dno 16. avgusU. ~ John AIII, ujnik. Orleabjr, IIL — Članico druitva "Vrtnica" it. 166 opozarjam, da «s bolj številno udeležujejo soj kakor "o m- do nedaj. Nekatere čUnlc« tu. di na opomin no pridejo, sato je sad-nja redna soja. katera so J« vrli Is dne l-j. julij« sklonite, da katera ČU-n,r* ^ ne udeleži sojo tako kakor »ahtevsjo pravila, to je enkrat v treh m«-*erih, bo kaznovana po pravilih. < f ho katera suspendirana, naj to r<-j krivdo pripiše sebi. Predsednico Jih dobi pod noe na seji, da je pre "»•lo ntroga sa članioe, sato da n« prihajajo n« sejo. Ker ml drugsče s m««0če dobiti članic na sojo kakor f* bi vnako Članleo posebej prfveaa-»n privlekla V seji, Ho v bodoče po-"topano kot omenjeno. — Prodsodnl druitva. f'"rrell. Pa. — Vso člane druitvs Movenec vabim, da so v polnem ito W-ij«,sejo, Id oo vrii dne 9 točno ob eni popoldne v na-^dnth proatorlh. Prosim, da se o-rtHein« vai. Zadnjo sojo nismo mo-v«* r*iiu na seji voč važnih stva-J. 'ato ao bile preložene na avgust ^-tek Jo točno ob oni. — Praak K'amar. , »sile, III. — Poživljam člane dru*tva Sokol It. 90. ds se zanesljivo ^i-žijo prihodnje seje. katera s« Vr"' dne p. avgusta v ""»ni. s, h ne vnem rada imamo voč ;«*">h ki Jih bo traka raMtf. '^ia bo deietnrtu dati dokro nasra-^ ^ iKMte v korist čteaetvs in S. M. ' i Nadalje naznanjam članstvu druityB ^kot, da kateri pošiljajo o-'"•ke i .MHimantem. da no pozabijo " "tledo, katera jo $1 JO na člana, ••cer p« Ig McKecsport, Ps. — Pozivam člane druitvs "Dalmatinsko slovenska alo-ga" it. 347 S. N. P. J., da pridejo na redno sejo ris 9. svgusta, in da donose jo svoje sdrese (nsslove) sa bolje urejonje društvenih knjig. Polog to-gs imsmo mslo razpravljati o pravilih in dati navodiU delegatu, kakor tudi dopolniti druitveni odbor, kojl ni popoln. 2elel bi, da prejmete mojo reslgnscijo (ostovko) in Izberete drugegs tsjniks, zspianiksrjs in nadzorni odbor, ker druitverfe knjige le to leto niso pregledsne. Pozdrsvljs vss — štefsn Turk, tajnik. GsUoirap, W. Vt Naznanjam članstvu druitva "Svoboda" M. 368 S. N. P. J., da se polnoitovilno udeleži redne dr. seje dns 16. svgusta ob 9. predpoldne v unljakl dvorani. Na seji se bo rszmotrivslo sarsdi sedanjih in bodočnih pravil. Nsproieni sto, ds do dobregs pre-motrito sedanja pravite, ds izboljla-mo, ksr je ikodljivego in dodsmo, kar bo soglaialo t duhom časa ter damo ns vodi ls delegatu, kstori bo zastopal člsnatvo dr. "Svobode" it. 863. Omenim naj tudi, da bodo priaostvo-vali ns seji člani bratskega druitva Štev. 367 is Wendels, W. Va., tor da-II navodil« delegatu dr. "Svoboda" it 368, da jih bo zastopal ns kon-ven ciji. Zsto vsi ns sejo, ds bomo skupno delovsli sa korist člsnatva ln napredek največje orgmnlzselje S. N. P. J. — Mihael Krlšmančič, Ujnik. Hackott, Po. — Drultvo "Rde« prapor poživlja vss člsne, ds se prebudite in pridite vsi ns sejo 9. svgusta ob S. dopoldne, ker imsmo reiitl več vsinlh stvsrl In bodo volitve novega tajnike tor da dsmo dobra navodila delegata. Prosim, ds ae polno-itevilno udeležite seje. BrsUki pozdrav. — 1/ouls Lajevic, zspianlksr. Sprlagfleld, IIL — Nsznsnjsm članom druitvs Illinois it. 47 S. N. P. J., ds se seja v messcu avgustu prične ob eni popoldne na mesto ob dveh. Udeležite se seje v obilnem itevilu, ker na dnevnem redu Je vsžns točka nsvodils delegstu, Jd vsa bo zastopal na prihodnji konvenciji.—I*ule Pekel, tajnik. jo bonio imeli vssk drugi torek v aecu ob pol osmih svsier. Ta na J ai vsak sapomnl ter naj so udeleži pri hod nje sojo dno 11. avgusta, kjer ho mo tudi razpravljali o pravilih v korist druitva ln jodnoto. Sporočili bomo nalemu delogatu, kako naj nas sestopa na konvenciji meseca septembra. Vabim vas torej, da se kolikor mogočo v velikem itevilu sagotovo udeležite, kajti to jo vsakogar doli nost. Vsak naj pove svoj« mnenje Č« nss j« več tudi boljle urodimo svoje stvsrl, kar ie potrebujemo, članom Jo tudi snano, da smo lm«Jl r dnevnem rodu radi drultvonoga sdra nika. Izvolili smo dr. W. Kmpl. Oa bo odsodsj naprej druitveni sdravalk. -Jos. Strle, tajnik. Trgovina s grozdjem kaže leto« boljle kot kdaj poprej. Cud-no naključje 1 Poatavodajci, ki ao izdelali znani zakon, najbrž niso niti slutili, da bo ravno postava. ki je bila namenjena za- treti kalifornijako trto. povape-ehrvetr* druitva, čo kaj ve sanj, pa j^j kot kaj drugega njen nisem dobil nič odgovora. Br. Novo-rolich Jo i mol tudi tri otroke v mladim, kem oddelku, kateri ao bili tudi črtani meseca Junija. Prosim toraj, da ao mi priglasi, dokler je lo 6aa, ako hitri napredek in rasvoj. V tem Izgledu so prav zanimivo što-vilko statistike, ki nam kažejo izvos kalifurnijakega svežega ltevia. W. V«. — Članom druitva Slovenski gosti ar" H. 217 naznaajam. da jo razpisan Izredni aaaement sa konvencijo po 80 centov na vse člane, ne oziraje se v kateri ras red kdo spada. To je, da U izredni aaeament mora plačati vaak član, naj bo aavaro-van sa kolikor hoče. To naj upoite-vajo bližnji in oddaljeni člani, da ne bo potom kakega prerekanja in ki-kanja od strani, kakor Imajo nokatoh navado. Isrednl asesmsnt J« sa prihodnje Url mesec«, in sic«r avgust, september in oktober. Toliko v prijazno naznanilo vsem nalim članom, bližnjim in oddaljenim, ki poMIJajo denar po polti. V glavnem uradu hočejo imeti vso o pravom času, sato naj tudi vsak stori svojo dolžnost pravočasno, pa bo vse v redu. - Brat*!*'« pozdrav zs dttiftvo It. 217, — Anton Jenko, tajnik. Henryetts. Okla. — Nasnaajam članom druitva Vtctorta It. 220 v Bryantu, Okla., da Jo stari Ujnik odpotoval od tukaj In meni izročil vss Ujnllko posle. Posebno opozarjam oddaljen« čla South, to kar jc društvo sklonil«. di poiujajo asesment sa drultvo VESELICE Barton, Okio.—Piknik, ki #e prir« dlJo dne 80. avgusta člani od drultvi it. 888 na Bartonu, kakor je bilo poročeno ie v zadnji sredini itovllkl »Prosvete, so bo pričel ob eni popoldne. Bratski pozdrav.—John Nnvak. Berberton, Ohlo^Tukajlni klub itt 282 J. S. Z. priredi v nedeljo, 9. av gusto, vrtno sabavo na farmi Johni Dubovskija. Prireditve kluto) ao bih do sedaj vodno dobro oblakane, pri (skujemo, da rojaki posotljo tudi osna Čsno prireditev v obilnem Itevilu. Nanum kluba j« plemenit, kajU pre ostanek vsake prireditve se porabi s« dober namen, zs nabavo podučnih knjig in literaturo, tor rasilrjenje de* lavsko razredne savsstl. Klub Je sled. nje do sedaj vedno v polni mori vrlil, ln bresdvomno bo vrlil tudi nadalje. Prireditveni odbor kluba uijudno vabi vso rojake in rojakinj« v Bsr-bortonu, Akronu in Kenmoru, da nas Odi potrebno. Ako nam bodo vramenaki bogovi nsklonjeni, bo sabava popoU nn, toraj rojaki, v 'nedeljo vsi ns plan v prosto naravo na sveii srak. Psrma Johna Dubovskija Jo večine rojakom ie dobro posnana, slučajno pa da kdo ne ve pravilno aa pot, naj se gredoč zglasl pri Johnu Jankovi-chu, 1216 N. 4th St., Barberton, O., kjer bo debli vse potrebne infbrmsri' Js. Na svidenje! Zs odbor: Martte Zelesaiksr. no, bo ia jednoto. — Antoa Pavlin, tfruKija v druge države ameriško Ujnik društva št. 806. | ^^ T||ko vWim0t dft ^ je U- vožilo U Kalifornije grosdja: leta 1916 —— 10.741 Želes. vos » 1920 — 2(1.728 M " M 1022 — 41.463 " " 1924 — 54.000 " ln letoa pa pričakujejo okrt>g 75.000 M. vo*. Tudi kar se tiče cen, se nimajo kalifornijski trtorejci čisto nič pritožovati. Medtom, ko se Jo prejšnja leta prodajalo grozd jo v Kaliforniji s težavo po 15 20 ull 25 dolarjev za tono, je bila cona v teh zadnjih letih stalno med 60—140 dolarjev za tono tudi lotos ne kaže sa enkrat nič cenojo, Čo ne celo dražjo. . OsL.Bq odprto le Šo vprašanje kako bi bita prizadeta trta v afu čaju, da bi zopet odpravili ali pa vttaj' omilili prohibičnl zakon Ugibati je soveda težavno. Mor da bl se grotdje scenilo, morda jm tudi ne, ker premisliti je tre-ha, da se zemlja, pripravna za obdolovsnjo trte, radi hitrega uaaedjovanja Kalifornije—kjer ae itak pridoljuje nad 90% vse ga grosdja v Zdr. državah—krč boljinbolj. Na vsak način pa b bilo tedaj trgovanje zopet lažje in varnojfte. Tako da končno 18. amqpdmentom v ustavi ali pa brc« nJega—trtoreja v Kaliforniji ima ne samo lepo sedanjost temveč tudi istotako sijajno ln aigurno bodočnoat. Ca se torej zanitnato tudi V za fvoj vinograd v Južni Kali fornlji. obrnite se brez obotav ljunja na svojega rojaka, ki,Vam bo dal drago voljo vsa potrebna pojasnila. Trgatev se ravno bil ža ln nI je boljle priliko kot rav no sedaj, da si prideto oglodat na lastno oči vinograd, ki bl ga radi aaml lastovsli. Vinograd z umetno irigacijo kadar je odražčon, rodi povpruč no i do 6, včasih pa tudi M do 10 ln več ton svežega grogdja na gker, atroftki obdelovanja ln zalivanja so pa neprimerno nizki; Uko Hi lahko sami predaUvljate čisti dobiček, ki ga danes prlna-ša irigutan vinograd. In k temu pa Ae dodajte—areČno življenje v Južni Kaliforniji s sasiguranim dohodkom! J .Z. List — P, 0. Uox 1120 — l^os Angel««, Calif, (Adv.) »lagovolijo posetitl oznsčenega dne. Mhor Jo na dela tor bo IKrbel vse Iteesemer, Mich. — Vabilo na pik* nik na 16. t m., ki pa priredi dru* štvo Bratska Slog« M. 2SS H. N. P. i. T« piknik bo v korist druMv« in v čast naše nove saetove, katero smo si nabavili. S tem tudi obhajamo 10-letnico natega druitva, kar Je bilo u* stanovljeno. Zato poživljamo tudi stranska druitva la zaaneo in prijatelje, rojake! Vstopnina Jo lOc zs molke, ženske so proste. Piknik ae prične ob 10. dopoldne na Zan žans«-nevem Parm Parku, Boad South, Kol-M Parm. Zatoraj vas vabimo, ds se udeležite piknika, kor bo prijetna sabava In igrala bo izvrstna godba, ds J« morebiti niste aliteli. pripravljeno b« s« prigrisek, do ae bo nihSs žejen iS lačen ter s« bo vsak lahko n«ma sal s pečenko. Skrbel bo a« pripre vo piknikov odbor. Zsto m svide a J« ns IS. avguste v obilnem Itevilu. — Prank Stempihor, tajnik. ____| |»s.—člsnatvo dr. Napredni Slovenci M. 800 S. N. P. J. vabim, da se poltv»itevlloo udeleži prihodnje seje, ksters se obderžsvs dne 9 svgusta 1926 v Slovenskem domu. Imsmo vsžne točks reiitl In vssk *lan in člsnics naj kaj prinese ideje o jod. notnih pravilih, da damo navodila de-ležat u, da bo lahko zastopal dr. n« konvenciji. Neki člani želijo ustanoviti Is toga d ni It v« ie eno posUjo in pri tem pa zahtevajo, da se bUrsJna deli mod obema poeta Jama Bratje In astre, pridite vsi na to sejo. da a« stvsr povoljno reii. se deli blagajn« •11 ostane cela pri stari itevllkl. Ns avldenje dne 9. svguaU. -Jefc« A. C,trm. predsednik Offleebr IIL— Poživlja«« 'lanlbe dnTtrVrtnle.lt 156 S N IVJ.da Ml udeležijo prihodnje eeje ^inolte-vilno drugo nedelj« * avgusU. i« n« tretje. Ns sej. bojno rasprsvljsle o pravilih in drurih ke- _ rtateih stvareh so društvo .n H»«to. _ J. AW, Ujnik Zsto pridite vse članice ns seK da! - „ bo potem kaklnege Galtep. Jt. Nes. — Opozarjam 8 sestsrskim posdrsvom!- Aotoaia VrnnVm |^rs in AlberU Krkovlrh. Simeur. Ujnica ake hočete Mt! člana S. N. P. J., ds -— ss takoj Jarite in poMJeu denar ss ledtsss Harter. Namenjam dr. aesoment. Sirar Je le posno. pa /lanom druitvs Svobodomi-^t It. 6» bi ie p-ravnale. sU se takoj pokri « NP j k M ' polnem Merite ga t s RrsU, to J« s« raju dobrin in Jodnoto naravnost na moj« i m« in nsBlov, kateri Jo spodaj. Nadalje naznanjam Članom nalega druitva, da Je isrodlta soja gl. odbo ra ra spi sala Isrednl saesment v u pravni sklad sa pokritja konvončnlh stroikov ln sicer dolar lo pol na člana, kateri so pa ima plačsU v treh obrokih, in. sicer po 60 centov mesec« svguato, septembra in oktobra. Nadalje posivi Jam člane druitva Viktoria it. 220 v Bryantu, Okla., da se redno udeležujete mesečnih ssj, katere se vrle vsako drugo nodaljo• v mesecu v nsvsdnlh prostorih. Sedaj nas jo malo članov ie tukaj, ako le vt IsosUnsto od ssj, potem se sploh sojs na morejo vriltl. Torej pridi to vsi n« sojo I Joha Rakoff, R; 2, Bo« M, Henryet U. Okla. ■ 111 n ' Braddock, Pa. — Naznanjsm «la-nom in članicam druitva "Napredni 81ovenci" it. 800, da so s prvim avgustom prične naklada sa iavanrodnl aaeament na glavni urad S. N. P, J. po |1.60 na vaaksga člana, ln sioor v treh obrokih po 60c ns msseo. to Jo avg., sopt. In okt. Lahko p« tudi član plača prvi mssoe za vse tri me-eoee 61.80. Toraj vsi i!«al,(n Članica upoltovsjte ker drugači n« prevzamem aaeamonU. To velja tudi sa članleo, ki so savarovane samo aa po-smrtnlno. Posebno prlporočnm od-dsljenim članom, kstori pollljsjo po polti svoj asesment. Obenem sopet oposarjsm čteue, da nlknr ne puhajte svojega asosmente pri drugih članih, kor jaa vam dam dovolj prilike in časa plačati ss««-ment meni. Kdor ss ns mor« ud«U* liti mesečne seje, n«j ps prinsse ns moj dom, 616 Wsshington Ave., «11 p« v Slov. dom 24. v mcsecu ob 7. do 9. zvočer, ker som Vsakega 24. svečer v Slov. domu, da pobiram aeoement. A-ko bo kateri član k temu prizadet, naj vaak eam sebi priplle, ker ako Ja« ne dobim denarja do pravega lasa, so član smstrs suspendiranim. To volj« z« vse Člans la člsaloe našega druitva. Ob enem tudi oposarjsm Člsne nalaga drultve, da se naj v največjem itevilu ude loti Jo nate prihodnje redno sojs, katera se bo vrlils 9. avg. v Slov. domu. Na tej seji se bo r«s-previjal« po valom mnenju o pravilih R. N. P. J. Vssk člsn Ims pravico sporočiti njegov s mllljenja in pred-loUti kaj koristnega s* člsne le sa naie organisecijo S. N. P. J, Znano >o vam gotovo, da se bo vriila 8. konvencija S. N. P. J. mesece srpt. Pozdrav! — Praak Pbalkvsr, tej-nik. ftfflsspia, HI. — Vsbllo trn veseli eo. kstem priredi drultvo "Krim" M. 466. Veselica se bo vrMte dne 16 «v-gueto n« M. 4, Wilsonvithj, pri ro Jako Nomanlču. Uijudno vabimo vse rojake, ds se ude teli jo nate veselice. Hossemer, Mick. — Nasnsnim članom In članicam, da Je druitvo sile-nilo na svoji redni mesečni seji II- julija. ds opomnim ie tiste člsne ln članke, kateri se niste udeUiill mesečne seje, ds Js članstvo potrdilo, da prispeve vsaki Član In člsnics 61.00 v drultveno blagsjno, ker vidite, da se nam J« Msgsjns Isčrpsl«, ko smo morali IzpIftčsU drultveno rastavo. Tudi vsa oposarjsm, ds Je v sapleni. ku potrjeno, d« član, ki se ne udeleži toga piknika, ki *a priredimo n« 10. t m. Je k osnovan s I* .00 Isvae. ti. ao le tiati Člani, ko so po "kontri" in bolni člani. Zsto upoitevajte, kar Je v sapienlku, do no bo ksklnoga prerekanja — Prank Stemplker, tajnik. ud« ležite druitvene sejo, kaurs se^ rrU\M 9. avpmte Pre«k GeslelJ, UJnlk drvitv« It PROLKTARBC J« slovansko glasil« «o«UUstl. čns strank« v Ameriki. Vaak delavec In rojak, ki ao osmima s« socteUaom, bl gs moral vedno čiutl, kor vaa kale pravo sliko sodalhma Naročnina anaftn $3.00 m loto. 91.76 m pol lota. Naalov: PROLETAREC, 8689 W* SOtk Bt CHICAGO, ILLINOIS. knjigi VAŽNO J« ss vsak«ga rojaka, da v«o avoje noUrake posle poveri odlnolo Iskuienemu notarju. Podpisani Imsm dolgoletno prakso v lsdslo-|| vanju kupnih pogoelnluJeJ« e alu-čaju potrebe. Pridite osebno ali po pokličite eaeg« teh trah telefonov i Telephnnei No. 6042 Peoplee Underteklng 0«. mu P. Markorieh 6041 Pn»ntonM Tlg. Oo. _ I pogrelinlaki /avod, Kronlennr, Kana. Nteven. P«. — Druitvo alov, brv. sloge It. 241 S. N- P. J. posivlj« dol nUterje od lotov, ds kdor te ni dobil delnice plačane od druživa, vaak naj ee gteri ne Uje'ka tega druživa | I« vsak naj polije pra je rodilo najprej medsebojno za upanje. Dolgčas In pa pojavi lju besni, ki sta jih imela priliko o-pazovati pri njima poverjeni ži vini. jut ao sčasoma zbudili v njiju arcih ljubezensko hrejvnenje. kltero je |s>stajalo tem močnejše, ker ga zaradi zapreke, ki ju je ločila, niata mogla nikdar u-tešiti. Odtod njuni vzdihi, ki sta stalno. Ohladilo ga je samo mal ^e in za trenutek. Ko pa jo ponehala utrujenost, povzročena pri Jernaču po pokanju, pri Maruši po trkJjanju, jima je postalo dolgčas in vnovič je vzplam-tela ljubezen in še z večjim plamenom. Po vsem je bilo soditi, da pride v kratkem do arsšae razrešitve ali pa do pogubne katastrofe. In tako je tudi prišlo. Nekega soparnega popoldne, ko so bili komarji in mušiee silno nadležni in zato živina akraj-no nemirna, ae je polastila tudi Maruše neobična vznemirjenost 8 pomenjJjivimi poudarki je pela ln neštetokrat ponovila: Zavihaj si hlače, pa pridi nocoj! To je Jernaču globoko seglo v srce. Začel je vnovič resno premišljati, ali bi se vendar ne dalo na kak način prebreati mlakuže. Da bi jo namreč preplaval, o tem ni mogel misliti, ker ni bil plavanju vešč. Preostsjsk) mu je torej samo, da jo prebrede. Sicer je že večkrat nameraval to poskusiti, toda ostalo je zgolj pri nameri, ker mu je bila voda pregloboka in premrzla. Tisti večer se je pa opogumil in sklenil za trdno, da izvrši svoj nsklep. K temu važnemu koraku pa ga ni privedlo samo hrepenenje po Maruši, ampak še plemenitejše čuvstvo, namreč skrb za njo in bojazen. Vse je namreč kazalo, da bo po soparnem popoldnevi nastala viharna noč; te pa se Je Maruša hudo bala, kakor mu je dala razumeti z različnimi znamenji in klici. SIcer se je pa tudi njemu samemu zdelo krat-kočasneje, prebiti tako noč v družbi ko v samoti. Ko je torej legel mrak na planino in je v nasprotni strani za-plapolal ogenj, ki ga je zakurila Maruša, da bi si skuhata mlečne kaše za večerjo, ki pa naj bi bil njenemu Leandru obenem to, kar je bil nekdaj Leandru iz A-bida Herin svetilnik, ai je Jernač zavihal hlače čez kolena In se spostll v mlakušo. In od kraja je Šlo dobro, dasi mu je mrzla voda polagoma ohlsjsla hrepenenje na dnu ležeče blato pa zadrževalo noge, da jih je komaj pulil iz njega. Ko pa je pribre-del nekako do srede, sa je tako globoko vanje vgreznil, da ni mogel ne naprej, ne nazaj. In ko bi bili ml tako neusmiljeni, kakor so bih olimpaki bogovi, ki so sicer sami radi dobro živeli in vroče ljubili, katerih pa je bila sama zelena zavist in škodoželjnost, kadar je šlo za srečo in ljubezen kakega smrtnega zemljana, ln ki so, kako* nam pripovedujejo zanesljivi igodo-vlnaki viri, v morju ugonobili tudi nesrečnega Leandra, ko je plsval k svoji ljubici Heri, prsv zaraditega, ker so jima savidali sladke poljube in tesns objeme, pravim torej, ko bi tudi mi bili tako neusmiljeni, bi zaplssli tudi ml, da je Jernač utonU v tej mlakuži. Ker smo ps usmlljenej-šega srca ko nekdanji Ollmpljani in čisto nič zavistni, tako da vsakemu smrtniku, tn bodi tudi le preprost kravar, prav iz. srca privoščimo vso sladkost ljubezni, zlasti pa, ker ne maramo uda-rltt resnici v obraz, ki se glasi, da se je Jernač srečno iskobacal iz mlakuže, zato belešimo to dejstvo z vsem zadovoljstvom, dasi moramo žalibog priznati, da zaenkrat še ni dosegel svojega namena. Po daljšem naporu sa mu je namreč posrečilo, da je izpulil noge iz ilovice; vendar pa zaradi strahu in mraza nl silil več nsprej, temveč se ja obrnil ter se slednjič ves moker ln blaten privlekel do svojo kolibe. Ko pa je legal apat, se je priduŠeval. da rajši pozabi Maruše, kakor da bi se še enkrat izročal blatu in vodi. tn po prestalom trudu je tako trdno zaapal, da ni kar nič ališal viharja, ki je ponoči buča! okrog njegov« kolibe ter^ lomil in ruval drevesa. Odtod pa tudi veliko presenečenje, ki ga je čakalo drugega dne. Ko Je namreč šel k mlakuži. da bi ai ogledal kraj. kjer ae jo prejšnji večer boril s vodo in In tepec bi moral biti Jernač. ko bi se ne bU poslužil te od neurja mu ponujene ugodnosti. Toda Jernač ni bil tepec in zato se je je poslužil tisti dan in ae je je prav pridno posluževal tudi ostali del poletja. Ko bi bfli mi takšen,mojster sloga, kakršni niamo, bi imeti sedaj najlepšo priložnost, da bi o-riaaJi z minuciozno natančnostjo in s psihološko fineso, a kakšni mi čuvstvi se je po toliki zapreki približal Jernač Maruši in »a ruša Jernaču; kako je Maruša od sramežljivosti zardela in po-beaila oči, ko je stopil Jernač pred njo; kako ata razprostrla roke v objem in strnila ustnice v poljub; in slednjič, da je zadrh tela vsaka mišica na njunih telesih, ko se je v kipeči ljubezni oklenil Jernač Maruše in Maruša Jernača. Ker pa takšen mojster nismo, zato moramo opuatiti to lepo priložnost, vkijubtemu, da se nam povrne težko kdaj vdru-gič. Tolažimo se pa z zavestjo, da se nahaja med našimi čitate-Iji menda vendar kateri, ki je, če že ni sam izkusil enakih objemov, poljubov in drhtljajev, vsaj že čital kdaj o njih v kaki povesti; ako ne, da pa še utegne. In ta zavest z našo nezmožnostjo vred naj nas opraviči, da po-hiUmo naravnost k zadnjemu dogodku, ki še spsda v naše področje. Ko se je poletje nagnilo in sq začele briti mrzle jesenske sape čez planinske goličave, je bilo treba Jernaču in Maruši misliti na ločitev. In slovo ni bilo lahko. Otožno je pel Jernač, goneč čredo v dolino: Po dolin'ci je ivje, < / po planin'cl snežek gre. Zdaj boš sama ležala, o j ti bore dekle! Maruša je pa ihtela, ker od žalosti ni mogla peti.. RAZNEVESTI DOUGLAS FAIBBANKS PET NA PLATNU. ZO- Chicago, m. — Po večjih gledališčih se že cele mesece ni Jca-zala nobena Fairbanksova slika, daairavno ljubilci filmov radi vidijo predstave tega igralca. Zditf je izdelana noya njegova sUIjA "Don Q", sin Zorra, katero nejo razkazovati v Balaban Katz Roosevelt Theatru v pondeljek. Don Q" se lahko primerja po živahnosti vsem dosedanjim Fairbanksovlm slikam in obč^-. dovalcem tega igralca in atleta, privablja nazaj spomine iz drzo-vitih igralskih činov v "Treh mušketirjih" in v "Mark of Zor-ro". Pri tej predstavi Douglasa podpira veliko osobje igralcev vključno z Mary Astorjevo, dekletom, ki je poznano po svojem klasičnem profilu. CENA KRUHU JE PADLA BULG ARIJI. Zofija, Bulg. — Letošnji pridelek pšenice je izredno dober in cena kruhu Je pričela padati. Pridelali so okrog dveh milijonov bušlJev pšenice, tako da jo bo ostalo še tri in trideset milijonov bušljev za izvoz. HUDODELEC SE JE POSLOVIL OD JOLIETSKE JEČE. ' Joliet IIL — Medtem ko polk cija išče ubežna kriminalca Te-dy VVebba in njegovega tovari ša Frank McErlana, je ušel nevaren kriminalec Stanley Kra-mer. Pazniki so se razkropili na vse kraje lovit ubežnega hu dodelca. toda uspehs še niso imeli dozdaj. Stavka bančnih nalnžbencev ae še šili Pariz, S. avg. — Danes se je šele prav razmajala stavka bančnih uslužbencev, ki traja že nad teden dni v Parizu. Po vaeh provincah ae je razširila. Ko so hoteli včeraj stavkarji imeti zborovanje v Louvru, jih je razgna-la policija. Celo na borzi so za-stavkali. ampak samo za nekaj minut. Ko je bila ura najbolj jim dajala duška v vezani beae- blatom. Ip pa tudi. da bi Mani A i nujnega posla, so uslužbenci kar di in mogofno zvenečih akordih, in aicor Jernač z bobnečim basom, da Je odmevalo od skalnatih rolMiv nalik votlemu gromu Maruša 1* z nežnim »opranom. da Je šuštelo po bukovju, kakor aaduhti. kadar smukne podlasica po oseh lom listju. Toda niti petje, niti poksnje z izruvanega dreveaa ln bičrm in trkljanje po rebri jima, kakor po brvi prišlo pi moglo utolažiti hrepanmjs za- stran. izdaleka poročal o ovojih anoč- prenehali in se nekaj minut re-njih dogodljajih, Je zapazil v avo- žali v obraz bankirjem in denarje začudenje, da Je na naaprotni nim prekupcem. atrani vihar podli mogočno bu- Zahteva atavkarjev se v prvi kev in jo položil počez vodo. U- vrati glaai, da ne ame nobena ko da je bilo treba le nekaj kora- kazen zadeti stavkarjev. Pol«v kov iti po vodi, potem pa ae je tega zahtevajo plačo med stav lahko zlezlo na vejevje In deblo ko. priravnanje plač k cenam za ae Uko življenjske potrebščine, splošno na ono revizijo plač. pokojnino, prizna- 1 nje unije ln drugo. lft-leUi Nashua. N. H. — LouU Lom-barde iz Merrimacka je po dalje-šem izpraševanju priznal, da je v družbi 15-1 e t nega dečka umoril sUri sestri Helen in Glogiana Gillis v njuni hišici. Z gor ječami aU ju tolkla toliko časa po glavi, da sU bili mrtvi. Zločin sU izvršila zaradi ded-Afine. Lombarde je izpovedal, da mu je lWetni Charles Lefe-bre, JU je služil pri sestrah> pomagal pri umoru. Lefebre mu je povedal, da ga sestri ljubiU in da sU mu obljubili zapustiti vso njuno imovino. 8vetoval je, da je zato najboljše, da ju ubijeta, da dobi njuno imovino, ki si jo lepo razdeliU med seboj. Sla sta akupaj na dom sester in na dvorišču sU pobrala vsak debelo gorjačo, s katerim sta pričela udrihati po sestrah t»-koj po vatopu v hišo. Udrihate ste, dokler ste dihali. Nato sta vzela listnico z denarjem in razdelila denar med seboj. Po izvršenem zločinu ste mirno odšla. : MUMUE STARIH PREBIVALCEV V UfAHU V MUZEJU. Sa* Lake City, Uteh. — V malem muzeju mormonske cerkve je shranjeno orožje in orodje starodavnih prebivalcev, ki so prebivali v skalovju in v južnem delu. sedanje države Utah. Poleg orožja in orodja so hranjene še druge reči teh prastenovnikov, ki večalimanj pripovedujejo, kako so ti ljudje živeli v oni stari predzgodovinski dobi. Ti prastanovniki so znali o-hraniti tudi mrtva telesa, 4a ni-ho razpadla, ko so jih vložili v skalnate dupline. V muzeju imajo zdaj več teh mumij. OPEKARSKI DELAVCI ZA- ^ STAVKALI. P ''* _ 1 Za 120,000,000 stavbinskega dela ustavljenega. KOKOfil. Chicago, IIL — Zamorec, čigar ime še ni dognano, je skušal u-krasti štiri kokoši Harry Bur-gerju in Eugene Walmanu. Ko je zamorec pograbil kokoši, je Walfman pritekel iz meanice s samokresom in je oddal na zamorca več strelov, ki pa niso zadeli. Nato je Burger tekel z velikim nožem za zamorcem in ga dohitel. Zasadil mu je mesarski nož v trebuh in ga umoril na mestu. Kmalu se je zbrala okoli Waldmana in Burgerja velika množica zamorcev. Le policiji je zahvaliti, da se njima ni zgodilo kaj hudega. STAROKRAJSKI SLOVENSKO GOVOREC ZDRAVNIK Dr. Avram Dandjersky •US Commercial Ave., 80. Chicago, IIL—Liacoln Bldg Talafaas Ba. Cklcaro, S42S Ne ar York, N. Y. — Spor med ometači ln zidarji je stopil v nov stadij, ko so zastavkall opekarski delavci v vseh opekarnah, Ustavljenega je približno za $20^000,000 stavbinskega dela. Nekateri trdijo, da so te potezo izigrali zidarji, ker so svo-ječasno zastavkall ometači v New Yorku, Chicagu in Philadelphiji. Spor med zidarji in ometači traja že od meseca marca, ker so zidarji v Floridi odpravljali delo ometačev. ČUVAJ ZDRAVJA NA V) DOMU. Voda je imenitna, V8a lišča ao poln ji Vsako kopališče ima rešilno1^ Ali imate vi tudi čuvaja n»l jem domu? Trinerjevo 1 no grenko vino zasluži ta Ono čisti vaš . želodec in odstranjuje strupeno nei snov in spravlja v red Mu, nerede. Bolezni najlažje najd svoje žrtve med osebami {L rlh želodec ni v dobrem ittH Srce takih oseb je oslabljeno zastrupljena in bolnik 8« ' boriti proti težkim neprila kadar ga zadene bolezen, tega je važno, da se ohrani „ dec v dobrem stanju. StoritT z uporabo Trinerjevega gr« ga vina. Na to zdravilo se M vedno zanesete! Ce vam vai karnar ali trgovec z zdravili more poptreči, pišite na J<*-Triner Company, Chicago, iT Pri izvinjenjih, oteklinah in trujenih nogah se poslužite nerjevega linimente, kater uspeh vas bo presenetil! (Advjl NAJBOLJŠE VRSTE na nlogi importiraae LUBŠS-HARMONIKE nemška, krajnske in polno-vrstne ali chromatične; tri In štirivrstna, dvakrat trikrat in ftlrikrat uglašene. Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi še rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov. ŠL0U SKUU 328 Epeilon Plače Brooklyn, N. Y. Izdal aem novi cenik Domačih Zdravil katoaa friptnb Mast. Kaalpp ▼ knjtrf domači zpbavnik Mlto tekaj po braaplaial oaalk. da «a asto a 1UI4J1 pSfikt pri nhk) mroamuNo obodjb u t jucoslavijs. kOM ■ rlittM, I« fuMarum ' aaa. a i». tt ia rs«* daio*....ts.M »ollraaka a rtalkom, M. 19 ia ........ ..........II .M ..................9tM pm IS mM« Stopila« arodja Srnaai kamoa Pmlaa ........ MMika — t to; »IU—im poltalna Math. Pezdir Bes 771 Cltjr HaU Sta.. KSW TORK. N. T. ..li.t» ■■■■■■■■■■■■ E MEŠANIM BLAGOM TRGOVINA itdb RH8i irocirljA tUL Bo tMo ftAMNhli P® tirf^rfllttO ^^^ ^a Lovlf G rožnik, Obrirj, Pn. im i R I F. KERŽE 1142 N. E. DnRag Rd. CLE VELAND, O. 8. N« P« J. tirtUtvom: 11 Ja In ttrage. pasi Ca na sia. b naslov te Mhh dobtti najboljša blago sa aaMJe eaoa. Hsšrtl Is vasrd SASTOKJ. POOBBBMIK JOHN A. BUDILOVSKY, 2611 So. Lnwndafe Ave. CfiSCAGO. ILL. Pol bloka aevarno od S. N. P. J. urada. Ba priporoma rojakaas aa vaak ahitaj. Talalm Uwsdals MS0. M. Mladic & J. Polacek JAVNA NOTARJA ' 1334 Weat ISth Street Chicago, DL ladalojeva sotaraka šala aa tukaj la stari kraj. DalaaM pra-faja aa dabsvo avajaav tajšaraga kraja, kapea pogodba. Poaoja- laformadja ta, dalo Mm ia pravilno. M NBITE ti lOHEjU ZMUMU TUAJ I ZAČETKI! 8kuAnja o€l. Ako sU sa navslUsH rasnih po-akuienj, todsj pridit« k prsvamu specialista In ▼idoli vodot« razliko ▼ adroTljonju. M«ja tado^to sdravljonjo daluja kot Ur v alutajlk aa: Utrajano iivc«. — krma bolotni — konatrikdje — žila — mahur — rana — »Kara — oteklo i I aaa — vodna In dru t* anak« bolosnl — rraniro — oblati — Jotra In ftalod^na naradnoati — tisto ftllo to Zmerna cana. Nobanafi idravUaaja po* t* Pridi ta oaobno. En obisk vsa Govorimo alovanako. aaCZFLACNO POJASNILA IN NASVETI. AN ate ta tonite* T Ako no, tedaj pridite k mani «a Ako ate bolni, pridite fta danoa k mani In no oo kolMn s VoHkokrat (dravij* to vaka *a vaa *nm to laaal, doCim l*a f •• niai trakuijo. bt kS omani trakuijo. w vattrat UudJ« toMK aa vMati M morali uamlljanja vr» trakuijo. m lahko aato. da Ja praMtol JaS Trakuija potoa najboijll dai vato aNtopk Ta naJboUdi M Ja namonjao, da tooaatf alt kri. rraaoj aotovo saamonja aavM> kulja. Selim ao mmakltaa anamanja MS toka. pokrit JotSk, avt, paliaa v bkk poaoato pljuvanj«, atob okua. iap^vaaja, » prabava. omotica, clavoboi. trni kotobarii km adl, rmana kola. iaauba teto, nobaaaaa dala. Napadi boUaatl ao m »manjM S iaainiii. ko aa Ja odatranilo trakuijo. TM Ua, ki Ja prilaaala it totodaa v aapaik, J. b vadkrat ko«a uamKiia. V to. i k doaato topMl potdaaaUb tovijav. Vi ao amrate P lata ti »m vod, da aa ianabite tesa atraiaaa* i«"** Boijlo Ja. da pUlato aa dobro •dravlle, H da bi pladali vali aorodaiki u val MPS Narodite daaaa Laatan aa 111.41. Na afekt te da Jatri, kajti Jutri bo ampoto to pwpmi Nikdar no kupujte aanoalb nadaaamUa*. ktjtf dobro adravilo atana tottf, alaba adraHk » IkoduJ.jo. Lastea prodaja aaaao Laul Ca, •H Laaal Bidf. Bo« Ht, Pituborth. N To Ja nolkodijivo tudi to aimau trakalk Za aavaravanja aavojlka pridani t« M mm-a O. D. aa aa padUJa. _ NAPREDEK "Prosveta* piše za blagostanji ljudstva. Ako ša strinjsš s bJ» nfcn! Idejami, podptčsj trgovk Id oglalajo v Prosveti. - V » logi Imam vae blago sa mri* nja potrebščine po zmerni cm. ANTON ZORNIH > ; Henaine. Pa. Zastoj nadaipivim l nurlifnim bolnikom. aaradja ItoMa, aa boSbo ate atort to a* v Aaa |**tol||7ft'*"J^| Akm] mS aa --aadraaUtoa. M ao M • mS P tatol af »oaeeeseeeosao a aeeeeeaaoeeaaaseeoeO#e ................1 .....'