Boj soper zakon, sole in konkordat Ka cedilo djal. Branko - ČuS. Pri sv. Leaartu v slov. goricah je zbrano okrajao zastopaištvo, ima se aapraviti prošaja do visoke zboruice poslaacev naDunaju: aaj nkorajžao" odpravi koakordat, kristjaBske sole m crkvene zakoaske postave. Neka modra (!) glava *) odpre usta ia govori: ,,Včeraj so tam gori pri sv. Barbari spiivaao crkev žegaavali — kakor Vaai je zaaao ; — *) Bil je nekdajni bogoslovec Wabuschegg, vulgo Babosek, kije tako lehkomialjeno in babje govoril soper crkev, redila. ktera ga je zastonj Pisatelj. no tam so bili tudi naš škof. No pa aašega Bezirksvorstehera aihče fli povabil. — No, da pa zveaio, kaj se tam godi, so aieae taviia poslali gledat. No glejtc, ko bi koBkordata ae bilo, bi se kaj takega ae snielo zgoditi; — kajti poprcj je bila dolžaost farmeštroai tudi gosposko k takim rečem povabiti. — Da so šole za aič, vsakdo zaa, — tega je crkva kriva; prcveč se katekizaia uči. Tudi so mešniki preveč saaii svoji; vera je zaotrajaa reč, ktera Bikoaiur nič am ne gre, — ia dobro bo, če za naprej mešniki ae bodo zamogli več ljudi z žaadarmi k spovedaici goaiti." — Te besedc so toliko prepričale, da je razua 3 zmed 22 aasočib zastopaikov vse po koacu stalo, ko se je za prošnjo glasovalo. Ne bote se tukaj človek sponunja prošeuj ia razgovorov, kterc so druga mesta ia trgi ia zakotki po svetu poslali. Dvojčki so si, podobni kakor brat bratu. Povsodi eaaka naglica in lebkoraišljeaost. Naj bolj žalostao pa je, da budobija lc z aevedaostjo baraata. Skoro aibče ne ve, kaj je konkordat ia ga veadar pomaga odpravljati malo jih zna, kaj poaieai ločeaje šol od crkve, redko se poaiislijo nasledki nove zakonske postave! *) Vidi se, da je koakordatoborcev še aekoliko sraai, — o iiovem zakoau aaj aieaje govorijo. Morebiti se tudi bojijo prostega Ijudstva, posebao ženskega spola. Zakaj, ko bi žeaske drobao zvedele, kar zbrafli dohtarji aa Duaaju skle- §ajo, bi brž ko ae z burklami ia veslicami šle čez svoje ede, ki so za ta aovi zakoa prosili. Gotovo je to nasprotnikov naj slabša stran, zato jo tudi tukaj aaj prvlje aa rešetko denemo. 1. Kaj pravi aaša vera o zakonu? Toimavsakdo ZBati, namreč: zakoBska zavcza je med kristjani zakraineat. Le smrt jo razveže. 0 vseb rečeh, ktere zakrament ia nerazvezljivost zakona zadevajo, ae sodi niti Dr. Miihlfeld, aiti Rajhsrat, arapnk aamestaik božji. Zakaj Kristus ai prašal ne Pilata ue Heroda, ko je oblast vse zakraaieate deliti ia vse vernike vladati apostolom ia jihovim naslednikora izročil. Zastrau zakoaskega staau je pa gospod očitao ia razIočbo rekel: ,,Kar je združil Bog, tega naj človek ue loči." Tudi sv. Pavel se ne malo ni brigal za riinskega Neroaa, kedar je Koriačaaoai pisal : ,,Tem pa, ki so ožeujeai, ae zapovedujeai jaz, arapakGospod : žeaa se naj od moža ae loei; ako je ločeaa, aaj ostaae saaiica ali se pa s svojim ruožera naj pogodi; ia tudi mož aaj ne odpusti svoje žeae." Takošae so postave katolške crkve. Koaiur aiso všeč, pa naj pobere šila ia kopita in hajd med drugoverce! Vsaka družba, še ,,guthajlarji" iaiajo svoje postave. Kdor jib ae spolBnje, kdor se aoee podvreči, mu dado slovo. 2. Kaj pa aasprotaiki rečejo? So vsema drugače, četnur se ai čuditi. OgroniBo je Bamreč število slabovercev, kteri aeuaierjočaost človeške duše ali tajijo ali ae porajtajo. Zato jim pa tudi Bi mar za ediao pot, ktero je Kristus do srečae večaosti pokazal; — ia dosledao so takim Ijudem tudi mešaiki odveč — še celo škodljivi, ker jih vsaka črna 8ukaja nebote spoaiinja, da še Gospod Bog deset zapovedi svojib ni preklical! Veadar, ker takošai ljudje v sebi čutijo aagoa svojo žlabao krv ploditi, so primoraai, vsaj pn žeaitvanju pred duhovDa priti. Teaiu se mora v okoai priti. Ia glejte! T Dunajsketa rajbsratu se je aasel pomoČBik zaželeai: Dr. Miiblfeld! Ta je osaovai bovo zakoBsko postavo, po kteri 8e zakoa so vseaia odmakae crkveai oblasti. Postava je precej obširaa; naj važniše točke semkaj postavim: l.zakoa druga Bi, kakor posvetaa pogodba ali koatrakt — ia seiaia za uaprej pred posvetao gosposko oklicavati ia sklepati. 2. Vera ni zadržek zakona. Kristjaa se lehko ženi ali moži z Judom ia Turkoru ali če hoče s cigaBom. 3. Mešaiki, menibi ia nuae saiejo v zakoa stopiti. 4. Zakon se zampre razvezati — ia razvezaai se sopet žeaiti ia možiti, kakorjim Ijubo ia drago. Braako-Čuš temu druga ne pristavi Bego: ,,kdor bere, naj umi," — ali kakor 80, ,,Novice" pisale: nhopsasa, hajsaaa, zdaj bo v Avslriji prav ,,fletao". Čraa tabla aa sreajskem hraatu ali zaaiazaaih drerih boimela oklice; oče župan pa bo poročeval; kropil bo s tinto ia s špago poročeaim roke zvezal. Če se potem bovo zaročeai aprejo ia se začao pisano gledati in krvavo raztepati, bo nova postava k malu *) Bog me tu velja : BDas Jahrhundert gebildet ist, der Esel Stroh und Disteln frisst." — ali naški: Brcko: ^Dobro jutro fejter! veste kajnovega? Frcko: nhatt? Brcko: nDa ste tak verfluhtigtumasti", pa še tejga kar ne znatc! poaiagala. Kar je župaa zavezal, zaraore tudi razvezati. Potem se zaraore sopet drugo žeaitvaaje aapraviti. 0 blagi Mliblfeld, to je pač preveč veselja; — ee bo le tudi deaarja za toliko ženitvaaj ! Kaj ne Sloveaci, to je gotovo zmed noviaii rečtni aaj boljše? Huda je, da še pristojaega iraeaa aiaianio za aovega gosta. Vrla ,,Danica" rau je aavrgla iaie : ,,za|>lotai zakoa", Nemci pa ga s celo ncinsko besedo zovejo : Civil-Ehe. Hekaj za prpsuiislik narudnjaku (?) R. Iz sloveaskega fcjtajerja piše aeki narodajak R. v nReform-o" 5. decembra o politiško crkveaem duhu pri nas, ter hočc, ker po ajegovi aiisli slov. časopisi resaice povedati se neupajo, resai c o svetu odkviti. Radovediii smo v roke vzeli ta dopis, ker od začetka toliko obeta; pa očitao rečemo, da resaice aismo zvedeli, dosti pa zaiedeaib stvari. Prvič je dopisaiku jako žal, da se dubovščiaa za koakordat pogauja, češ, da prosto Ijudstvo tej stvari ae bode k zniagi poaioglo, kakor je dopisaik R. tudi prepričaa, da je slava duhovščiae že zdavao v očeh ljudstva oteraaela! — Da je to precej debela laž, vsakdo ve, ki sloveasko Ijudstvo pozaa. Kedar hočc vlada o kakej stvari ljudi podučiti, se obrae do duhovščiue; kedar so volitve, ia aarodnjaki žele, da bi se ljudstvo ae opeharilo, se obrnejo do duhovščiae; kedar si pošteni ijudje ae vedo pomagati in svetovati o kakej stvari, poprašajo domače gospode; kedarkoli se boče kaj važaejega izpeljati, se aaprosi dubovšMaa za poaioč. — To je veadar očitea dokaz, da iuia Ijudstvo aaj več zaupaaja do svoje duhovščiae, ia veliko izgledov aara bo težko zaaiogel dopisaik R. povcdati, da bi se bilo ljudstvo vkaailo v svojem zaupaaju do svojib duli. pastirjev. — Slave duhovščiaa le pri oaiu vcč nima, ki so ali po spačeai oliki, ali pa avoji aečimuraosti vero izgubili; ia da je takib tudi med Slovenci, kdo bi se čudil, vsaj raste — po aauku Gospodovem — povsod v kraljestvu božjem na zeailji lulika med pšeaico. Na dalje govori do])isuik R. o posvetaem razumaištvu (iateligeaciji) med Sloveaci, ia pravi, da oao ai posebao prijazuo ne koaltordatu, ac duhovski samovlasti (begemoaijij. Da se pa slovenski olikaaci veadar ac oglasijo, temu je po misli dopisaika R. vzrok to, ker se oai boje, da bi sloveaska duhovščiaa aarodao stvar zapustila; ker se kraajski aarodai veljaki za koakordat potezajo; ker so državni poslaaei slovcaski aesložai ia aeodločai. Toraj — sklepa dopisaik R. — je začasao molčaaje sloveaskib olikaacev zgolj politika po priličaosti. — Prav hvaležai sino dopisaiku za odkritosrčnost jegovo, čeravao je ž njo jako slabo se prikupil svojim privržencera, v kterib imeau govori. Spodtika jim namreč grdo sebičaost, češ, da le zato še zdaj aočejo očitao rogoviliti soper crkev ia duhovščiao, ker še dubovaikov potrebujcjo za svoje aarodae naaieae, ker se veljakora aa Kraajskem nočejo zameriti. Ko bi vsega tega ae bilo, posebao ko bi dopisaik R. se svojimi olikaaimi sorojaki videl, da slov. poslaaci v Beču čvrsto stoje za narodno stvar, pa bode Sloveaija zdaj ia zdaj vse okovc otresla ia vnovič prerojena ia vsa čvrsta vstala: bi že zdaj slovenski olikaaci z aeaiškimi liberalci vred očitao stali med protivaiki koakordata. — Duhovaiki vaui to aeiaožato sebičaost toliko rajše odpustijo, ker mislijo, da jibjeleraalo slov. olikaacev, kteri iz tega sebičaega vzroka biaavsko prijateljstvo do ajib kažejo. Naj bo pa dopisaik R. uverjea, da duhovaištvo ae bode z eaako mero sloveaskim olikaacem merilo, ako ti očitao začno crkvene pravice aapadati, če še se do zdaj ae upajo; dubovaištvo aamreč ni zato aarodao, ker si hoče s teui časti ia simpatije dobiti pri sloveaskih olikaacib, ampak zato se poteguje za aarodao stvar, ker to tirja jega poklic ia katoliški duh aaše svete vere. Prava o 1 i k a našega Ijudstva, kakor vsakega aa svetu, aaj bolj pripomaga tudi crkvi, da zamore prav vspešao delati za večni blagor avojih veraikov; zatoraj mora kat. dubovnik tirjatiin pospeševati tudi narodae pravice, narodai razvoj, ker mu je to prav dobro sredstvo, da laglje dubove vzbuja ia za večae resaice ia dobrote vaeaia. Pametai dubovniki bodo tedaj tudi zaaaprejt kakor v pretekli dobi, ko se olikaacem sloveaskim aa Štajarskem aarodaa zarja še danila ni, prijatelji slov. aaroda, slov. kajiževaosti vedno ostali, uaj si ravno olikanci očitao prestopijo v tabor crkveaib sovražaikov. — Sledajič za daes 8aaio kratko dopisaika R. vprašarao, kaj misli govoreč o dubovski samovlasti? Ko bi zares dubovništvo toliko oblasti, toliko moči imelo, bi pač ne bilo sedaj sovražaikov crkve, kot listja ia trave; bi po noviaah ia zborih se ae zasramovala tako grdo sv. crkev in je služabaiki. Le puhle glave zamorejo prikimavati, ako se dea deaešaji še govori o samovlasti duhovaikov; to je — prazao strašilo ia eaa tistib besed, ki jira pravimo: Schlagworter — prazae kvaate ali aiabaaje po mescu. (Konec prihodnjič.)