Ptuj, 22. decemtKo 1967 Št. 50 Leto XX Izvod 0,50 N din, 50 S Hin TE DNI PO SVETU Oairies j Realno gospodarjenje —j KK Slovenska Bistrica Pesnica ne bo več poplav-' Ijala — 2. stran I ZK ob 30-letnici tovarišav Tita kot generalnega se-* krctarja — 3. stran ; i Voda in turizem v Mako-j lah — 4. stran ^ i Vzgojna vprašanj^ — 5. stran / ] V Zgodovinski sestavki — 6. stran ' j Za vsakogar nekaj — • 7. stran ZADNJA LETOŠNJA SEJA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ V četrtek, 28. decembra, bo pri- hodnja in zadnja seja skupščine občine Ptuj v tem letu. ZU SEJA OS LJUTOMER Danes bo v Ljutomeru seja občinske skupščine Ljutomer, na kateri bodo obravnavali po- trebe občinskih organov in dru- gih porabnikov proračunskih sredstev v I. tromesečju do sprejetja občinskega proračuna, o veterinarski in vcterinarsko- inšpekcijski službi v občini, o gospodarjenju v občini za de- vetmesečno obdobje, o spreje- manju sprememb odloka o pro- računu otočinc za leto 1967, od- loka o občinskem prometnem davku, odloka o odstotku sred- stev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioni- ranje stanarine v občini Ljuto- mer, -p POMLAJEVANJE ZK V BISTRIŠKI OBČINI Na zadnji soji občinskega ko- miteja ZK Slovenska Bistrica so razpravljali predvsem o vključevanju mladine med člane Zveze komunistov. Podatki zadnjih let kažejo, da število mladih komunistov v Sloveniji zaostaja za jugoslo- vanskim povprečjem za cele ti-i odstotke. Zaradi tega bi se mo- rali člani ZK močneje angažirati pri delti z mladino, da bi jo pritegnili v svoje vrste. Ugotovili so, da mladino vse preveč za{X)stavljamo, in to tudi tisto, ki hoče delati in diskuti- rati. jo pa že v začetku zausta- vimo. Predvsem pa je opazno, da v podjetjih, čeprav je za- poslenih precej mladih ljudi, ni pravega razumevanja za vklju- čitev med članstvo, ali pa da komunisti sami niso dovolj za- interesirani za vključevanje mladine. Prav ta primer je v Impolu, kot so ugotovili na zad- nji seji občinskega komiteja ZK v Slovenski Bistrici. Zato so zadolžili komisijo za organizacijo, razvoj in kadre, da pregleda obstoječe stanje v občini in da predloge za kon- kretno rešitev nastale situacije. Razen tega so na seji naredili rebalans proračuna za letošnje leto in pripravili predlog pro- računa za prihodnje leto. Za namestnika sekretarja ob- činskega komiteja Slovenska Bistrica je bil izvoljen inž. Jože Kavkler. -b SKRAJŠAN DELOVNI CAS UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA V torek, 26. decembra, bodo na seji občinske skupščine Slo- venska Bistricčj sklepali, ali bo- «0 prešli upravni organi občin- ske skupščine na skrajšan de- lovni čas. Po predlogu bi novi delovni čas trajal ob ponedeljkih in sre- dah od sedmih do šestnajstih in trideset minut, ob torkih, četrt- kih in petkih pa od sedmih do štirinajstih. Uradne ure pa bodo od osmih do sedemnajstih ob ponedeljkih in sredah ter od osmih do štirinajstih ob petkih -b _ Sej« skupščine občine Ptu/ RAZPRAVA O KMETI^JSTVU V prihodnjem letu obljubljena pomoč republike za ptujsko občino, predvsem za šolstvo in gradnjo šol v Podlehniku in Go- rišnici. V prihodnje skupščinske razprave o delovnih organizaci- jah v kritičnem stanju. Ali smo v zadružništvu pričeli od začetka? Zelja in potreba po regulacijah ostalih poplavljenih področij. Pre- majhna sredstva za dejavnosti krajevnih skupnosti. Potrjen lov- sko gospodarski načrt lovskih družin v občini za lovsko leto 1967/19G8. Na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupno- sti SO Ptuj so razpravljali o gi- banju gospodarstva po periodič- nih obračunih za ^devet mesecev 19fi7. leta (o njem smo podrob- neje poročali v prejšnji številki Tednika). V razpravi je Franjo Rebernak. predsednik skupšči- ne, seznanil odbornike z rezul- tati obiska petih članov repub- liškega izvršnega sveta in z vse- bino razgovorov, ki so jih imeli s predstavniki ptujske občine pretekli teden. Člane izvršnega sveta so informirali s položajem v občini, o finančnih težavah, o delitvenih razmerjih, o težavah v Delti. TAP, kmetijstvu, šol- stvu, zdravstvu, o potrebah po modernizaciji cest in med dru- gim tudi o pripravah na 1900- letnico Ptuja. Predstavniki so se zavzeli, da bo treba nepravilno- sti v politiki republike do manj razvitih občin v prihodnjem letu odpraviti. Obljubili so po- moč šolstvu; za gradnjo šol v Podlehniku -in Gorišnici. Ob- ljubljena je bila pomoč izobra- ževalni skupnosti. Predsednik Franjo Rebernak se je zavzel za skupščinske razprave o delov- nih organizacijah, ki so v teža- vah. Smatral je za potrebno, da občinska skupščina razpravlja o gospodarskem gibanju. Menil je, da bi na prihodnji seji raz- pravljali o težavah v TAP. Predstavnik Delte je povedal, da se stanje v tovarni zboljšu- je in da bodo težave prebrodili, saj se je za to zavzel ves kolek- tiv. Odborniki iz TGA so negodo- vali nad redukcijo električne energije, ki je nastala zaradi suhe jeseni in nad previsoko ce- no za to energijo. V tovarni so se nakopičile zaloge. Do konca leta se bo stanje zboljšalo. Sprejeli so predlog odloka o spremembah (rebalansu) prora- čuna občine Ptuj za letošnje leto. Med drugim so odobrili pri- znavalnine prostovoljcem-bor- cem za severno mejo v letih 1918/1919. V razpravi o odpravi kmetijr skega sklada občine Ptuj je pri- šlo do burne debate. Odborniki, predvsem zasebni kmetovalci, so znova iznašali nezadovoljstva, na katera naletijo v kmetij;^! proizvodnji, prodaji in preobre- menjenosti. Kritično so ocenili delo današnje zadruge, ki se bavi le s trgovino. Spraševali so se, ali s kooperacijskimi skup- nostmi, ki so jih pred kratkim ustanovili po vaseh, po tem, ko združena zadruga ni mogla več rentabilno poslovati, začenjamo tam, kjer smo pred dvajsetimi leti. Takrat smo namreč pričeli z malimi zadrugami, ki so se po- zneje združevale in končno združene prigospodarile veliko izgubo, ki je ne bo mogoče ta- ko hitro kriti. Zavzemali so se za pouk o kmetijstvu v osnov- nih šolah, ki bi bil potreben gle- de na kmetijsko občino, v kateri ni možnosti večjega industrij- skega i-azvoja, vsaj trenutno ne. Predsednik skupščine Franjo Rebernak se je zavzel, da bo treba končno preučiti, v katero smer naj gre naše kmetijstvo. Pozval je odbornike, da ta in podobna vprašanja rešujejo s skupnimi močmi, ne samo s kri- tiziranjem, ampak s pametnimi in preučenimi predlogi za zbolj- šanje stanja. Odbornike kmetovalce so pri- zadele tudi dodatne obremenitve zaradi odplačila stroškov pri regulaciji Pesnice, ki bo prihod- nje leto končana. Menili so, da jih je prej na tem območju mu- čila povodenj, sedaj pa dodatne dajatve. Toda uvideli so, da se brez naporov ne bi stanje zbolj- šalo. Zahtevali so, da vodna skupnost Drava—Mura odpravi vse pomanjkljivosti in druge napake, ki so ostale po regula- ciji. Predvsem je nujno, da na- pravijo izpuste iz stranskih ka- nalov, sicer bo nerodno zahte- vati odškodnino s površin, ki so po regulaciji na slabšem, kot so bile pred njo. Odborniki iz Cirkovc so vpra- ševali, kdaj bo prišla na vrsto regulacija Polskave. Grajali so KK Ptuj, ki je zabil nad 120 mi- lijonov starih dinarjev v izsuše- vanje mihovškega območja ob Polskavi, ki je sedaj manj ko- ristno za kmetijsko proizvodnjo, kot je bilo pred izsuševalnimi deli. Kombinat so pozvali, naj preorane in zapuščene .njive vsaj prebrana in poseje s travo, da bodo koristne vsaj za pašo. Predstavnik temeljne izobra- ževalne skupnosti se je po poda- nem poročilu zahvalil vsem go- six>darskim organizacijam za dotacije za šolstvo. Kritično so ocenili premaj- hna sredstva za dejavnosti kra- jevnih skupnosti, ki ne zadošča- jo za najnujnejše potrebe. ZR Bonn obljublja razgovore z Beogradom oKalicijska vlada v Bonnu je končno dosegla soglasje glede potrebe po razgovorih z Jugo- slavijo, da bi ponovno vzposta- vila diplomatske odnose z našo državo. To se je zgodilo po de- setih letih, odkar so bili ti od- nosi prekinjeni. Kaj je privedlo do spremem- be stališča Bonna, ki je jeseni 1957 z enostransko odločitvijo in z uix>rabo Hallsteinove doktrine prekinil diplomatske odnose z Beogradom? Vprašanje je ne- dvomno precej široko, komple- ksno. Znano jf, da je bonska vlada pred dobrim letom pro- klamirala tako imenovano »vzhodno politiko«, katere prvi cilj je bil odpiranje vrat proti socialističnemu svetu vzhodne Evrope. Kot prvi korak na tej poti je bila Romunija. V tem času so v Bonnu mislili, da bo odpiranje vrat na Vzhod eno- stavna zadeva, toda razen z Ro- munijo doslej Nemcem še ni uspelo vzpostaviti diplomatskih odnosov z nobeno izmed teh de- žel. Razumljivo seveda je. da to ni izključno stvar Zahodne Nemčije. Socialistične dežele niti v enem trenutku niso pri- znale Hallsteinove doktrine, imele pa so tudi druge pripombe na politiko Kiesingerjeve vlade. Zaa-adi tega so se. ko je Kiesin- gerjeva vlada zavrgla Hallstei- novo doktrino, znašle na dnev- nem redu druge zadeve iz od- nosov med Zahodno Nemčijo in deželami vzhodne Evrope. Za našo deželo je bilo vpra- šanje diplomatskih odnosov z Bonnom stvar skupnih intere- sov obeh dežel. Jugoslovani ni- smo nikdar želeli povezovati te- ga vprašanja s širšim aspektom evropskih problemov ali med*- narodne situacije. V tem pogle- du v Beogradu niso postavljali pogojev ter so bili na stališču, da je mogoče normalizirati od- nose z Bonnom z eliminiranjem problemov, ki so med obema državama. Jasno je, da je sklep bonsk« vlade, da prične razgovore z Jugoslavijo, odraz splošne no- tranje- in zunanjepolitične oce- ne. Vendar je to vprašanje stvar Bonna. Za Jugoslavijo je sklep pomemben, ker naFK>veduje spremembo politike, ki že 10 let ni bila takšna, kot bi morala biti. Zahodna Nemčija je tedaj prekinila diplomatske odnose, zahtevajoč od Jugoslavije, da se vzdrži priznanja Nemške de- mokratične republike. Videz jo, da je bilo potrebnih teh deset let, da je dozorelo spoznanje, da s postavljanjem pogojev — vsaj kar se tiče Jugoslavije — ni mogoče doseči nobenih rezul- tatov. Ko danes govorimo o obnovi- tvi odnosov, poudarja naša vla- da, da je to stvar obojestran- skih interesov. Ni dvoma, da bi povratek poslanikov v Beograd in Bonn omogočil boljše obrav- navanje medsebojnih odprtih vprašanj. Da bi to dosegli, bo treba seveda opustiti vsako mi- sel na postavljanje kakršnihkoli pogojev, Ce so najavljeni po- govori mišljeni kot sestanek za izmenjavo posameznih elemen- tov popuščanja ali odstopanja od stališča, je stvar že v začetku zgrešena. Bližnji pogovori naj bi torej bili le uvod v nadaljnje razgo- vore, ki bodo takrat, ko bosta misiji v Beogradu in Bonnu že imeli svoj status in ko bosta omogočali reševanje ključnih nerešenih vprašanj v odnosih med Zvezno republiko Nemčijo in našo državo. MG Spremembai proračuna občine Pruf O sprememb;ih in dopolnitvah odloka o prorstinu občine Ptuj za leto 1967 smo obširneje pisali že v prejšnji številki. Opisali smo predvsem vzroke, ki so pri- vedli do sprememb. Tokrat še nekaj številčnih prikazov. Sredstva za znanstveno in kulturno prosvetno dejavnost bi naj bila povečana za 29.500 N din, in sicer za štipendije, za de- javnost radia in za stroške spo- meniškega varstva. Dodatna sredstva za socialno skrbstvo so potrebna v \-išini 162.100 N din. Zagotoviti je po- trebno predvsem oskrbnine odra- slih in otrok v zavodih. Tudi po- večani znesek ne bo kril vseh obveznosti do konca leta, ven- dar ni bilo možno predvideti še večjih sredstev. Zdravstveno varstvo: Stroški zdravljenja siromašnih in samo- plačnikov so bili nekoliko višji, kot. je bilo izračunano v začetku leta. Zato je potrebno to postav- ko povečati za 40.000 N din. Ostale postavke tega namena pa ostanejo nespremenjene. Delo državnih organov: Za funkcionalne izdatke občinske skupščine se dodatno predlaga 103.750 N din. Za dejavnosti ostalih upravnih organov 323.705 N din, kar pomeni 6,2 % poveča- nje lanskoletne potrošnje. V tem zneslvu je zajeta tudi nova ob- veznost za funkcionalne izdatke milice in veterinarske inšpek- cije. Dejavnost krajevnih skupno- sti: Povečanje je namenjeno za krajevno skupnost Hajdine za po.stavitev drvarnice. Družbenopolitične organizaci- je in društva: Spremembo pr- votnega plana so narekovale do- datne obveznosti organizacij in društev, ker jih niso mogle same pora\-nati iz /c odmerjenih sred- stev. To so razne proslave, ob- letnice, štafete, zdravljenje čla- nov ZB in drugo. Negospodarske investicije: No- ve obvezno.sti v tem namenu so anuitete za šolstvo. Zato je pred- videno Dovečanje 285.760 N din le del dodatnih novih obvezno- sti. Del anuitet za stanovanje učiteljev za leto 1967, v višini 102.000 N din, bo poravnalo sta- novanjsko podjetje, za 99.800 N din pa je Kreditna banka Ptuj odobrila prolongacijo. Vlagan.ja v rezervni sklad: Precejšnje znižanje obveznosti v tem namenu nastaja zato. ker od izločenih dohodkov temeljni iz- obraževalni skupnosti občinski proračun ne odvaja obvezne 1% rezerve v svoj rezervni sklad, delno pa zato. ker je bilo zaradi uravnovešenja dohodkov z izdat- ki nujno potrebno znižatn odsto- tek vlaganja od 1,5 le na mini- malni 1 % od ustvarjenih do- hodkov. Proračunska rezerva ni pred- videna, razen za obveznost, ki je že nastala, ker ni potrebe in tu- di ne presežnih dohodkov. Svet za finance meni, da .so v predlagani razporeditvi sredstev upoštevane v danih pogojih vse najnujnejše in najbolj upravi- čene potrebe. ZR SPREJET POSLOV- NIK REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Zbori republiške skupščine so na skupni seji dne 13. decembra 1967 sprejeli poslovnik skupšči- ne SR Slovenije. Poslovnik s'kupščine SR Slo- venije je dokument, ki podrob- no opredeljuje in ureja orga- nizacijo, vlogo in dejavnost skupščine in njenih organov, določa pravice in dolžnosti pK)- slancev ter sodelovanje repub- liške skupščine oziroma način in razmerja s predstavniškimi telesi federacije in občin ter z drugimi upravnimi in samo- upravnimi organi v republiki kakor tudi delovnimi in drugimi organizacijami. Poslovnik med drugim ureja in določa pravice in dolžnosti poslancev ter opredeljuje vlogo poslanca v skupščini in v nje- govi volilni enoti ter odnose do volivcev in organov samoupra- ve. Tako poslovnik med drugim določa, da poslanec spremlja razvoj in probleme družbenega življenja v volilni enoti in ob- čini, ki jo zajema; pri izvrševa- nju svoje poslanske funkcije se opira zlasti na občinske skup- ščine, krajevne skupnosti, sa- moupravne organizacije in nji- hove samoupravne organe ter na družbenopolitične organizacije, zlasti na temeljno organizacijo SZDL. Poslanec je dolžan obve- ščati volivce o svojem delu in o delu svojega zbora. Poslanci zborov delovnih skupnosti so še posebej dolžni sestajati se s sa- moupravnimi organi delovnih organizacij in delovnimi ljudmi — volivci svoje volilne enote, da se z njimi posvetujejo o vpraša- njih, ki imajo pomen za delovne organizacije in delovne ljudi ter da jim na zahtevo dajejo odgo- vore in pojasnila. Poslanec je dolžan spremljati, kako se na območju njegove volilne enote in občine, ki jo zajema, izvajajo zakoni in drugi akti skupščine, ter v zvezi s tem predlagati skupščini ustrezne ukrepe in od- ločitve, da se pomanjkljivosti odpravijo. Poslanec ima pravico udeleževati se dela občinske skupščine z območja svoje vo- lilne enote ter jo na ?.aht€vo ob- veščati o svojem delu. Kurirčkov festival v Slov enski Bistrici Ze več let je od tega. kar so začeli v Mariboru z organizaci- jo Kurirčkovega festivala ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade. Ob tej priložnosti obi- ščejo pionirje na šolah pesniki in pisatelji ter predstavniki JLA in jim pripovedujejo o svojem delu in doživljajih. Pionirji pa jim prirejajo lep sprejem ter se zanimajo za njihovo delo. Tako sta letos obiskala pio- nirje na nekaterih šolah v bi- striški občini pisateljica Vida Brest in Aleksa Mitič ter jim pripovedovala svoje zgodbe in recitirala svoje pesmi. Pionirji so jima na osnovnih šolah na Tinju, v Slovenski Bistrici in Laporju pripravili lepe spreje- me ter brali njihova dela, ob tem pa ju spraševali o njunem življenju in o tem, kako sta na- pisala svoja dela. Predstavnik JLA jim je pri- povedoval o svojih doživljajih iz NOB. -b Grčija še vedno brez kralja Poznavalci razmer v Grčiji so že precej časa pričakovali tak- šen razplet stvari med kraljem in vojaško junto, kakor se je zgodil v prejšnjem tednu. Osem in pol meseca po vojaškem pu- ču, ki je prinesel Grčiji vojaško diktaturo, je kralj objavil, da je bil v sodelovanje z junto pri- siljen. Tako je stopil na čelo protiudarca z namenom, »da bi vrnil deželi demokracijo in svo- bodo«. Kralj je pri tem protiudarcu računal na vojaške sile v cen- tralni in severni Grčiji. Zahte- val je, da mu junta preda oblast ter je hotel s svojimi somišlje- niki — oficirji — in z enotami severnega dela dežele zasesti Atene. Vendar je po razpletu sodeč mogoče sklepati, da se je vračunal v podpori, ki jo je pričakoval s strani vojske. Šefi vojaške junle so bili hitrejši, v določeni meri pa so se na to pripravljali prej, ko so na ko- mandne položaje v vojski pra- vočasno postavili svoje ljudi. Tako se je znašel kralj precej osamljen s komandanti tretjega korpusa v severnih predelih, Junta je bila v zadnjem tre- nutku obveščena o kraljevih na- merah in jih je preprečila s hi- tro akcijo. Kralju je preostalo le še, da je pobegnil z letalom v Italijo. Oficirje — kraljeve privržence — so v Solunu are- tirali. S kraljem je pobegnil tudi civilist v vojaški vladi Ko- lias. Siva eminenca vojaške junte polkovnik Papandopulos je sestavil novo vlado. Postavili so tudi namestnika odsotnega kralja. To je general Zoitakis, človek vojaške junte, ki je po hitrem postopku zaprisegel kot novi šef države. Ceausescu - šef Romunije v sosedni Romuniji so izbrali za šefa države — za predsedni- ka državnega sveta novega predsednika. To dolžnost so lia predlog dosedanjega predsedni- ka Chivu Stoica poverili gene- ralnemu sekretarju CK KPR Nikolaju Ceausescu. Njegov pri- hod na najvišji položaj v državi je v skladu s sklepom partij- skega vodstva, da se v državi odpravi dvotirnost partijskega in državnega vodstva oziroma da naj bodo na ustreznih par- tijskih in državnih položajih iste osebe. Spojitvi partijskih in držav- nih položajev je bila posvečena posebna nacionalna konferenca romunske komunistične partije, V Jemenu ostalo republika Protislovne vesti z juga Ara- bije so dopuščale, da svet precej časa ni mogel dobiti jasne slike o položaju v tej deželi. Končno so predstavniki republikanske vlade objavili, da je onemogočen posikus monarhistov, da bi s pomočjo tujih najemnilirov in z materialno pomočjo Saudove Arabije vrgli republiko in vr- nili na oblast imama El Badra, ki so ga pred petimi leti vrgli s prestola. Čeprav državljanska vojna v tej deželi še ni končana, misli republikanska vlada, da drži situacijo toliko v rokah, da je lahko sklicala v Sani novinarje z Zahoda, ki so se prepričali o neresničnosti vesti, da monar- histi že naskakujejo zidove je- menske prestolnice. Medtem je tudi ZAR sporočila, da nima namena vračati svojih sil nazaj v Jemen, kjer so pet let prav do nedavnih dni ščitili republi- kanski režim. DMP Vida Ercst v razgovoru s pionirji osn. &ole v Laporju stran 2 TEDNIK — petek, 22. decembra 1967 S ran 2 REAL1VO GOSPODARJENJE Pregled rezultatov KK Slovenska Bistrica Kmetijska sezona je praorza- prav mimo. Sedaj je čas letnih obračunov. Zaradi tega sem se obmil na ikrnetijski kombinat, da bi zvedel, kaiko so gospoda- rili v letošnjem letu. Kombinat raptolaga sikuipno z nekaj več kot 1900 hektari zem- ljišč. Od tega je kmetijskih po- vršin 1300, neaktivnih površin, ki ne dajejo pridelka — razen kisle trave, pa je nekaj manj kot 400 hektarov. V letošnjem letu so pridelali povprečno 34 metrskih centov pšenice na hektar na 60 hekt- arih. Sedaj so povečali p>osevek pšenice tako, da bodo poželi v prihodnjem letu 103 hektare pšenice. Tudi koruza je obrodila v le- tošnjem letu mnogo bolje kot lani. Zaradi tega bodo povečali njivske površine koruze s seda- njih 25 na 40 hektarov v pri- hodnjem letu. Na en hektar so pridelali 42 metrskih centov ko- ruze. V prihodnjem letu bodo po- večali tudi nasade hm^elja za 15 hektarov. Spodbuda za to jim je vseikakor minula dobra le- tina in pa to, da že imajo za- gotovljene sužilniške kapacitete za ves pridelek. V letošnjem letu so tudi po- izkusili z bučnicami-golicami. Vendar jim pridelek ne daje upanja, da bi v prihodnjem le- tu še nadalje gojili bučnice. Za to bi se odločili edino, če bi jim uspelo dobiti semenske buč- nice ob dogovoru za odkupno ceno. Uo leta 1970 bodo imeli na kombinatu 132 hektarov vino- gradov. Takrat bodo lahko tudi v celoti up>orabljali vinsko klet, ki so jo zgradili v letošnjem letu, za 50 vagonov vina letno. Nova vinska klet je namenjena proizvodnji novega polpenečega vina POHORSKI BISER. Ostale površine kombinata so travniki in nekaj gozda. V hle- vih imajo precej živine, vendar manj kot lansko leto. Redijo 150 krav molznic, ki dajejo, pov- prečno po osem litrov mleka, 50 telic ter 170 pitancev. Razen te- ga pa imajo v kooperaciji še 400 glav živine z zasebnimi kme- ti. Kljub temu da redijo v le- tošnjem letu precej manj živi- ne, kot so jo v lanskem, ni to- liko kupcev, da bi lahko prodali živino. Kombinat je imel letos za- poslenih povprečno 275 ljudi. To je precej manj kot lani. To je bilo mogoče le s p>ovečanjem storilnosti. Pri 70 manj zaposle- nih kot lani in boljši kvaliteti je lep uspeh in dokaz dobrega vodenja podjetja. Celotni doho- dek se je povečal glede na lan- sko leto za deset odstotkov, do- hodek za sedem odstotkov, osta- nek čistega dohodka pa za 32 odstotkov. V letošnjem februarju so pre- šli na skrajšan delovni čas, to je na 42-urni tednik. V mesecih, ko je manj dela, imajo več pro- stih dni, poleti in jeseni, ko je na.1več dela, pa to nadomestijo. Realno planiranje že nekaj let nazaj je že začelo dajati prve rezultate. Kolikor jim bo uspelo najeti kredit za meliora- cijo 390 hektarov nerodne zem- lje, bodo svojo proizvodnjo še naprej povečevali. Le realno in postopno napredovanje lahko da najboljše rezultate. -b Cisterne v vinski kleti KK Slovenska Bistrica Zakaf predolpe seje delavskih svetov? v zadnjem času se vedno bolj čujejo glasovi o prenatrpanih dnevnih redih sej delavskih sve- tov in drugih samoupravnih organov v podjetjih in zavodih. Seveda se pojavljajo vprašanja, zakaj tako. Ce pogledamo dnevni red po točkah, nam bo kmalu postalo jasno, kakšne težnje imajo ti- sti, ki sestavljajo dnevne rede. Pomembnejše stvari postavlja- jo namreč na konec dnevnega reda, medtem ko se zavleče de- bata o manj p>omembnih rečeh. Tako lahko nekateri- ljudje vo- dijo oziroma krojijo svojo poli- tiko v podjetju. Člani delavskih svetov niso niti fizično niti psi- hično sposobni po osmih urah dela in treh ali štirih urah seje sprejemati sklepe, da bi pri tem spoznali njihov pravi namen. Zaradi tega bi morale dobiti razne komisije v sklopu delav- skega samoupravljanja večje odgovornosti, kot je bilo rečeno na zadnjem občnem zboru sin- dikalnega sveta v Slovenski Bi- strici, da ne bi bilo potrebno delavskemu svetu zapravljati časa z diskusijo o eni žlici ali čem podobnem. Člani delavskega samouprav- ljanja pa morajo tudi pri gla- sovanju za takšen dnevni red spregledati namere in zavrniti takšen dnevni red, ker bodo lah- ko le kot samoupravni organi predstavljali celoten kolektiv. Razen tega se tedaj, ko se de- lavcem prikaže letni plan ali kaj podobnega, govori v strogo strokovnem jeziku, tako da niti povprečno izobražen član delov- nega kolektiva ne more dojeti takšne razlage. Zgodi pa se tudi, da sestavljavec takšnega plana izjavi: »Ne bom podrobno raz- lagal, ker tako ne boste razu- meli.« Ali je to v redu? Ali ni naloga prav teh, da predočijo članom določen predlog v tak- šnem jeziku, da bo razumljiv za vsakogar, da bomo počasi iz- obraževali delovnega človeka, ne pa, da ga bomo z navidezno strokovnostjo onemogočili v njegovih samoupravnih pravi- cah. Se več je takih problem^ov, o katerih bodo morali sindikati in drugi upravni organi v podjetjih razmisliti in zavzeti stališča, da bo naše samoupravljanje nalo- ga in zavest celotnega kolekti- va. -*> Sava iz Kranja se zanima za prostore obrata EM v Kidričevem Položaj v obratu EM v Ki- dričevem se ni zboljšal. Ob koncu leta bo ukinjen. Odpu- ščenih bo preostalih 40 delav- cev. Za prostore se že zanima to- varna »Sava« iz Kranja, V njih bi proizvajala lime, premaze in podobno v kooperaciji z nemško tovarno. Prostore si bodo predstavniki »Save« ogledali te dni. Ce bodo ustrezali namenu, jih bodo preuredili. ZR Akcija za slovenjegoriško cesto 14. decembra so se zbrali v Juršincih predstavniki krajev Rogoznica, Podvinci, Pacinje, Most je, Gabernik, Juršinci in Gomila, da bi se dogovorili o svoji nadaljnji akciji za asfalti- ranje ceste Ptuj—Juršinci. Ugo- tovili so potrebo gradnje te ce- ste v naslednjih letih ter tudi, koliko sredstev bodo v ta namen prispevali kraji, ki ležijo nepo- sredno ob tej cesti. Medkrajevni odbor za gradnjo te ceste vodi inž. Milan Koren iz Juršinc. Ta odbor misli, da je mogoče zbrati določen odstotek potreb- nih sredstev za gradnjo te ce- ste s prispevkom kmetovalcpv (2Vo od davčne osnove), obrtni- kov ter delavcev in uslužben- cev (2 "/o od neto prejemkov), poleg tega pa bi organizirali še prostovoljno delo, prevoze, pro- stovoljne prispevke itd. Odbor je siklenil, da se bo po- gosto sestajal ter navezoval sti- ke s skupščino občine Ptuj ter se potegoval za sredstva pri re- publiškem cestnem skladu. Pri- čakuje, da bodo odbor podprli poslanci s tega območja. FH Pesnica ne bo vee poplavljala Za bralce Tednika govori DU- ŠAN SUHADOLNIK. dipL inž. agr., referent za kmetijstvo pri SO Ptuj. Gradnja hidromelioracijskega sistema Pesnice se je pričela 1964. leta, in sicer v katastrski občini Mezgovci. Predračun strošikov za gradnjo sistema je znašal 2 milijardi 800 milijonov starih dinarjev. Pesnico so regulirali že prejš- nja leta na odseku med izlivom v Dravo in Dornavo. Dela so za- radi pomanjkanja sredstev po- časi napredovala. Letno je bilo urejeno le kilometer struge, in to s sredstvi, ki so jih zbrali prebivalci pesniške doline in z vodnim prispevkom ter z dota- cijo, ki jo je dala vodna skup- nost za porečje Drave. Kreditno pogodbo so sklenili splošna vodna skupnost Drava —Mura Maribor in ostali soin- vestitorji: kmetijski kombinati iz Ptuja, Ormoža, Lenarta in Maribora, in te štiri občinske skupščine. Gradnja bi morala biti končana v štirih letih. V pr- votni mvesticijski vsoti je bila zajeta melioracija zemljišč na površini 700 hektarov. Zaradi stalnih podražitev gradbenih del pa je bilo nujno opustiti pretež- ni del melioracijskih del. Z odo- brenimi sredstvi so bili zgrajeni v glavnem regulacijski objekti. Sama melioracija se je omejila samo na izkop glavnih meliora- cijskih jarkov. Kljub temu da bi morala biti končana meliora- cija po pogodbi do konca letoš- njega leta, je ostalo še nekaj manjših del nedokončanih na območju občine Maribor. Ta dela bodo končana v prvem pol- letju prihodnjega leta. Za popolno ureditev, to je za ureditev detajlne melioracije, gradnjo drenažnega sistema, manjših komunikacij in za agro- melioracije bi bile potrebne še 3 milijarde 300 milijonov starih dinarjev. Z dosedanjimi regulacijskimi deli so uspeli odpraviti poplave, niso pa omogočili preobrazbe tamkajšnje kmetijske proizvod- nje. Travnike v pesniški dolini bi morali po temeljiti meliora- ciji preorati v njive. Kljub temu so dosedanja dela omogočila stalnejšo in višjo proizvodnjo kvalitetnejše krme. Proces intenziviranja proiz- vodnje na pesniških travnikih bo trajal tri do štiri leta. Vodni režim se popravlja. To vpliva na rast kvalitetne travne ruše. Odškodnine za izkoriščanje vodno gospodarskih objektov boto take, da se bo z minimal- nim prispevkom dveh odstotkov katastrskega dohodka obreme- nilo celotno zbirno področje Pesnice s pritoki na območju štirih občin. To znaša 45.968 ha. Povprečna višina dveh odstot- kov katastrskega dohodka znaša v ptujski občini 1148 starih di- narjev na hektar. Ta znesek plačujejo tudi up>orabniki druž- benih zemljišč. Ožje melioracij- sko območje je razdeljeno na lažji in težji okoliš. V lažjem okolišu so tista zemljišča, s ka- terih je sedanji regulacijski si- stem omogočil boljši odtok vode, v težjem pa ]e nekdanje po- plavno območje Pesnice. V ptuj- ski občini zavzema lažji okoliš 1657 ha, težji pa 2896 ha. Do- datni prispevek na dvaodstotni katastrski dohodek bo znašal v lažjem okolišu 800 starih dinar- jev, v težjem pa 5100 na hektar. V težjem poplavnem področju plačujejo vsi koristniki gozdov, ne glede na lastništvo, 1000 sta- rih dinarjev na hektar. Z obremenitvijo celotnega po- plavnega področja je bila dose- žena pravičnejša obremenitev posameznih občin. Predvsem se je zmanjšala višina bremenitve poplavnega področja, ki bi bila sicer tako visoka, da je verjetno večina lastnikov zemlje ne bi zmogla, Dvaodstotni prispevek na ka- tastrski dohodek pomeni dejan- sko povečanje bremen le za en odstotek, ker je ei^ odstotek predpisan v vsakem Primeru že z zakonom o vodnem prispevku za vse uporabnike kmetijskih zemljišč. Prispevka za republi- ški vodni sklad so oproščeni uporabniki kmetijskih zemljišč, ki plačujejo odškodnino za izko- riščanje melioracijskih objek- tov. Na ta način so za območje Pesniške doline preusmerili sredstva, ki bi se sicer stekala v republiški vodni sklad, za od- škodnine oziroma za odplačilo anuitet. V območju lažjega in težjega okoliša bodo prav gotovo izloče- ne še nekatere površine, ki so se z regulacijo poslabšale, kot je to primer v Sp. Velovlaku in v Ivanjkovcih. ZR REDUKCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V TGA KIDRIČEVO V tovarni glinice in aluminija v Kidričevem niso računali s to- likšno redukcijo električne energije v letošnjem letu. Fi- nančna realizacija je manjša tudi zaradi otežkočene prodaje zaradi uvoza aluminija in pora- sta neplačanih računov. Tudi v TGA je za osebne do- hodke manj sredstev kot lani. V tovarni se opazi nesoraz- merje med dinamiko stroškov in obsegom proizvodnje. Občutno so narasli fiksni stroški, to so: amortizacija, obresti od kredi- tov, stroški za raziskovalno de- lo, varnostno obleko, itd. ZR ^ Občina Ormož Odgovorne naloge pred sindikati Jutri, v soboto, 23. t. meseca, bo v Ormožu občni zbor občin- sikega sindikalnega sveta, ki bo obravnaval dosedanje delo, uspehe in probleme ormoških sindikatov v obdobju med dve- ma zboroma ter naloge v pri- hodnje. Obsežno poročilo o de- lu občinskega sindikalnega sve- ta Ormož za obdobje od leta 1966 do 1967 obravnava aktivnost sin- dikatov pri utrjevanju gospo- darstva in samoupravnega si- stema, gibanje gospodarstva in delitev dohodka, samoupravlja- nje — pravice in dolžnosti, delo občinskega sindikalnega sveta, delo komisij in sindikalnih po- družnic, delo občinskega sindi- kalnega sveta pri izvajanju ted- nov bratstva in prijateljstva, družbeni standard, stanovanj- sko gradnjo, izobraževanje itd. Delovne organizacije na ob- močju občine so preteklo devet- mesečno poslovanje končale re- lativno slabše kot v istem ob- dobju lanskega leta. To ugoto- vitev še posebno potrjuje dej- stvo, da je ostanek dohodka manjši skoraj za 30 »/o od lan- skoletnega. Celotni dohodek se j^ povečal v primerjavi z lan- skoletnim obdobjem za 14 "/o, porabljena sredstva za 15 "/o, ne- toprodukt pa za 10 Vo. Pri celotnem dohodku lahko ugotovimo visoko stopnjo rasti, v določenem neskladju tudi po- rabljena sredstva, medtem ko je v bolj nesorazmernem odnosu stopnja rasti celotnega dohodka s stopnjo rasti narodnega do- hodka ali netoprodukta. Ob koncu poglavja o gospo- darjenju gospodarskih organiza- cij v ormoški občini je poudar- jeno, da so članom kolektiva oziroma sindikatom zaupane od- govorne naloge ter se jih je po- trebno lotiti z vso resnostjo. Poslovanje predvsem zahteva previdnost, gospodarnost — in predvsem dobro organizacijo dela. V tem poglavju pK>ročila o delu občinskega sindikalnega sveta med dvema občnima zbo- roma je F>oudarjeno, da se v delovnih organizacijah prenaša- jo pristojnosti odločanja na ne- posrednega proizvajalca, vendar z določeno rezervo, prav tako kot na pristojnosti delovnih enot. V nekaterih delovnih or- ganizacijah imajo delovne eno- te ali tudi obrati svoje samo- upravne listine, ki so podrejene temeljnim določilom statuta. Zaradi bojazni, da bi se drobila sredstva (skladi), se te pristoj- nosti ne prepuščajo delovnim enotam. Odgovornosti je potreb- no vedno bolj prenašati na or- ganizatorje proizvodnje in de- lavce, ki delo opravljajo. S po- večanjem nalog se jim morajo enakovredno zagotoviti pravice. Na eni izmed zadnjih sej ple- numa občinskega sindikalnega sveta je bilo ugotovljeno, da sta od 1745 članov sindikata dve tretjini takih delavcev, ki ima- jo doma še košček zemlje, na kateri si nadomeščajo nizke osebne dohodke, ki jih preje- majo v delovnih organizacijah. Na tem zemljišču izkoristijo večji del svojega dopusta in tu- di ostali prosti delovni čas. Ti delavci pa so zelo prikrajšani za kulturno in družbenopolitič- no formiranje svoje osebnosti, saj jim ostaja zelo malo časb. da bi lahko dnevno prebrali časopis, se udeležili sestankov in drugih kulturnih in šport- nih prireditev. Tak delavec pa nima tudi dovolj počitka za ob- novitev svojih fizičnih moči, kar se vsekakor odraža na nje- govi produktivnosti dela, na drugi strani pa peša njegovo zdravstveno stanje. Navedenih je le nekaj vpra- šanj in problemov, ki so obrav- navani v poročilu in bodo na jutrišnjem občnem zboru pred- stavljali osnovo za razpravo o najrazličnejših problemih, s ka- terimi se srečujejo delavci in družbenopolitična organizacija zaposlenih — sindikat. -p 22. december - dan JLA Armada v graditvi dežele ARMADA V GRADITVI DEŽELE Iz zveznega proračuna bo šlo v prihodnjem letu 603 milijar- de S din za narodno obrambo. Koliko dajemo za armado — manj, ali več kakor so naše materialne možnosti in potrebe obrambe — o tem pogosito go- vorimo. Kakršenkoli odgovor bi dali na to vprašanje, vedno iz- gubljamo izpred oči dejstvo, da vrača armada znaten del sred- stev na najbolj neposreden na- čin. Poglejmo: Inženirske enote JLA so zgradile somo letos 74 km mo- derne ceste, 144 km ceste brez asfaltne prevleke, 40 km ceste pa 90 pripravile za asfaltiranje. Zgradile so dese^ mostov in prebile več predorov, od kate- rih je eden dolg 230 metrov. Vrednost teh del je okrog 22 milija-^d S din. V zadnjih dveh desetletjih so zgradili inženirci JLA in rekon- struirali nad 2600 km cest, 618 kilometrov železniških prog, 259 mostov itd. ARMADA POPRIME POVSOD V delih, v katerih je sodelo- valo okrog 200 tisoč vojakov, je bilo po osvoboditvi pogozde- nih 1500 ha, medtem ko je so- delovalo % zadnjih petih letih pri drugih kmetijskih delih 120 tisoč vojakov. V istem času je prispevala armada okrog 3 milijone delovnih ur pri obram- bi 7.aradi elementarnih nesreč. 2ydravstveni zavodi JLA so odprti tudi za civilno prebival- stvo. Z najsodobnejšo opremo nudijo renomirani zdravniki vojnih klinik in bolnišnic po- moč obolelim državljanom. Le- tos bo pregledanih v vojaških 25dravstveniJi zavodih nad 300 tisoč civilistov, okrog 30 tisoč pa se jdh bo v njih zdravilo. To je samo nekaj podatkov o delu pripadnikov armade v gra- ditvi dežele. Ce bi našteli vse, kar doprinaša armada gospo- darstvu dežele, posameznim mestom in vasem, bi to bile de- setine milijard v vsakem letu. DELE2 VOJNE INDUSTRIJE IN ZNANSTVENIH INSTITUTOV Od naročil armade, od proiz- vodnje oborožitve, opreme in drugih potrebščin za armado žive desetine tovarn in tisoči zaposlenih. Neposredno korist armade pa najbolj občuti gospodarstvo po rezultatih znanstveno razisko- valnega dela institutov JLA. Mnogi dosežki vojaških znan- stvenikov in strokovnjakov so izrednega pomena za razvoj raznih gospodarskih vej. V do- ločenih primerih se naslanja gospodarstvo, ko gre za va- žne raziskave, ki ne prina- šajo trenutnih plodov, pa so zelo drage, izključno na znan- stveno - raziskovalne zavode armade. Efekt izdatkov, ki jih določa- mo za armado, je največji tam, kjer ga ni mogoče izraziti v milijardah. Lahko trdimo, da so bila zahvalioijoč modemi opre- mi naše armade, njeni izredni organizaciji in hitrosti rešena že mnoga življenja in očuvane mnoge materialne dobrine. Da je to res, se spomnimo samo začetkov poročil o raznih ele- mentarnih nesrečah. Hitra in- tervencija najbližjih vojaških enot rešuje l]udi. preprečuje škodo. To je potrdila tudi ne- davna ka.tastrofa v Debru. SV. Stihifa v reprodukciji prašičere|e Za bralce TEDNIKA govori FRANC NEMEC, referent za kmetijstvo pri skupščini občine Ptuj. Licenciranje je oblika maso- vne selekcije, s katero vpliva- mo z odbiro moških živali na rejsko smer v nekem področju. Ta metoda je zlasti p>omembna pri tistih vrstah živali, kjer re- produkcija ni organizirana. Konec prejšnjega meseca je komisija za licenciranje pregle- dala bike. žrebce in merjasce. Ugotovila je, da je najuspeš- neje organizirana reprodukcija pri govedu. V letu 1966 je bilo osemenjenih 15.257 krav. Pri- rodno je bilo pripuščenih 1.634 krav na 6 pripustnih postajah. Do oktobra letošnjega leta je bilo osemenjenih 10.533 krav. Prirodno je bilo oplojenih 989 krav na 5 pripustnih postajah. Plemenski biki v prirodnem pripustu 30 4 na območju Haloz in 1 bik na območju Slovenskih goric. Vsi so kvalitetni. Za reprodukcijo v konjereji je prevzel skrb veterinarski znanstveni zavod Slovenije v Ljubljani. Sest žrebcev, ki so last skupščine občine Ptuj, ži- vinorejske veterinarskega za- voda Ptuj in fKJsameznih rej- cev, priča o neurejenih materi- alnih sredstvih. V sezoni 1966- 67 je bilo 257 pripustov. Zrebci, ki jih je komisija pregledala, so po eksterieru in po poreklu so- deč melioratorji črede. Komisi- ja je mnenja, da je treba zlasti na področju Dravskega polja, kjer plemenljo žrebci lažjega tipa noriških konj, v bodoče forsirati nekai težjega tipa žrebcev te pasme. Prašičereja, ki predstavlja zelo pomembno mesto v živino- reji našega področja, nima iz- delanega programa reprodukci- je za kmečko re.jo. Za repro- dukcijo skrbiio tri kmetijske organizacije, ki oskrbujejo le manjši del črede s kvalitetnimi plemenskimi merjasci. Za ce- lotno čredo plemenskih svinj, ki jih je nad 5.700. je le 37 kvalitetnih plemenskih merjas- cev. To število zadošča le za 32,4 črede. Pripusti svinj so še vednc preveč sezonski, kar je posledica neprimern'"h hle- vov in neprimerne nege svinj. Večina pripustov je v mesecih oktober, november in delu de- cembra. Prasitve iz teh pripus- tov so v spomladanskih mese- cih, kr je topleje in že zelena krma. Drugi del pripustov je v aprilu in maju. Pri poznih jesenskih pujskih ie mortalite- ta najvišja zarrdi mrzlih vla- žnih in zatohlih hlevov ter za- radi neprimerne enostranske prehrane. Ce bi bili pripusti kontinuirani skozi celo leto. bi rabili nekaj manj merjascev kot pri sezonskem pripuščanju. Več kot polovico točneje 67 */« plemenskih svinj, pripuščaijo nekontroliranim., nekvalitetnim merjascem. Plemenski merjasci, ki jih kmeti.jske organizacije posredujejo rejcem iz centrov, iz^nrajo od kontroliranih. p)0- znanih prednikov in so prišli skoz' nekajkratno odbiro. Zra- ven poznanega porekla in ocene ek.=:terier.? nudijo vsaj del za- nesljivosti, da bodo njihovi po- tomci kvalitetni. Pri dana^^nji stopnji živinoreje ne smemo pustiti tako pomembnega čini- telja, kot .te odbira plemenjaka (Konec na 4. strani) Stran 3 TEDNIK — petek, 22. decembra 196? Stran 3 Zveza komunistov ob 30. obletnici tovariša Tita kot generalnega sekretarja Pred tridesetimi leti je bil iz- voljen za generalnega sekretarja KPJ tovariš Tito. Tako se ta jubi- lej pridružuje pomembni petde- seti obletnici oktobrske revoluci- je. Trideset let je v svetovni zgo- dovini relativno kratko obdobje, vendar teh trideset let v naši ju- goslovanski zgodovini in zgodovini mednarodnega delavskega gibanja pomeni izredno veliko. V tem ob- dobju so se zvrstili pomembni dogodki; nastale so ogromne eko- nomske, socialne in politične spre- membe v jugoslovanskem prosto- ru. S temi spremembami, ki ima- jo za posledico celo vrsto huma- nejših družbenoekonomskih, so- cialnih in političnih odnosov, je tesno povezano ime Tita kot dr- žavnika, politika in priznanega voditelja delovnega ljudstva in narodov Jugoslavije. Komunistična partija Jugosla- vije, na katere čelo je prišel to- variš Tito leta 1937, je imela za seboj vrsto let težkega ilegalnega in nekonsolidarnega političnega delovanja. Prevzem vodstva po tovarišu Titu je kmalu rodil uspe- šne sadove. Prej neenotna KPJ postane pod Titovim vodstvom enotna, revolucionarna, priprav- ljena idejnopolitično in akcijsko na dogodke, ki so kmalu sledili oziroma so že pretresali svetovno javnost. Politični položaj pred tridese- timi leti za komunistično partijo in za progresivna delavska giba- nja nasploh ni bil preveč zavidljiv. Državljanska vojna v Španiji je pomenila generalko za nadaljnje fašistične avanture, ki so temu kmalu sledile — svetovni oborožen spopad. Evropski imperializem je zahteval novo delitev evropskega in svetovnega prostora, iz katere- ga ni bil izvzet jugoslovanski prostor. Nobena politična stranka ta- kratnega režima se ni zavedala nevarnosti, ki je pretila, ampak so bile vse zaposlene z idejami in akcijami, kako bi ohranile svoje pozicije. Komunistična partija Ju- goslavije kot organizirana politič- na sila delavskega razreda ne le da se je zavedala nevarnosti, am- pak je s svojim političnim delom pripravljala delavski razred in druge napredne skupine za boj proti notranjemu in zunanjemu sovražniku. Za takšne odločitve KPJ sta zlasti pomembni 4. in 5. državna konferenca KPJ. Obe kon- ferenci, zlasti pa 5., pomenita v zgodovini jugoslovanskega delav- skega in komunističnega gibanja pomembno prelomnico. Četrta za- radi tega, ker je bil sprejet sklep o formiranju nacionalnih komuni- stičnih partij in sicer: Slovenije, Hrvatske in Makedonije; nadaljnji sklepi pa sn zadolževali jugoslo- vanske komuniste za večjo pove- zavo z neposredno dejavnostjo de- lavcev v podjetjih, poleg tega pa usmeritev političnega dela med kmečke množice. Peta državna konferenca je bila sklicana tik pred katastrofo, ki so jo priprav- ljali fašistični agresorji. Sklepi te konference so bili konkretno na- potilo jugoslovanskim komunistom in drugim naprednim rodoljubom. Kritično so ocenili in razčlenili namere nemškega in italijanskega fašizma kot tudi izdajalsko poli- tiko takratne vladne garniture na- sproti silam osi in domačim re- akcionarnim silam. Za politično akcijo komunistov je bil pomemben sklep o ustano- vitvi enotne ljudske fronte, ki je združevala vse napredne sile v boju proti fašizmu. Zakaj omenjamo prav to konfe- renco? Pomembna je zaradi pra- vilne ocenitve političnega položa- ja. Tu so bili postavljeni temelji za kasnejšo oboroženo vstajo pro- ti okupatorju, s tem pa tudi za proletarsko socialistično revoluci- jo in za nacionalno ter socialno osvoboditev narodov Jugoslavije. Ob vseh teh odločitvah ima Tito kot generalni sekretar KPJ in kot vrhovni voditelj narodnoosvobo- dilnega boja velike zgodovinske zasluge. Naštevali bi lahko še veliko po- membnih dogodkov iz naše bogate zgodovine, s katerimi je tesno po- vezano delovanje Tita in KPJ. Omenimo naj samo tiste, ki so Franc Tetičkovič imele oziroma imajo odločilne po- sledice na naš družbeni razvoj. Vzemimo leto 1948, ko se je ob stalinskem pritisku vodstvo KPJ s Titom na čelu odločilo za odloč- ni ne. S tem je bila začrtana samostojna in svojstvena pot so- cialističnega družbenega razvoja. Uresničitev ideje TOVARNE DE- LAVCEM leta 1950 ter s tem uve- deno samoupravljanje bo v zgo- dovini delavskega in komunistič- nega gibanja imela posebno me- sto. Na VI. kongresu KPJ (ZKJ) je bila postavljena pred jugoslovan- ske komuniste naloga ustvariti iz KPJ (ZKJ) idejnopolitično silo. Faza graditve takšne fizingnomije ZKJ je bila končana s sedanjo re- organizacijo ZKJ. Istega leta so bila potrjena načela naše zunanje politike: aktivna miroljubna ko- eksistenca. Skladno z našo specifično potjo v socializem, katerega osnova sta samoupravni sistem in dejanska neposredna demokracija, so bili podvzeti ukrepi, da se ta sistem dejansko uveljavi in dobi material- no osnovo. Osnovna stališča za realizacijo tega so bila sprejeta na VII. in VIII. kongresu ZKJ. De- lovna organizacija mora postati osnovni nosilec razširjene repro- dukcije. Zato je treba prepustiti večji delež ustvarjenega dohodka delovnim kolektivom. Praktična posledica take odločitve so ukre- pi na gospodarskem in negospo- darskem področju, z ukrepi go- spodarske reforme. V okviru doslednega boja za uresničitev postavljenih nalog in smernic nadaljnjega družbenega razvoja je obračun na IV. plenumu CK ZKJ z vsemi zaviralci demo- kratičnega življenja in razvoja v naši družbi. Z vsemi temi odločitvami, ki globoko posegajo v naš družbeni razvoj in v razvoj nadaljnjih družbenih odnosov, je tesno po- vezano ime Tita in ZKJ. Zgodo- vinska vloga je posebno v tem, da je s svojo osebnostjo v vsaki določeni etapi našega družbenega razvoja najgloblje izražal kvalitete ter potrebe neprestanega razvoja našega revolucionarnega gibanja. Zato je postal simbol najnapred- nejših stremljenj delavskega raz- reda in delovnih ljudi sploh. Zakaj obujamo spomine ob ju- bilejnih obletnicah, kakšna naj bo akcijska vrednost in spodbuda pri izpolnjevanju današnjih nalog komunistov in naprednih delovnih ljudi sploh, zlasti mladih? Menim, da imajo te razprave dvojni po- men, in sicer: prvič — našo idej- no in politično akcijo gradimo na dosežkih in spoznanjih preteklo- sti, se pravi na revolucionarnosti, doslednosti in avantgardnosti KP oziroma ZK. Na zgodovinskih dej- stvih spoznavamo, da se je vodil- nost vloge ZK vedno potrjevala v praksi, in sicer v reševanju vsako- dnevnih družbenih problemov. Ob- enem pa vidimo, da je ZK vedno imela pred seboj jasno postavlje- ne cilje, na osnovi katerih je mo- bilizirala članstvo in delovne lju- di. Drugič — prenašati moramo ti- ste elemente avantgardnosti v na- še sedanje delo, kot so: dosled- nost, sposobnost razčlembe druž- benega pojava ali procesa, revo- lucionarnost, tovarištvo, enotnost mišljenj in akcije, pravočasno re- agiranje na negativne pojave, od- ločna in dosledna borba za uve- ljavljanje naprednih stališč, po- vezanost z ljudmi itd. Vse to so lastnosti, ki jih v okviru vsebin- ske in oblikovne reorganizacije ZK dosegamo, vendar jih moramo tudi globlje utrditi. Kako so se v ptujski občini vključile organizacije ZK v ta ju- bilej? Krajevne organizacije ZK in or- ganizacije ZK v delovnih skupno- stih bodo posvetile svoie konfe- rence oziroma sestanke preučeva- nju zgodovine našega revolucio- narnega delavskega in komunistič- nega gibanja. To preučevanje ne bo statično, vezano samo na zgo- dovinska dejstva, pač pa poveza- no z današnjimi nalogami komu- nistov, zlasti na osnovi elementov avantgardnosti, ki sem jih navedel že prej. Predvsem gre za spozna- vanje in odstranjevanje nekaterih negativnih idejnih pojavov v zve- zi z izvajanjem gospodarske in družbene reforme. Poleg tega pa nameravajo neka- tere organizacije organizirati raz- govore z nekaterimi predvojnimi aktivnimi komunisti z našega pod- ročja. V tem času potekajo med šolsko mladino pogovori z aktiv- nimi udeleženci narodnoosvobodil- nega boja in predstavniki ljudske armade. Kot osrednji dogodek pa lahko zabeležimo pogovor ptujskega po- litičnega aktiva z dolgoletnim ož- jim sodelavcem tovariša Tita — z Mihom Marinkam. Franc Tetičkovič, politolog Priznanle borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 so prosto- voljci-borci za severno mejo z naglimi in odločnimi vojaškimi akcijami preprečili nasprotniku, da bi zasedel predele ob sever- ni meji. Njihova zasluga je, da so bili Maribor s Podravjem, Pohorjem, Slovenskimi gorica- mi, Prekmurjem, Mežiško doli- no. Jezerskim in Kranjsko goro — jeseniškim kotom na mirovni konferenci po prvi svetovni voj- ni prisojeni Jugoslaviji. Borci za severno mejo so usta- novili organizacijo Zvezo pro- stovoljcev-borcev za severno mejo 1918/1919 v Ljubljani. Po predlogu te zveze bi naj usta- novili poseben republiški sklad, v katerega bi naj prispevale vse občine SR Slovenije in iz kate- rega bi potem dajali borcem priznavalnino. Vendar ta akcija ni uspela. Zato predlaga ta zve- za borcev vsem občinam, naj same s svojimi odloki priznajo borcem za severno mejo prizna- valnino po svojih možnostih. Komisija izvršnega sveta SRS za vprašanja borcev NOV je pri- čela akcijo, da naj se tudi bor- cem-prostovoljcem za severno mejo da materialno priznanje za njihove zasluge. Očitno je, da predstavlja ma- terialno priznanje, ki ga ti, za našo domovino zaslužni borci upravičeno pričakujejo od slo- venske družbene skupnosti, le neznatno nadomestilo za usluge, ki so jih storili naši slovenski domovini in državi. Tudi za občino Ptuj je usta- novljena Zveza prostovoljcev- borcev za severno mejo 1918/1919 Ptuj. Po podatkih te zveze šteje zveza 70 borcev za severno mejo v občini Ptuj. Tudi ta zveza predlaga, da naj skupščina ob- čine Ptuj prizna tem borcem v znak priznanja posebno prizna- valnino. Od 70 borcev je 22 bor- cev upokojenih z minimalno pokojnino, ostali so pa preužit- karji ali manjši posestniki. Ne- kateri med njimi imajo zelo skromne prejemke in bi jim pri- znavalnina obenem pomenila tudi zboljšanje njihovih živ- Ijenskih razmer. Ker gre tu za borce, ki so stari okrog 70 let, se naj dodeli priznavalnina vsem v enakem znesku. To iz razloga, ker gre v prvi vrsti za priznavalnino in ne toliko za socialno pomoč. Priznavalnina znaša mesečno 10.000 starih di- narjev. Na zadnji seji je skupščina občine Ptuj odobrila te prizna- valnine. ZR PROGRAM NOVOLETNIH PRIREDITEV V PTUJU PONEDELJEK, 25. DECEMBRA, OB 16. URI v klubu Franc Kramber- ger prireditev za predšolske otro- ke. TOREK, 26. DECEMBRA, otroški fil- mi in obdaritev socialno šibkih otrok. SREDA, 27. DECEMBRA, Ob 11. URI pravljična igra Kekec v ptujskem gledališču — za učence šole Ivana Spolenjaka. ČETRTEK, 28. DECEMBRA. OB 13. IN 15. URI Igra Kekec za učence šole Franca Osojnika in Staneta Znidariča. PETEK. 29. DECEMBRA, igra Kekec v Kidričevem. SOBOTA, 30. DECEMBRA, Od 16. URE DALJE otroško rajanje, ri- sanke, lutkovne igrice v pravljič- nem vozu. Na živilskem trgu v Ptuju in na vseh šolah novoletne prireditve s prihodom dedka Mraza. AKTUALNO VPRAŠANJE I^Jezaposlenost v bistriški občini Nezaželena posledica gospodar- jenja, ki jo je prinesla gospodar- ska reforma, je rast števila neza- poslenih. Pred zavodi za zaposlo- vanje najdemo visoko kvalifici- rane kadre kot nekvalificirano delovno silo. Očitno je, da sedanja rast pro- izvodnje ne more sprejeti niti naravnega prirastka delovne sile, kaj šele, da bi sprejela tisto, kar je ostalo kot odvečna delovna si- la oziroma tiste, ki so bili že prej brez dela. Veča pa se šte- vilo delovne sile tiste kategori- je, ki do pred kratkim ni iskala zaposlitve v gospodarstvu. V bistriški občini se je odsto- tek nezaposlenosti povečal v pri- merjavi z letom 1966 za 34.98 od- stotka. Povečal pa se je predvsem odstotek kvalificiranega kadra s sredniešol.-ko izobrazbo in kad- ra z nižješolsko izobrazbo. Zavodi za zaposlovanje se tre- nutno srečujejo z dokaj perečim problemom, da sama podjetja iz- polnijo prosta delovna mesta. Tak.šno stanje vsekakor vodi do zaposlovanja prek zvez. ki nika- no dobo nezaposlenih in tako ie kor ni z načeli na.še socialistič- ne ureditve. To podalj.šuje čakal- no dobo nezaposlenih, in tako je registriranih na bistriškem zavo- du za zaposlovanje naiveč tistih, ki čakajo na zaposlitev od ene- g^a do dveh let in dalie. V prvem primeru čaka na zaposlitev 242, nad dve leti pa čaka na zapo- slitev 3P oseb. Seveda pa so to samo registrirani na zavodu za 7Pnosinvanie, koliko pa je še ti- stih, ki niso prijavljeni? Po pri- bližni oceni jih je več kot 600. Tako je v bistriški občini nekaj manj kot 1000 oseb brezposelnih. Po vrsti zaposlitve je industri- ja v letošnjem letu na prvem mestu z 119 prostimi delovnimi mesti. Sledijo kmetijstvo z 49, gradbeništvo 47, obrt 56 prostih delovnih mest itd. Skupno se je zaposlilo v letošnjem letu oziro- ma je bilo prostih delovnih mest 364. Zaposlovanje žena predstavlja v bistriški občini poseben pro- blem. Vključevanje žene v gospo- darstvo je bilo težavno pred re- formo, po njej pa se je stanje še zaostrilo. V zadnjem letu ni bilo pravih možnosti za zaposli- tev žena. Tako so dobile zaposli- tev samo matere samohranilke in žene v socialno ogroženih družinah. Pa še te zaposlitve so v večini primerov samo začasne. Posebno pozornost zahtevajo tudi osebe z manjšo delovno spo- sobnostjo, teh je v bistriški ob- čini 34. Čutiti pa je. da podjetja niso naklonjena temu. da bi reše- vala takšne probleme, čeprav bi po zakonu morala, če imajo na raz- polago takšna delovna mesta. Možnosti za zaposlitev oziroma nriučitev mladine, ki je končala 7.. 6. ali nižii razred, je minimal- na, za dekleta pa ie sploh ni. V letošnjem letu ie končalo šolsko obveznost učencev. Brez na- daljnjega .5olanja pa so ostali nredvsem otroci staršev z nižjo kvalifikacijo, oziroma tistih star- šev, ki so brez dela. Tako se je število nezaposlene m.ladine po- večalo v primeriavl z lanskim Iptnm za ^2 odstotkov. V letošnjem letu se je kliub znsičpnos+i 7 delovno silo v tuii- ni, zaposlilo iz bistriške občine na tuiem za 1 1 odstotek več de- ifsvcev kot v i=tem obdobju lani. 7.^nimivo je. da je bilo največ povpraševania rvo mladi 7<^nsV1 delovni sili, predvsem za zaposli- tev v gostinstvu in tekstilni stro- ki, sedaj na jesen pa so se od- prle možnosti za zaposlitev tudi moški delovni sili, predvsem v Franciji. Ce pogledamo strukturo delov- ne sile. je na prvem mestu ne- kvalificirana delovna sila, sledi- jo pa ji kvalificirana. polk\'alifi- cirana in na zadnjem mestu so tisti s srednješolsko izobrazbo in visoko izobrazbo. Na zavodu za zaposlovanje v Slovenski Bistrici sprejema de- narno pomoč samo 7 odstotkov nezaposlenih. To razmerje pa bi se močno poslabšalo, če bi po- znali celotno število nezaposle- nih. Mnogi se ne prijavijo na za- vodu, ker vedo. da bodo težko prišli do zaposlitve, oziroma ni- so upravičeni do gmotne pomoči, ki jo daje zavod. Sprostitev sedanjih predpisov, kot je premoženjska meja 25.000 starih dinariev zmanjšana po- trebna predhodna delovna doba od 12 na 8 mesecev neprekinjene oziroma 18 mesecev zaposlitve v dveh letih, bi naj privedlo de- lavca do tega, da bi iskal reši- tev samo na zavodu za zaposlo- vanje, podjetja pa bi bila pri- siljena iskati potrebno , delovno silo v zavodu za zaposlovanje Zdravstveno zavarovanje n^iva v času nezaposlenosti v občini trenutno 22 odstotkov nezaposle- nih. Sprostitev teh nrednisov, ki so predvideni v naikrajšem ča<:u, bo vsekakor mnogo pomagala družinam, kjer ni nnben zaposlen. .Seveda pa s sprošraniem obsto- iečih zakonov in pred-pisnv ne bomo rešili stania nezaposlenosti niti v bistriški občini niti v ce- lotni državi. Fdini in poelavitnf pogoi za povečanle zanoslenostl moramo Iskati samo v ponovnem razmahu gospodarske dejavnosti. __.__________^_-b _ Kolektiv pekarne »»Vinko Reš« proti pripojitvi k mariborski »»Piramidi** v pekarni Vinko Reš v Ptuju so zadnje čase mislili na pripo- jitev k pekarskemu podjetju Piramida iz Maribora. Preteklo soboto je bil v pe- karni Viniko Reš referendum. Delovni kolektiv je bil proti pripojitvi. ZR Bankovci po 100 S din gredo iz prometa Narodna banka Jugoslavije, glavna centrala, je na osnovi ustreznih določil zakona o Na- rodni banki Jugoslavije obja- vila v Uradnem listu SFR.I, št. 49, odlok, po katerem se bodo stari 100-dinarski bankovci, ki so bili izdani 1. maja 1955 in 1. maja 1963. zamenjali s ko- vanci z vrednostjo 1 N din. Od 1. februarja 1968 bankov- ci po 100 S din prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo, ven- dar bo Narodna banka na os- novi odloka še zamen,jav3la sfare bankovce do 30. aprila 1968. Prebivalstvo opozarjamo, da upošteva navedeni odlok Na- rodne banke Jugoslavije in stare bankovce po 100 S din pravočasno zamenja. Kreditna banka Ptuj OD VODNEGA KOLESA DO SODOBNIH NARRAV Vodno kolo je pri Remontu samo spomin na stare dni Edino večje podjetje v Ma- kolah je Remont, ki se ukvarja pretežno z gradbeno dejavno- stjo, razen tega pa še imajo mi- zarski, slikarsko-pleskarski, ko- vaški obrat in obrat za žaganje lesa. V podjetju je sedaj zaposlenih 70 delavcev, medtem ko jih je med sezono tudi do 100 in več. Svojo dejavnost razvijajo predvsem izven meja občine, v mariborskem industrijskem ba- zenu. Najuspešneje pa deluje v podjetju gradbeni obrat. V le- tošnjem letu bodo ustvarili manjše sklade kot v lanskem letu, to pa predvsem na račun povečanja osebnih dohodkov in povečane mehanizacije. Osebni dohodki se bodo v le- tošnjem letu povečali za 15 od- stotkov glede na lansko leto in znašajo povprečni mesečni oseb- ni dohodlci 78.000 starih dinar- jev. Ti osebni dohod'ki so precej visoki, če pomislimo, da imajo v podjetju več kot 50 odstotkov nekvalificirane delovne sile. Po planu so predvidevali, da bo letošnja realizacija 180 mili- jonov starih dinarjev. Toda plan so že dosegli, do konca leta pa ga bodo presegli za 10 odstotkov. V začetku letošnjega leta so prešli na skrajšani delovni čas s prostimi sobotami. Vendar imajo to urejeno tako, da je v zimskih mesecih več prostih so- bot kot v poletnih mesecih. S tem izpolnijo vrzel, ki nastaja zaradi pomanjkanja dela v zim- skih mesecih. V p>odjetju že delajo načrte, za koliko bodo presegli letošnji plan. saj imajo že za prvo tri- mesečje prihodnjega leta skle- njene vse pogodbe. -b NOVIM BRALCEM Na pobudo političnih organi- zacij v občini Slovenska Bistri- ca smo začeli pošiljati nekaterim občanom v tej občini naš list z namenom, da bi ga spoznali ter po možnosti postali njegovi na- ročniki. V našem listu že nekaj časa pišemo o problem.ih v tej obči- ni, vendar bi vse naše pisanje kaj malo zaleglo, če tega občani te občine ne bi brali. Razširjanje našega lista od začetka obravnavanja bistriških zadev v njem zadovoljivo pote- ka, vendar so politične organi- zacije te občine na stali.šču, da je potrebno razširitev lista po- spešiti. Glede na to prosimo naše nove bralce z bistriškega območja, da ne vračajo izvodov, ki jih dobivajo. Ko se bodo dodobra seznanili z listom, se bo marsi- kdo odločil za naročilo, kakor se to že dogaja, ko vsak dan dobivamo naročilnice iz te ob- čine. Uprava lista MIHA MARINKO V PTUJU V sredo, 20. decembra 1967, je v POGOVORIH V SREDO v Ptuju sodeloval član predsed- stva CK ZKJ in član sveta fe- deracije MIHA MARINKO. Pre- daval je širšemu političnemu aktivu ptujske in ormoške ob- čine o .30-letnici prihoda tovari- ša Tita na čelo partije. -p V Majšperku ribiči najraje lovijo pri jezu. kjer je Dravinja precej široka in globoka. Prek jeza pada voda kake tri metre globoko. Zelo pogosto ueledaš ribiča, ki v gumijastih škomjih stoji sredi struge z ribiško palico In strmi za plavačem. Takoj zatem, ko se plavač potopi, se prične smrtni ples ribe. Taktat mora ribič pokazati svojo spretnost. Ce je le malo neroden, se mu riba sname s trnka in odplava. Veliko zadovolj.stvo in zahvala za potrpežljivo čakanje za ribiča je v trenutku, ko privleče na Za ribami je treba včasih tudi v vodo suho večjo ribo, krapa ali ščuko. Ne smemu mu zameriti, če zvečer v gostilni, med prip)ovedovanjem o ribolovu, pokaže z rokami enkrat daljšo ribo, kot jo je v resnici dobil. V Majšperku ribiško društvo skrbi za ribji zarod. Predsednik društva JANKO VUK na,m je dejal, da so vložili v Dravmio za 300.000 starih dinarjev krapovih mladic. ZR Stran 4 TFDNTK pefpk. 72. Herembra m? Stran 4 Obširni odgovori odbornikom na seji SO Ptuj Na zadnji seji skupščine ob- čine Ptuj sta dobila obširne od- govore na vprašanja odbornika Jože Šegrula in Ivan Zampa. Pr- vi je spraševal za OTROŠKO IGRISCE — LOKA- CIJA V NASELJU BRATOV RESEV: Na vprašanje odbornika ob- činskega zbora Jožeta Segule glede ureditve in lokacije otro- škega igrišča v naselju bratov Rešev je bilo v odgovoru re- čeno: Prvo vlogo za določitev loka- cije otroškega igrišča v naselju bratov Rešev so dostavili svetu za urbanizem 15. aprila 1966 pionirji s tega naselja. Po tem predlogu bi naj bilo urejeno otroško igrišče takoj v sredini zemljišča za prvim naseljem, predvidenim za gradnjo indivi- dualnih stanovanjskih hiš. Ker je z zazidalnim načrtom za naselje bratov Rešev, ki ga je sprejel svet za urbanizem skupščine občine Ptuj na seji dne 11. aprila 1966, predvideno otroško igrišče na drugem me- stu — ob Grajeni, so z dopisom dne 26. junija 1966 pozvali kra- jevno skupnost Ptuj, da naj vzame zadevo v svoje roke, ker to spada v njihovo pristojnost. Sledili so razni postopki in predlogi, da bi lokacijo izbrali res na pravem mestu. (Postopki so bili navedeni v odgovoru.) V postopku je zadnji predlog krajevne skupnosti Ptuj, ki ga je dostavila občinski skupščini 15. novembra 1967. V njem predlaga lokacijo na prostoru, ki je za igrišče predviden po za- zidalnem načrtu. Da bi se pridobilo zemljišče in odobrila lokacija za navedeno otroško igrišče, je oddelek za upravno pravne zadeve storil s svoje strani vse potrebno. Iz upravičenih razlogov zadeva še ni mogla biti rešena. KANALIZACIJA Da bi se lahko uredila kana- lizacija naselja bratov Rešev, je oddelek za upravno pravne za- deve naročil izdelavo projekta kanalizacije. Projekt je izdelan za celotno naselje. Glavni zbi- ralnik bo dolg 1364 m in bo te- kel v naselju ob glavni cesti, nato pa po levem bregu Grajene do priključitve na zbiralnik 1 pri gostilni Grozd na Ljutomer- ski cesti. Po projektu bodo zna- šali stroški celotne kanalizacije 76 milijonov starih dinarjev. Izdelani so tudi projekti za kanalizacijo Vičave. Z zgradit- vijo zbiralnika 2, ki gre od za- četka Vičave, mimo gimnazije, skozi park ob Dravi do Grajene, bo šele mogoče rešiti kanaliza- cijo starega Ptuja. Stroški te kanalizacije znašajo po predra- čunu projekta 284 milijonov sta- rih dinarjev. Obe kanalizaciji sta iK^trte^b- ni, vendar obeh ne bo mogoče graditi hkrati, ker ne bo za to potrebnih finančnih sredstev. Verjetno bo imela kanalizacija Vičave prednost, ker se bo tam s kanalizacijo rešilo vprašanje vojašnice in starega dela mesta. CESTE Glede urejanja cest v naselju bratov Rešev je cestno komu- nalni sklad financiral lansko le- to ureditev cest v že zgrajenem naselju, letos pa je prek kra- jevne skupnosti financiral ure- ditev ceste na novi del naselja. Glavno cesto skozi naselje, ki gre do gostilne Križaj in ki je bila lansko leto razširjena, je prevzelo v \'zdrževanje komu- nalno E>odjetje v Ptuju. Za vzidr- ževanje dobiva komunalno pod- jetje redna sredstva. Zato je dolžno podjetje cesto primemo vzdrževati. Obširne odgovore na vpraša- nja odbornika Ivana Zampe, ki so bila podana na seji skupšči- ne, bomo objavili v naslednji številki Tednika. Vprašanja odbornika Ivana Zampe so: % Ali je mogoče v občinskem merilu uvesti samoprispevek od osebnih dohodkov vseh obča- nov, ne glede na dejavnost, do- ločen odstotek v sklad za asfal- tiranje cest? # Vprašanje Pesniške doline, v kateri bo stal hidromelioracij- ski sistem prek tri milijarde starih dinarjev: sprašujem, ka- ko najti neko splošno načrtano pot za izkoriščanje zemlje v Pesniški dolini, da bi se čimprej vračala vložena sredstva? # Ali je mogoče ustvariti sklade, ki bi bili namenjeni za obnovo vinogradov in sadov- njakov v zasebni lastnini na področju Slovenskih goric in Haloz? 9 Kako pospešiti selekcijo plemenskih živali in organizirati sejme plemenskih živali? Na njegova vprašanja so na skupščini občine Ptuj in na ži- vinorejsko veterinarskem zavo- du pripravili obširne odgovore, ki so jih prebrali na seji skup- ščine. V Tedniku bodo objav- ljeni v prihodnji številki. ZR POPRAVILI SO STREHO NA POSLOPJU KS PODLEHNIK Streho poslopja, kjer je pi- sarna krajevne skupnosti Pod- lehnik, so popravili. Obnovili so ostrešje in del strehe prekrili z novo opeko. Hkrati so postavili lopo za mrliški voz, ki prej ni imel svo- jega prostora. Potrebno bi bilo obnoviti pi- sarno še z notranje strani. Pod je dotrajan, prebeliti pa bi bilo treba stene. ZR Veselo v novo leto Mladinski aktiv Olga Meglic Iz Vičave in Orešja pri Ptuju priprav- lja samostojno praznovanje novega leta. Organizirali bodo prireditve za cicibane, pionirje In mladince. V soboto, 30. decembra, bo v do- mu SZDL Vičava-Orešje novoletno rajanje za cicibane in pionirje s prostovoljnim programom in majb- no obdaritvijo. V nedeljo, 31. decembra^ pa bo novoletno veselje ~ silvestrovanje za mladince. Tudi ti bodo prazno- vali v domu SZDL. Na veselo pri- čakovanje novega leta vabijo tudi mladinke in mladince Iz drugih Leto akcij krajevnih skupi>osti Voda in turizem v Makolah...? Kdo ne pozna idiličnega baroč- nega gradu Statenberg? V nje- govi bližini je kraj Makole. ki šteje z ostalimi dvanajstimi za- selki več kot 2700 prebivalcev. Pretekli petek so mi v Makolah povedali, s kakšnimi težavami se borijo v tem kraju in kaj so v letošnjem letu naredili novega. Ce začneš pogovor, je na pr- vem mestu vprašanje vode in ka- nalizacije, predvsem v centru. Kljub temu, da je komunalni sklad investiral en milijon starih dinarjev v popravilo vodovoda, stanje ni nič boljše. Vode sedaj v zimskem času ni po dva do tri dni. pa še takrat ko pride, je umazana in klorirana. Tako. pra- vijo v Makolah. se ne morejo na- piti vode,« upajmo, da imajo vsaj vino. Stroovnjaki trdijo, da ni prave vode, toda po besedah Makolča- nov je vode v bližnjih hribih do- volj, samo vodovod bi bilo po- trebno soeljati. za kar pa nekateri ne najdejo sredstev. Ko pa je tako lepo samo kasirati ob naj- manjših investicijah, razen tega pa šc investitorji ne pijejo te umazane vode. ampak domačini in tisti turisti, ki zaidejo na grad Statenberg iskat .srednjeveško idilo. Nič bolje ni s kanalizacijo, ki ob vsakem manjšem dežju po- plavlja, kar povzroča v kraju nenrijeten smrad. Toda Makolčani upajo, da bo- do z lastno inciativo uredili vo- dovod in kanalizacijo, če jim že nihče ne bo hotel pomagati. Neurejeno pokopališče je spod- bucilo Makolčane, da so vse last- nike svojih bodočih večnih {X)- kopališč prepričali, da plačajo najemnino za svoj prostor. Tako so zbrali za ureditev pokopali- šča in mrliške veže en milijon sedem sto tisoč starih dinarjev. Toda glej, banka jim je »zaple- nila« en milijon, ker je pri po- pravilu mostu na cesti III. reda nastal dolg v tej višini. Tako so z preostalim denarjem uredili več kot sto metrov ograje, medtem ko čaka mrliška veža na milost banke oziroma tistih, ki bi mo- rali ta dolg poplačati. Za vzdrževanje cest IV. in V. reda plačujejo prebivalci krajev- ne skupnosti v Makolah 2.6 mili- jona dinarjev. V tem plačilu so precej redni in takšne so tudi njihove ceste. Pripravljajo pa akcijo, da bi dosegli asfaltiranje ceste III reda Studenice-Štatenberg oziroma Makole, kar bi precej pripomoglo k razvoju oziroma povečanju tu- rizma na gradu. V Makolah tudi predvidevajo, da bodo kmalu za- čeli izpolnjevati urbanistični na- črt, ki predvideva Makole kot tu- ristično naselje. Seveda pa bodo zadovoljni, če jim bodo vsaj makadamsko cesto v redu vzdrževali. Ker smo že pri cestah, bi še omenil, da s želijo Makolčani in okoličani boljših avtobusnih rve«, da bi se celavci lahko vozili zju- traj na delo in popoldan domov. To pa je tudi vzrok, da za prejš- njo avtobusno zvezo, ki je vozi- la samo v eno smer, ni bilo do- volj zanimanja. Tako morajo de- lavci sedaj najprej peš ali s ko- lesi do Makol in nato do Polj- čan, da lahko pridejo na delo v Slovensko Bistrico ali celo v Ma- ribor. Predstavljajmo pa si, kakšno bo njihovo zdravje čez nekaj let. ker ga morajo sedaj zaradi avtobusa tako nepotrebno zapravljati. Tudi zcravstvo ni v Makolah urejeno kot bi lahko bilo. Pred- vsem se čuti pomanjkanje zobo- zdravnika, saj bi bilo tako pri- hranjenega mnogo denarja za potovanja oziroma pešačenja v Poljčane. Pomanjkanje prostorov za druž- bene dejavnosti jc čutiti vsepo- vsod v kraju. Neurejeno otroško varstvo zahteva precejšnje izdat- ke. Tako morajo plačali za ose- bo, ki jim pazi na otroka po 15.000 dinarjev, razen tega pa ji morajo nuditi še prehrano. Pomanjkanje prostora se čuti tudi v trgovini. Tistih 60 m>, ko- likor jih je v Makolah za 2700 prebivalcev z letnim prometom. 140 milijonov starih dinarjev je vsekakor premalo, loda upajo, da bo trgovsko podjetje Koloniale držalo besedo in tako bodo do- bili v prihocnjem letu v Makolah nov trgovski lokal. S tem pa bo- do pridobili tudi nove prostore, ki jih bodo lahko izkoristili za brivsko-frizerski salon oziroma za pošto ali pa za otroško va^-stvo, torej za tisto, kar se jim bo zde- lo najbolj nujno. V prihodnjem letu tudi priča- kujejo v Makolah, da bodo za- čeli adaptirati šolo. V zgradbi je povprečno 0,81 m' površine na učenca, to je za cel meter manj, kot zahtevajo šolski normativi. Kljub temu pa zaslužijo šolniki v Makolah pohvalo, saj kljub sla- bim razmeram učni uspehi niso slabi. Prebivalstvo se v krajevni skupnosti Makole bavi predvsem s poljedelstvom in živinorejo. Zato pa imajo stalne težave z od- kupom sadja in mesa. V letošnjem letu jim je segni- lo na desetine ton jabolk, ki jih niso mogli prodati. Pravijo, da izgovori o preslabi kvaliteti niso realni, saj se dobijo v trgovinah mnogo slabša jabolka, kot pa so jim segnila v jarkih. Odkup živine, predvsem goveje pitane (pitanje živine je tod močno razvito), je v letošnjem letu pre- cej slab. Tako odkupovalci zbi- jajo ceno kooperantom z izgovo- rom, da bodo drugje dobili cene- je, ker je govejega mesa sedaj dosti. Takšna politika zadrug i>a seveda ne vodi nikamor, kajti težko si bodo pridobili zopet ko- operanta, ki so ga enkrat razo- čarali. Sedaj pripravljajo v Makolah in okolici več akcij. Tako name- ravajo urediti cesto do muzeja NOB pri Sagadinovih in cesto Makole-Sega. Pri teh akcijah pa jim bosta vsekakor morala po- magati gozdno gospodarstvo in kmetijski kombinat Ptuj. Razen tega nameravajo v Ma- kolah urediti še javno električno razsvetljavo ter speljati elektri- ko do posameznih zaselkos'. ki ?o še vedno brez električne razsvet- ljave. Gasilci v Makolah, ki so si lan- sko leto zffradili gasilski dom, upajo, da jim bo uspelo dobiti gasilski voz. da bodo lahko v pri- meru potrebe hitrejši. O kulturni dejavnosti v Mako- lah danes ne bi pisal, omenil bi samo. da bodo v kratkem dobili cinemaskonsko platno in drugo, kar je potrebno za predvajanje cinemaskopskih filmov. -b VETERINARSKA PROBLEMATIKA V UUTOMERSKI OBČINI Nujna rekonstrukcija klavnice Na območju Ijuitomerske ob- čine dela skupno 6 dipl. vete- rinarjev in 2 veterinarska teh- nika. Od živalskih kužnih boleznih sta bili v letu 1967 ugotovljeni le svinjska rdečica in kokošja kuga v privatnem sektorju. V družbenih objektih pa so bile ugotovljene farmske infekcije dihal in prebavil pri teletih, svinjah in brojerjih. Takšno stanje je rezultat načrtne epi- zootiološke službe iz prejšnjih let. Njej je uso- pulacijo svinj nekega kraja. Okrog pripustnih postaj, kjer plemenijo kvalitetni plemenski merjasci, je viden vpliv le-teh. Potomci so kvalitetni, število pujskov v gnezdu je vedno večje, gnezda so bolj izenačena, rast je hitrejša. Proti pričako- vanju je letos padlo število merjascev in je reprodukcija v prašičereji vedno bolj prepu- ščena stihiji. Rejci tudi ne zmo- rejo nabave merjasca s svojimi sredstvi. Stanje glede plemenskih mer- jascev je najbolj problematič- no v Halozah in v Slovenskih goricah. V Halozah plemeni;o le 4 kvalitetni merjasci. V kra- jevnih skupnostih Stoperce. Ze- tale, Podlehnik in Zavrč ni niti enegs kvalitetnega plemenske- ga merjasca. Nič boljše ni sta- nje na območju Slovenskih go- ric. V krajevni skupnosti Jur- šinci plemen: le en merjasec, prav tako v kraiv^v'ni skupnosti Polenšak. Desternik. Trnovska vas, Rogoznica in Grajena. Za- radi tega je priznala komisija merjasce neznanega porekla v Zavrču Trnovskem vrhu in Bišu. Nekoliko je boljše stanje na Ptujskem in Dravskem po- lju. Tam je še zadovoljivo šte- vilo merjascev. Njihova ^^arost in teža pa ne ustrezata več, Lesna goba uničuje stavbo ptujske sodnije Dvesto let staro stavbo občin- skega sodišča v Ptuju je napadla lesna goba. Pritličje je že močno napadeno. Goba lahko v enem letu preide v prvo nadstropje. Na sodišču že mislijo na popra- vilo. Gradbeno podjetje Gradiš je napravilo predrač-uin popravila, ki znaša 30 milijonov starih di- narjev. Republiški sekretariat za pravosodje je obljubil denar- no pomoč. Na sodišču so mne- nja, da v prihodnjem letu, ko bodo pričeli stavbo obnavljati, skupščina občine Ptuj ne bi smela zavrniti pomoči. ZR Kdaj bo urejeno igrišče v »Naselju bratov Reš«? stanovalci tega naselja e^e že več let zavzemajo za ureditev otroškega igrišča, za katerega še vedno ni določena lokacija. Zad- nji dve leti so jo izbrali in do- ločali na dveh mestih. Zavzema- jo se tudi za ureditev kanaliza- cije in cest v naselju. ZR Pohorski biser prvič na tržišču Kmetijski kombinat v Sloven- ski Bistrici je te dni poslal na tržišče svoj novi izdelek PO- HORSKI BISER. S tem so na kombinatu povečali svojo pro- izvodnjo še za en nov kvalite- ten proizvod. Do konca leta bo- do dali na tržišče okoli 2000 Delo pri polnjenju steklenic je polavtomatizirano steklenic bisera. Vendar imajo vso zalogo že vnaprej razproda- no. O kvaliteti novega izdelka ni potrebno posebej govoriti, če vemo, da ga izdelujejo iz i.ste trte kot priznana ritoznojska vina. -b NESTRPNOST V STUDENICAH ZARADI VODE Voda je v Studenicah že pre- cej časa problem številka ena. Zato je razumljivo ogorčenje Stu- deničanov, ker še sedaj nimajo prave pitne vode. Da bi dobili realnejšo sliko stanja, smo po- vprašali direktorja komunalnega zavoda ADAMA KALIZANA. Zakaj v Studenicah ni urejen vodovod, ozirovia zakaj so Stu- deničani tako nestrpni? Res je, da v Studenicah oziro- ma v njihovi okolici ni pra- vega izvira dobre pitne vode. Niti izvirek v gradu niti izvirek, ki ga opazu- jemo že nekaj časa, nimata pit- ne vode. Oba imata namreč pre- več klic, saj prekoračujeta dovo- ljeno število za osemdesetkrat, pa čeprav je izvirek v gradu do- volj močan. Drugi izvirek pa ni- ma niti dovolj vode. Namreč prva opažanja so pokazala ta drugi izvirek v zelo ugodni luči, toda dalj so opazovanja trajala, manj- ša je bila njegova moč, tako da se dela z zajezitvijo tega izvirka ne izplačajo. V soboto, 18. decembra, pa smo našli v Studenicah nov izvirek in vodo že poslali na kontrolo. Moč izvirka je pet litrov vode v minuti. Ce bo voda zdrava in če bo opazovanje izvirka pokazalo, da je njegova sedanja moč stal- na, lahko Studeničani pričakuje- jo, da bomo rešili vprašanje vo- dovoda v njihovem kraju. Seveda pa ne smejo biti nestrp- ni, kajti opazovanje izvirka mo- ra trajati najmanj dve sezoni, in to eno suho letno in eno suho zimsko, da se lahko ugotovi naj- manjša moč izvirka. Kajti vsa- ko prenagljenje pri zajezitvi do- ločenega izvirka lahko pripelje do precejšnjih izdatkov, ki se po določenem času pokažejo kot ne- rentabilni. Kakšne so bile iiaše akcije v letošnjem letu. da bi poboljšali stanje vodovoda v bistriški ob- č.ini? V letošnjem letu smo izpeljali več akcij za ureditev vodovoda in kanalizacije v občini. V Makolah smo adaptirali čr- pališče in zgradili daljinsko upravljanje vodovoda. Tako ne bo več orimerov pomanjkanja vode ^' Makolah, kot je bilo v zadniem času. Zadnji primer po- manjkanja vnde v Makolah ko- nec novembra pa gre na račun irpada električnega toka. Vred- nost vseh del na vodovodu v Ma- kolah je znašala 4.5 milijona sta- rih dinarjev. V Oplotnici smo zgradili novo zajetje in položili 840 metrov vodovodnih cevi. Precejšnja dela smo izvedli v sami Bistrici. Tako smo v Bistrici ter do Zafošta in Cigonc nape- ljali 2770 metrov vodovocnih ce- vi. V teh akcijah so nam precej pomagali tudi prebivalci, ki so" ponekod izkopali in zasipali jar- ke. Sedanje stanje vodovoda v Bi- strici je zelo slabo. Zaradi tega je v izdelavi idejni projekt ozi- roma študija vodovoda za Bistri- co in za periferna naselja. Pri- bližna cena takšnega vodovoda pa se giblje okoli milijarde sta- dih dinarjev, in moralo bo prete- či še mnogo vode po sedanjih ceveh, da bo prišlo do realizaci- je tega osnutka. Razen tega smo popravili ob- stoječi vodovod na Keblju, ki je bil zelo malomarno narejen. Sla- ba izdelava tega vodovoda gra- ditelja Avto-strojnega servisa nas je privedla v takšen položaj, da smo morali izvesti obsežna po- pravljalna dela. Razen del na vodovodih pa smo opravili še precejšnja dela na po- pravilu kanalizacije. V izdelavi imamo tudi projekt kanalizacije Ljubljanske ulice. Izvajamo tudi inštalaterska dela in pripravlja- mo ureditev zemljišč. Koliko imate zaposlenih in kakšni so osebni dohodki? Komunalni zavod ima 22 zapo- slenih, od tega je pet nekvalifi- ciranih delavcev. Vrednost opravljenih storitev je v letošnjem letu znašala 213 milijona starih dinarjev. Povprečni osebni, dohodek je P4.000 starih dinarjev. Res je. da se nam očita visok povprečni osebni dohodek. Toda. ali se ie že kdo zanimal, kak.šno je naše nagrajevanje? Pri nas imamo še sedaj osemurni delavnik. Razen tega nride pri našem delu do preceišnjega preseganja delovnih ur Zaradi tega imamo delo nor- mirano Naši Ijudie moraio biti prinravlieni ob vsakem času. v vetru, dežiu ali snegu iti na te- ren na popravilo vodovoda ali kanalizacije, če se kje zatakne, in to ne glede na dan v tednu. Zato nas ne preseneča višina osebnih dohodkov, amnak snrrin tiptp. ki C" T^remalo sezna'^""'""' z našim delojn. -b Stran 5 TEDNIK ~ peiek, 22. decembra 1%?^ Stran 5 75. obletnica prosvetnega društva Velika Nedelia VLADO 02B0LT, ravnatelj os- novne šole V. Nedelja in predsed- nik olx-inske konference SZDL, je Ke dod&J k vp.-ašanju proslave Prosvetnega društva Simon Gre- gorčič, V. Nedelja naslednje: — Kakor je že omenil tov. Plohi, bo prihodnje leto minilo 75 let od usrtanovitve prosvetnega društva v Veliki Nedelji in 40 let od usta- novitve dramske skupine v okvi- ru društva. Proslava te pomemb- ne obletnice bo dobila občinski značaj, ne samo glede navedene- ga sestava pripravljalnega odbora, ampak tudi programsko, saj se bo v glavnem kulturna dejavnost v ormoški občini drugo leto od- vijala prav pri Veliki Nedelji. Da bi bilo praznovanje čim lepše in popolneje izvedeno, bomo organi- zirali v času praznovanja revijo dramskih skupin, festival mladin- skih pevskih zborov, festival dne- va mladosti itd. Osnovna šola pri Veliki Nedelji bo vseskozi v pri- pravah m pri izvccbi proslave so- delovala s prosvetnim društvom. Prosvetni delavci se bodo angaži- izvedbi razstave, pri igri »Pod nih obveznostih, ki jih bodo mo- rali izpolniti kot gostitelji tega po- membnega praznovanja. Prelistal sem kroniko Prosvet- nega draštva »-Simon .Gregoitčič« Velika Nedelja in lahko brez dvo- ma potrdim izvajanje predsedni- ka društva tov. Plohla. ko je po- udaril, da je bil 40 let osrednja osebnost kulturne dejavnosti pri Veliki Nedelji 68-letni Ivan Mo- ravec. >>B;1 je za srednjo pot pro- svetnega društva v stari Jugosla- viji. Zaradi tega društvo v pred- vojni Jugoslaviji ni bilo podre- jeno niti desnim niti levim vpli- vom, da bi imelo strankarski zna- čaj,« je med drugim zapisano v Vlado Ožbolt taroniki društva. Zaradi tega lahko .'klepamo, da je društvo v pretek- losti odigralo pomembno vlogo v ktilturnem, prosvetnem in narod- nostnem prebujanju prebivalcev na področju sedanje krajevne skupnositi Velika Nedelja, imelo pa je tudi občinski značaj. TOV. RAVNATELJ, ALI BI LAHKO OMENILI NEKAJ OS- NOVNIH PPtOBLEMOV, S KATE- RIMI SE SREČUJE OSNOVNA SOLA V VELIKI NEDELJI? — Osrednji problem osnovne šole je stanovanjski problem pro- s%'etnih delavcev in s tem v zvezi pomanjkanje šolskega prostora. V šoli imamo dve stanovanji. Ce bi z dograditvijo bloka za stanova- nje prosvetnih delavcev dobili us.trezne prostore, bi lahko rešili tudi vprašanje šolskih prostorov (učilnica in tehnična delavnica). Za gradnjo stanovanjskega bloka pa bo potrebno dobiti denarna sredst\'5 in jih oročiti pri Kredit- ni banki, da bi lahko dobili kredit Tja gradnjo stanovanjskega bloka. Vložili bomo predvsem lastna sredstva, prosili pa bomo tudi ostale šole kakor tudi Stanovanj- !»ko komunalno podjetje Ormož. Ce bomo naleteli pri vseh teh na primerno razumevanje, lahko upa- mo z začetkom gradnje v nasled- njem letu. V prihodnjem letu se bomo obrnili predvsem na starše in krajevno skupnost za pomoč. Z dograditvijo stanovanjsl^ega bloka bi se lahko izognili trem izmenam pouka, ki jih imamo za- radi pomanjkanja prostora sedaj uvedene, saj praktično traja pouk na naši š-oli od 7. zjutraj pa do 7. zvečer. Vse to vpliva na učen- Cr\ in učitelia in ima kvaren vpliv na učni uspeh. Solo sedaj obiskuje 430 učencev in učenk. Zasedenost oddelkov se giblje od 23 do 40 učencev. Najbojl sta obremenjena šesta razreda, saj sta obe paralelki zasedeni s po 40 učenci. Velik problem pa predstavljajo tudi okna, vendar nimamo dovolj denarja, da bi ga odpravili. Za- radi tega v razredih ni mogoče doseči večje temperature kot do 14 stopinj C, v nekaterih pa se živo srebro dvigne samo do 9 stopi-nj C. Z dograditvijo stanovanjskega bloka bi obisk v šoli olajšali pred- vsem najbolj oddaljenim učencem, k; hodijo eno uro peš v šolo ali pa se vozijo 6 do 7 km. Prav za- radi tega predstavlja šolski pro- blem št. 1 — stanovanjski blok prosvetnih delavcev. PP (Nadaljevanje prihodnjič) V prvem razredu osnovne šole Velika Nedelja, v katerem so, ka- kor v drugih razredih, enojna okna Vsak deseti občan ptujske občine ima vozniški izpit Danes se hoče vsakkdo čimprej motorizirati. Tako se prijavljajo za vozniške izpite lastniki avtomo- bilov, tisti, ki jih bodo v kratkem dobili, in tudi tisti, ki računajo, da jih bodo nabavili pozneje. Napraviti vozniški izpit pa ni tako enostavno. Najprej ugotovi zdravnik, če je kandidat sploh sposoben upravljati vozilo. Ce je, ga čaka najhujše. Zaradi naraščajočega prometa so se kriteriji pri izpitih zaostri- li. Kandidati se najprej pošteno prepotijo pri reševanju vprašanj na izpitnih polah na teoretičnem delu izpita. Vprašanja so postav- ljena tako, da jih brez znanja pro- metnih predpisov m mogoče reši- ti. Vprašanj je veliko, čas hiti in še dobro pripravljeni kandidati komaj zmorejo odgovoriti na vsa- ko izmed njih. Po »-hudi uri« teoretičnega dela izpita, ki ga opravljajo skupin- sko, nesti-pno čakajo pred izpitno dvorano na rezultate: napravil ali ne napravil? Med čakanjem se vedno razvija burna debata, naj- večkrat o vprašanjih, za katera dvomijo, da. so jih pravilno reši- li. Vsem skupaj vliva pogum »to- lažilno« pravilo, ki dopušča tri nepravilno rešena vprašanja. Končno zvejo rezultate. Tisti, ki so teoretični del izpita opravili, se po krajši sreči s še večjo skrbjo napotijo na praktično preizkušnjo. Nejevoljni so tisti,, ki dela izpita niso opravili. Najbolj preklinjajo tisti,, ki so napravili dve, ali samo eno napako več, kot je dovoljeno. Morajo se sprijazniti z mislijo, da bo drugič mogoče šlo. Kandidate, ki opravijo teoretič- ni del, že čakajo avtomobili in in- štruktorji na parkirnem prosto- ru. V Ptuju je navada, da se po- poldne, posebno ob ugodnem vre- menu, zbere veliko Ptujčanov na -prizorišču dogodka«. Mnogo je takih, ki imajo že v krvi, da se ob teh dneh pojavijo kot gledal- ci. Pridejo še znanci kandidatov, sorodniki, kolegi in tisti, ki name- ravajo opravljati izpit kasneje, da se malo privadijo. Tistemu, ki opravlja izpit, pred vožnjo dajejo .-zadnja navodila", in to vsi po vr- sti, tudi tisti, ki nimajo pojma o prometu, ali pa imajo le vozniško dovoljenje, pa nič prakse. Koma-' kandidat sede v avto z inštruktorjem in članom izpitne komisije ter spelje s parkirnega prostora, že mnogi vedo našteti ogromno napak, ki jih je baje na- pravil. Za nekaterega so že takoj, ko odpelje za vogal, trdno prepri- čani in b: šli celo stavit, da bo ali ne bo opravil izpita. Za drugega menijo, da bo še najmanj petkrat opravljati izpit, preden bo imel knjižico '•' žepu, ali pa je nikoli ne bo dobil. Novo p"čen-" šofer mora dati za niiačo. 7-vlieniski dogodek, ki ima re-! 7ivlieniskp nosledice. se proslavi večkrat tudi v stranski gostilni od koder vozi včasih že najmlajši šofer, pa čeprav še ni dvignil dovoljenja. O izpitih in vse okoli njih smo povprašali tudi na odseku za no- tranje zadeve. Zvedeli smo, da so bili v letošnjem letu izpiti 83- krat. K izpitu se je v tem letu pri- javilo 2800 kandidatov. Od teh jih je dobilo vozniška dovoljenja 38 odst. Pri opravljanju izpita jih ca. 49 odst. pade že pri teoretič- nem delu izpita, 13 odst. pa pri praktični vožnji. Vzrok neuspeha pri praktičnem delu izpita je ne- izkušenost in kršenje cestno pro- metnih predpisov. Največ neuspe- ha imajo kandidati iz podeželja, ki niso vajeni prometa v mestu. Največ kandidatov dela izpite za A kategorijo. Večina kandidatov je samoukov. So slabo pripravlje- ni ali pa nimajo pojma o prome- tu. Tisti, ki končajo avto šolo, hi- treje opravijo izpit. Kandidati, ki se učijo voziti v ptujski in kidri- čevski avto šoli opravijo izpite 65 odst. Avto šole so polno zasede- ne. Pred leti, ko je moral vsak kandidat končati pred izpitom av- to šolo, so bili uspehi pri izpi- tih boljšL Za učenje primanjkuje ustrezne literature. Kandidati se priprav- ljajo po naprej postavljenih vpra- .šanjih. Mnogi se ne seznanijo s temeljnim zakonom o varnosti na cestah, zato jim delajo na Izpitih težave vprašanja s tega področja. Mncgi so prepočasni pri čitanju vprašanj. Navadno zaprosijo, da bi opravljali izpit ustno. Izpitna komisija na to pristane le v skrajnih primerih. Vzrok slabih uspehov je tudi privatno učenje. Mnogi inštruktorji, ki učijo voziti, imajo premalo znanja. Za L-taolice je zadnje čase ve- liko povpraševanja. Ne. da bi jih vrnili na oddelek, kjer so si jih sposodili, posojajo jih iz roke v roko. ali pa so pri kandidatih tako dolgo, da opravijo izpit. Nekateri zatrjujejo, da jim tablice pokra- dejo, ali pa da jih izgubijo. V ptujski občini ima izpite A kategorije (motorno kolo) 4500 vo- znikov, druge kategorije pa 5500 voznikov. Tako je v ptujski občini že 10.000 voznikov z vozniškimi dovoljenji Podatka koliko jih vozi brez vozniškega izpita nismo mogli do- biti. Z. R. VZGOJNA VPRAŠANJA Prestoonik in družba Vse to pa je le odpravljanje te- žav, ki so že izbruhnile, k^ar pa je manj uspešno, težje m dražje, kot pa bi bilo samo preprečeva- nje nastajanja takih motenj (kaz- nivih dejanj). V primeru, da je družina ne- močna pri vzgoji in je potrebno mladoletnika oddati v vzgojni za- vod, nastane dvojna škoca. Mla- doletnika smo izločili iz edino primernega in normalnega oko- lja za zdrav razvoj — družine, in ga prestavili v umetno ustvar- jeno okolje. To okolje mu bo si- cer privzgojilo delovne navade, mu nudilo dosego kvalifikacije, ga odvrnilo od nepravilnega na- čina življenja, ne more pa mu nadomestiti družine. Ni to nor- malno življenje. " kakršnega bo prišel, ko bo odpuščen iz vzgoj- nega zavoda. Ponovno bo potre- boval pomoč pri vživljanju v okolje in družinsko skupnost. Tudi z materialne plati je to draga oblika prevzgoje. V letu 1967 stane mladoletnik v vzgoj- nem zavodu mesečno povprečno 765 N din. Potrebno je predvsem, da skrb- stveni organ, ki ima za to delo usposobljene delavce, pravočas- no zve za pojavljanje motenj pri otroku, da jih s temeljitim delom z njim in njegovo družino lah- ko pravočasno odpravi ali vsaj ublaži, da ne bo notrebna kasne- je globlja in bolj boleča inter- vencija. Prvi pre.stopek otroka je samo opozorilo, da se nekaj do- gaja, da je v otroku porušeno ravnotežje, ki ga je potrebno čimprej spet vzpostavljati. Poudariam. da ctnr.si nnnnc+o ne nosvečajo takim začetkom dovolj pozornosti, saj mislijo, ca je to le trenutno in bo že prešlo. nikakor pa ne poskušajo najti vzrokov za to, da bi jih lahko od- pravili. Ta nepozornost pa ni po- sledica njihove malomarnosti, ampak je posledica nepoučenosti o teh problemih. Zato naj bi bi- la ena od dejavnosti preventive svetovanje staršem, poučevanje o problemih, ki se pojavljajo pri odraščajočih otrocih, da bi znali sami pravilno ukrepati ali pa iskati pravočasno ustrezno po- moč. Druga pomembna naloga je vzgojno svetovanje otrokom in staršem, kjer so motnje vedenja že zelo izrazite. V ptujski občini nimamo vzgojne svetovalnice, ampak se poslužujemo take usta- nove v Mariboru. To pa je za starše drago, jemlje jim veliko časa, poleg tega, da mariborska vzgojna svetovalnica ne more sprejeti vseh naših primerov za- radi obilice svojih. Zato se te ob- like svetovanja poslužujemo le v najtežjih primerih in tako ne mo- remo vedno pričakovati uspeha Mislim, da bi bila potrebna vzgojna svetovalnica v naši ob- čini, ki bi bila bližja in tako tudi bolj dostopna. Omenim naj še možnosti, kjer b! nudili mlacim ljudem priliko, da se uveljavijo, da koristno iz- rabijo prosti čas in si pridobijo zdrave poglede na življenje. Ena od teh oblik je vsekakor športno udejstvovanje Druge take oblike so razne interesne dejavnosti, ki jih je potrebno razviti in jih približali mladim. Pri delu z mladoletnimi pre- stopniki ugotavljam, da je pre- vzgoia mnrioo lažia in usDeSrfi- ša pri lakih, ki so zaoosleni. Na- stopajo oa veliko težave pri za- poslovanju mladine. Mladoletni prestopniki so mladi, niso še bi- li v vojski, kar je pogosto po- goj za sprejerri na delo, nimajo navadno končane osemletke, oc; socialnega delavca pa pričakuje- jo, da jim bo najprej našel za- poslitev. Ker jim tega pogosto ne more, mu ne zaupajo več in je njegovo delo z njimi toliko težje in dolgotrajnejše. Vsi namreč ve- mo, da je delo najboljši vzgoji- telj in da človeka najlažje vodi- mo ravno ob delu in ga vzgaja- mo. Pomembno vlogo pri preventiv- nem delu imajo družbeno politič- ne organizacije, ki naj vključuje- jo čimveč mladine. Z aktivnim delom v teh organizacijah si mlad človek širi svoje obzorje in si pridobiva zdravo družbeno In moralno zavest, ki ga osebno- stno dviga in s tem tudi odvra- ča od negativnih dejanj. O. A. PORABA GNOJIL MOČNO PADA (Nadaljevanje s prej.šnje številke) Poleg tega pa ni kulture, ki ne bi bUa podvržena napadu insektov in bolezni, ki slabijo ali celo uni- čijo kvaliteto. Z uvedbo monolvul- tur so se pridelki in njihova kva- liteta sicer povečali, pri tem pa se nevarnost, ki jo povzročajo insekti in bolezni, stalno veča. Le z ne- isprosno borbo proti škodljivcem in boleznim kulturnih rastlin si lahko pridelamo potrebna živila in to le z uporabo kemijskih sred- stev. V tem pogledu smo v našem kmetijstvu napravili že vidne re- zultate in ne bi smeli popuščati v fej borbi. Spomnimo se brezupne- ga stanja kmalu po vojni, ko je koloradski hrošč re?no ogrožal prehrano, in masovnih akcij pobi- ranja koloradskega hrošča po krompiriščih. V sadovnjakih se je povsod nudila žalostna slika pro- padanja: ameriški kapar San Jose je domala uničil lepe sadovnjake. Izčrpana drevesa so se po sadov- njakih sušila, na tisoče uničenih dreves so posekali. Nikjer ni bilo moč dobiti zdravega plodu jablane. V tej težki dobi so pričele rasti tovarne za proizvodnjo sredstev za varstvo rastlin. Kmetijcem je bila dana možnost učinkovite bor- be proti najboli razširjenim in tr- dovratnim škodljivcem rastlin. Po prvi uporabi rumesana so si dre- vesa opomogla. Ameriški kapar je bil premagan. Sadjarjem se je vr- nilo veselje do obnove sadovnja- kov. Tudi proti koloradskemu hro- šču je bila omogočena enostavna in učinkovita borba z pripn-svki lindana. V prometu so vse bolj učinkovita sredstva proti posamez- nim škodljivcem. Uporaba vseh teh vodi do večjega pridelka in boljše kvalitete. Menda ni treba posebej poudar- jati koristi uporabe umetnih gno- jil, ki. kakor vidimo, zelo upada. Ali res ne bomo mogli preiti iz ekstenzivnega na intenzivno kme- tijstvo? Kako dolgo bomo še gle- dali na naših njivah, predvsem na zasebnih, podpovprečne pridelke slabih sort. v sadovnjakih pa ča- kali sadno letino vsako tretio le- to, ko bo nekaj sadja slabe kvali- tete, ki aa kmetovalci, kot na pri- m.er letos zaradi dobre letino rie, bodo mogli prodati, ali pa ga bodo prodali po nizki coni. Iz izkuoička ne bo nič ostalo za ol5novo in po- dobno. Z R Tovarna IMPOL Vraščanje sindikata v samouoravni sistem Zadnji občni zbor občinskega sindikalnega sVeta v Slovenski Bistrici je nakazal precej možno- sti, kako naj bi delovale sindi- kalne organizacije v podjetjih in ustanovah. Zato sem zaprosil predsednika sindikata največjega podjetja v občini Tmpola inž. J02ETA KAVKLERJA. da odgo- Pri delu v Impolu vori na nekaj vprašanj o delu sindikata v tem podjetju. Kako naj bi sindikat deloval v podjetjih in kako bi se naj vra- ščal v samoupravni sistem? Ce jemljemo delo sindikata po- vrš-no, se njegove naloge lahko večkrat izrodijo. Posebno takrat, ko postane sindikat samo organi- zacija za rekreacijo oziroma cko- nomat za nabavo raznih stvari po znižanih cenah. Prav je, da sin- dikati to omogočajo, ampak to ne sme in ne more biti njegova edi- na dejavnost. Novi odno.si v samoupravlja- nju dajejo precej možnosti, da sindikati vse bolj vsestransko skr- bijo za delavca. Sindikat mora biti tista organizacija, ki bo de- lavca izobraževala in ga sezna- njala s tovarniškimi problemi. Sindikat mora voditi razprave v podjetju o novih pravilnikih, or- ganizaciji dela in dati delavcu možnost, da sam aktivno sodeluje v tem procesu. Moram reči. da smo v tem pri nas precej uspeli. Saj sindikat razpravlja o osnutkih pravilni- kov, o bodočem delu ter da svoje predloge še pred zasedanjem de- lavskega sveta oziroma upravne- ga odbora, ko ta sprejema dolo- čene zaključke. Res je tudi. da so nekatere ob- like naše organizacije precej za- starele, toda ta še no pomeni, da ne smemo spreminiati oziroma popestriti dela sindikata in iti v knrak s ča.som. Kakšno novost prinrnvljate za r^ane kolektiva v prihodnjem le- tu'' 7,e dali časa razmišljamo, kako bi pospešili individualno gradnjo stanovanj naših delavcev. Zaradi tega smo se odločili, da bomo v nrihodnjem letu uporabili 80 od- stotkov od zneska, ki ere iz hru- dohodka v sfanovanj,';kT sk]?d Tako bi del znesVa prispevali mi i/ sklada icfo vjSino dal intp- '""''Pnt 73 indfT-idiialnn grsdnii^ r!fl na hi da'=i hr>nie. Poteklo je že nekaj let, odkar se moja mama vozi na delo. V dnevnih in nočnih izmenah se trudi za nas otroke. Sreča za našo družino .le tudi naša stara mama. Ona nam kuha in go- spodinji, kadar je mama v službi. Mamo In staro mamo imam zelo rada. Tudi ata imam nida. Večkrat mi.slim, kako bi bilo, če bi ml kdo izmed njih umrl. Jaz bi bila tako žalostna, da ne bi mogla več dalje živeti. Cvetka Zorko Podgorci 30a Draga Alenka! Mirko in Cvetka sva si bral In se- stra. Oba sva se odločila, da ti nekaj lepega in zanimivega napiševa. Upa- va, da boš vesela in te lepo po- zdravljava. Oba Zorkova — Mirko in Cvetka! Res hvala za lepi pismi. S teboj, Mirko, se veselim, ko =1. kot sam praviš, komai za las ušel nesreči, s UB}S 'luiEui ifoAa Bd 'E>iiaA3 'fopaa mami in atu želim vse dobro. Vidva , sama jim delajta veselie in jim tako daljšajta življenje! Ali ne? Vse lepo pozdravljam ALENKA Stanka, Marta, Marija in Štefka! Nihče izmed vas naj ne bo nestr- pen ali celo žalosten! Tudi vaša pi- sma pridejo kmalu na vrsto, saj so lepa in zanimiva. Oglasite se mi še drugi pionirji in pionirke! Kako vam je sedaj, ko >snee pokriva dol in breg« in se je dedek Mraz napotil v vaš kraj? ALENKA Tri ure hoda v šolo Anica in Ivan sta tisf^ učenca \- tinjski osnovni šoli, ki preho- dita vsak dan največ kilome- trov, da prideta v šolo in se vr- neta domov. Oba sta s Planine in imata zaporedni hišni številki tri in štiri. Toda hiši. kjer stanujeta, sta narazen četrt ure hoda. Sedaj, v zimskih inesecih, vsta- jata že v trd) temi, da lahko prideta pravočasno v šolo. Za hojo sem in tja zgubita vsak dan Šest ur. Ce računamo na ure v šoli in da morata tudi doma po- prijeti za kakšno delo, ni čudno, če kateremu včasih kaj spodleti v šoli. Kljub temu pa s1a dobra učenca in učitelji so zadovoljni tako z Anico Mušič, kot z Iva- nom .Špesom, ki pravi, da bi rad bij soier. -b Siran 6 TEDNIK — petek, 22. decembra 1967 Stran 6 SLIKARSKO, PLESKARSKO IN ANTIKOROZIJSKO PODJETJE PTUJ s svojimi delovišči sirom Ju~ gostavije želi vsem svojim poslovnim partnerjem in dru- gim delovnim ljudem uspeš- no novo leto 1968 MONTAŽNO PODJETJE ELEKTROKOVrNAR PTUJ Montaža termoenergetskih naprav — Izdelava in mon- taža jeklenih konstrukcij in rezervoarjev — Vodovodne instalacije in centralna kurjava — Elektroinstalacije ja- kega in šibkega toka — Klimatske in ventilacijske na- prave — Proizvodnja elektromotorjev. Servisi: elektro- mehamika, radio in televizija, avtomehanika, ključavni- čarstvo, kleparstvo, vodovod in centralna kurjava. Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo mnogo uspehov in sreče v novem letu 1968. Ptujski zgodovinski dogodki KP V obdobju Titovega vodstva v boju proti hitierizmu Leta 1939 so ptujski hitler- jevci že visoko dvigali glave, kar ni čudno, saj je z naglico rasel teritorij fašističnih držav. — 12. marca 1938 so Nemci vkorakali v Avstrijo, 1. oktobra 1938 pa v Sudete. Češko so nato razkosali, Italijani so vdrli v Albaniijo, v Španiji je zamagal fašizem. Pbujiski komunisti so maja 1939 širili med mladino letake, ki so klicali na vojaške vaje, da bodo pripravljeni na obram- bo domovine. 24. aprila 1939 je društvo Jadraisika straža priredilo gle- dališko predstavo v ptujskem gledališč. Z balkona so tedaj mladi komunisti vrgli v parter točo lističev, ki so klicali k bojkotu nemških trgovin, saj so tudi nemški trgovci sovraž- niki našega naroda, ki priprav- ljajo pot nemški invazija v Jugoslavijo. 28. in 29. aprila 1939 so pod vodisitvom KP narodno zavedni mladinci izvedli napisno akcijo. Na hiži Nemca Scharnerja so napisali SLOVENCI NAPREJ! in NE DAJMO SE!, na Furstovi ZA BLAGOR OCETNJAVE NAJ PUŠKA GOVORI!, na Murschetzovi DOL Z NEM- CURJI!, na Reichovi DOL Z NEMCURJI!, proč z IZDA- JALCI SLOVENSKEGA NA- RODA!, na plotu ob Sternovih skladiščih je bil napis: V SLO- VANSTVU JE MOC! in NE DAJMO SE! Na zidovih Kra- vaignove hiše so napisali DOL S HITLERJEM! HITLERI- ZEM POMENI VOJNO, GLAD, TEROR! Slični napisi so se po- javili tudi drugod. Vemo, da so že 1. septembra 1939 zagrmeli topovi na poljski meji in da so nemški tanki pre- gazili poljsko mejo. Kmalu za tem zgodovinskim dogodkom so se zbrali komu- nisti na pokrajinski konferenci KPS v Lackovi hiši, ki jo je vodil člain CK KPS Tone Tom- šič. Obravnavali so pereče med; narodne probleme in naloge KP v odločilnih dnevih. Vojna vihra nad Jugoslavijo Po vdoru okupatorja v našo državo je skupina komunistov iz ptujskega okraja popeljala ljudstvo na stran OF. Tako je klic vodstva KPJ našel odmev na ptujskih tleh. Pred 25 leti je KP ustamovila Lackovo slovenskogoriško četo, ki jo je sovražnik zaradi izdaje uničil 4 mesece po ustainoviitvL Do začetka leta 1943 je padlo iz ptujskega okraja za svobodo že 120 talcev, v zaporih in tabori- ščih pa je trpelo že nad 500 za- vednih Slovencev, v izgnanstvu pa okrog 1150. Čeprav je hotel okupaitor z nasiljem poteptati osvobodilno gibanje, se mu to ni posrečilo. Zadajal mu je le hude udarce z izgubo dragocenih tovarišev. V drugem obdobju narodno- osvobodilnega boja, to je po II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, se je osvobodilno gibaoje pod vodstvom KP v ptujskem okra- ju znova razmahnilo. OF se je opomogla po strašnih udarcih poleti 1942. po izgubi Lackove čete, streljanju talcev in de- portaciji skoro vseh članov OF v taborišča. Vse je kazalo, kako pojemajo vojne sile fašistične Nemčije, ki je v jeseni 1943 zgubila tudi svojo zaveznico Italijo. Iz dne- va v dam pa je rasla moč za- vezniških sU. in na njeni strani moč narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Veliki uspehi NOV so priva- bili v partijske vrste tudi v ptujskem okraju nove člane. Tako je rasla tudi armada naj- predanejših borcev za novo družbeno ureditev, za sociali- zem. Tudi med nairodnoosvobodil- niim bojem se je KP opirala na moč tiskane besede, zato je ustanovila v i>tujskem okraju februarja 1944 ciklostilno ti- skarno OF, da je lažje kakor samo s tiskom od drugod širila bojno zavest. Ko je bil Ptuj 8. maja 1945 očiščen nacističnih oblastnikov in nemške vojske, je KP pri- čela uresničevati pridobitve re- volucije. Utrdila je ljudsko oblast in iz ruševin je ustvar- jala temelje socialističnega go- spodarstva. Ljudska oblast je razlastila sodelavce okupatorja, izvedla agrarno reformo, likvi- dirala veleposest, nacionalizi- rala industrijo in trgovino. Ljudske množice so pomenile v OF organizirano politično silo socialističnih graditeljev. Z ve- likimi žrtvami ljudi smo gradili tovarne, železnice, ceste, prista- nišča, naselja. Tudi v ptujskem okraju so nove gradnje priče socialističnega razvoja. V zunanji politiki je tov. Tito sodeloval v organizaciji zdru- ženih narodov pri utrditvi mi- ru. Ker je SZ s Stalinom na čelu hotela hegemonijo v socia- lističnem taboru, je'leta 1948 napadla s klevetami Jugoslavi- jo v pismih CK in v resoluciji Informbiroja. KP se je kakor drugod po Jugoslaviji tudi v ptujskem okolišu z oblikami socialistične demokracije v gospodarstvu, proisveti in kulturi naslonUa na sodelovanje širpkih množic. Proizvajalna sredstva so prišla v upravljanje delavcev — pro- izvajalcev. Marksovo načelo TOVARNE DELAVCEM se je izpolnilo. Sistem delavskih sve- tov in samoupraviljainje v go- spodarskih organizacijah, ko- munah in drugih organizacijah in zavodih je odločilnega pome- na v boju za rar-ADJ socialistič- nih odnosov. Program ZKJ p>omeni izpol- njevanj^ marksistično lenini- stičnih načel v naših razmerah na razvojni poti socializma v Jugoslaviji Čeprav so ta pro- gram oklevetale nekatere čla- nice socialističnega tabora, vztraja Jugoslavija na svoji ne- odvisni poti k napredku z željo po enakopravnem sodelovanju z vsemi delavskimi partijami in naprednimi gibanji po svetu za zmago socializma, za blagostanje delavskih množic. V zunanji politiki se naša država bori v Organizaciji zdiiuženih narodov za mir, za sodelovanje med narodi na bazi enakopravnosti in nevmeiava- nja v notranje zadeve drugih narodov. S to politiko, ki jo dosledno vodi tov. Tito, si je socialistična Jugoslavija pribo- jevala v svetu ugled pobornice miru. Z mnogimi državami v Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki je Jugoslavija navezala prija- teljske stike. Poslanstvo organizacije ko- munistov v ptujskem okolišu je bilo od njenih prvih celic boj za pravice delovnega ljudstva, za socializem. Po nastopu tov. Tita v vodstvu našega komuni- stičnega gibanja so ptujski komunisti še z večjo prizadev- nostjo in novimi oblikami dela med širokimi množicami opra- vili veliko poslanstvo. Najtežje breme je ležalo na njihovih ra- nih med osvobodilnim bojem, v katerem je bil krvni davek iz vrst KP izredno velik, saj je padla večina najdragocenejših članov. Revolucija, ki je po osvoboditvi prešla od krvavega boja do boja z zastarelimi ide- jami — teče naprej in komuni- stom je poverjena naloga naj- boljših graditeljev nove družbe. V. Rojic NAŠE ZDRAVJE PREUTRUJENOST - BOLE- ZEN SEDANJOSTI utrujenost je znak za alarm, vendar žal številne ženske na ta mak napačno reagirajo. Utruje- nost sikušajo preganjati z alko- holom, cigaretami, kavo. Gk)to- vo je, da lahko ta sredstva za nekaj časa preženejo utrujenost. Toda utrujenosti ne zdravijo! Cigarete, alkohol in kava še po- večajo težave in ogrozijo zdrav- je, če jih pretirano uživamo. Kaj storiti? Univerzalnega re- cepta ni, kajti tudi ljudje niso vsi enaki. Vendar vam bomo po- vedali nekaj nasvetov za osveži- tev: Znano je, da menjavanje to- ple in hladne kopeli pospešuje krvni obtok. Po kopanju v topli vodi se tuširajte s hladno. Zač- nite pri nogah in nadaljujte vse do srca. Po kopanju se močno sf rotiraj te! Sprostitev je najboljše sred- stvo proti preutrujenosti. Važno je, da vsi deli telesa leže na mehki podlagi. Pri tem moramo ix>vsem »izključiti« tudi misli. Sveži zrak je sredstvo, ki nam ga narava ponuja brezplačno. Zjutraj, ko vstanemo, na široko odprimo okno in nekajkrat glo- boko vdihnimo in izdihnimo. Prav tako napravimo nekaj di- halnih vaj tudi zvečer, pred spanjem. Soba, kjer spimo, naj bo zmeraj dobro prezračena. Pomarančni in drugi sadni so- kovi pospešujejo prebavo. Zato so le-ti odlično sredstvo proti splošni utrujenosti. Koristilo nam bo, če bomo zjutraj in zve- čer popili kozarec sadnega soka. S tem bomo laže premagovali vsakdanje napore. Modni kotiček Model 1: Barva kostima rdeča, kapa in nogavice zelene, volne- ne Model 2: Jopica iz rjave kame- lje dllake, krilo vijcličasto ka- rirasto, pulover vijoličast, pas črn Model 3: Kombinliran kostim — glaidko in črtasto zeleno blago. Modele kreirala Dairja ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU obvešča urade, ustanove in druge delovne organizacije, s katerimi je v poslovnih zvezah, in ostale interesente, da jim je od 29. novembra 1967 mogoče vzdrževati z zavodom direktno telefonsko zvezo za nujne in- formacije. Telefonska številka zavoda je 77-419. ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU Kotieelc za kmetoval- ce in vrtiokarie Kako sadimo sadna drevesca? Pri vretenastih grmih, ki jih sadimo le v eno vrsto, prelopati- mo površino v potrebni dolžini in približno dva metra na široko. V globino gremo okoli 40 cm. torej za dve višini lopate. Vedno mora ostati spodnja talna plast spodaj, živica pa zgoraj. Večje kamenje in trajne plevele odstranimo. Ra- zen s kompostom ali hlevskim gnojem pognojimo kvadratni me- ter obdelane površine na zalogo z 1,5 kg Thomasove moke in 1,5 kg kalijevega magnezija, ki ju enakomerno razdelimo na spodnjo talno plast in na živico. Za posamezno drevo, (sadni grm, srednje debelo drevo) izko- pljemo drevesno jamo: 1,50 m v premeru, 50 cm globoko. Prvi urez z lopato (živico) mečemo na eno stran, drugi urez pa na dru- go. Dno jame z lopato le prerah- Ijamo, tako da so tla pripravlje- na v skupni globini približno 60 cm. Na celotni izkop zemlje raz- delimo gnojila za zalogo: 3 do 4 kg Thomasove žlindre in 3 do 4 kg kalijevega magnezija. Tudi v raz- rahljano dno natrosimo nekaj gnojila. Ob zasipanju jame izko- pane zemlje ne zmešamo, tem.več jo spravimo nazaj v istih plasteh, kot je ležala prej. Razen majhne globeli, kjer bomo sadili, jamo v celoti zasujemo. Najugodnejši čas za sajenje je od srede oktobra dalje. Sadimo lahko tudi spomladi, brž ko skop- ni sneg in se zemlja nekoliko osu- ši. Pri vretenastih grmih zabijemo pred sajenjem v .jamo drevesni kol, ki naj bo impregniran ali vsaj ožgan. Drevesni kol bodi 2,20 do 2,50 m dolg in 7 cm debel. Zabijemo ga 40 do 50 cm globoko v tla in ima tako pravo višino, da lahko tudi v poznejših letih nanj pri vežemo deblo omenjene drevesne oblike. Pri drugih dre- vesnih oblikah oporni koli niso potrebni. Krono mlade sadike pri rezi ob sajenju močno skrajšamo: veter ji tako ne bo škodoval. V istem obsegu kot z leti raste kro- na, se širijo tudi korenine, da drevo dobi naravno oporo. Znani so obsežni sadni nasadi, kjer niso uporabili niti enega kola za oporo. Pri tem se ni pokazala nobena škoda. Pred sajenjem izkopljemo v drevesni jami le majhno luknjo za korenine sadike, če tega še ni- smo storili ob zasipanju jame. Predolge in poškodovane koreni- ne obrežemo do zdravega dela. Zemljo za sajenje zmešamo s kom- postom ali gnojem. Medtem, ko saditelj zasipava razprostrte ko- renine z mešanico zemlje, trese drugi sadiko s tem, da jo priv- zdiguje in spušča. Ko smo na korenine nametali zemljo, jo okoli debelca narahlo pohodimo. Nato napravimo okoli drevesca kolobar v obliki plitve sklede z robom in ga zalijemo z vodo. Zemljo na ta način na- plavimo tudi do najtanjših ko- reninic. Končno pokrijemo ves kolobar s hlevskim gnojem, da se vlaga čim dalj obdrži. Paziti je treba, da pri sajenju drevo ne pride globlje v zemljo kot je bilo v drevesnici. Ko se je zemlja sesedla, mora biti nabre- klina cepljenega mesta še vidna. Zlasti pri vretenastih grmih na šibko restočih podlagah je to važ- no. Sadimo namenoma nekoliko više, da pride drevo po usedanju zemlje v pravilno višino. Sadilna lata nam olajša delo. Vretenaste grme po sajenju privežemo na kol v obliki osmi- ce z močno vrvico iz kokosovih vlaken Oahko tudi z vrbovo Ši- bo). Drevo ne sme biti privezano preveč trdno. RAZKUŽEVANJE GNOJA V svežem gnoju najdemo jače- ca in ličinke zajedalcev. Ličinke iztrebke ponavadi zapuščajo. Zato gnoj iz svinjakov sproti odstra- njujemo. Sveži gnoj nalagamo na betonsko ploščad in ga primerno obtožimo. V naloženem gnoju se namreč razvija temperatura, ki je lahko tolikšna, da ubije jajčeca in ličinke. Izpuste ali dvorišča, kamor za- hajajo svinje, je težko razkuže- vati. Priporočljivo je le večkrat pokositi plevelno travo, da sonč- na svetloba uniči jajčeca. Po- trebno je urediti tudi vodo, od- straniti mlake ali jih uediti ta- ko, da živali niso v nevarnosti, da bi se ponovno okužile. Breje svinje pred porodom te- meljito operemo z mlačno vodo. Predvsem je važno, da jim ope- remo vime in noge, ker je prav to dostikrat največ jajčec in za- jedavskih ličink. Iz ljutomerske zgodovine Grad na Cvenu Na severovzhodni strani od Ljutomera pri Cvenu se vidi še danes nekoliko vzdignjen in z jar- kom obdan prostor, kjer je nekoč stal cvenski grad. Iz starih listin je razvidno, da je postavil grad neki višji vojaški poveljnik Aman, kateremu je vladar zaradi njego- ve vdane službe v 14. stoletju da- roval precejšen kos zemlje ob Mu- ri. Okrog gradu postavljenem sredi močvirja ter z jarkom in nasipom utrjenega, so se naselili njegovi ljudje. Grad se je imeno- val »■Wyen«, kar v srednjeveški nemščini pomeni v užitek preini- žčeno zemlji.šče. Vas okrog gradu so prvotno imenovali po lastniku gradu Amanova vas — »Amans- dorf« — H-grunt, da Amansdorf aussgelegen ist, das stotz an den rain ze Luetenberig an den markcht«. Tako poroča listina iz leta 1400. 2e v prvi polovici 15. stoletja so začeli imenovati vas po gradu >»Wyen-« — >»-Wiendorff-i' — tudi -ze Wyenn-«, iz česar je nastalo sedanje ime vasi Cven. V listini od leta 1580 se razločno poudarja: >►... gegen Wienndorff da zuuor Amansdorf auff gelegen«. Grad. ki je bil v spodnjem delu zidan, v gornjem pa lesen, je v začetku 15. stoletja pripadal Ru- dolfu Lasberškemu, sinu Janeza Lasberškega, komornika in glavar- ja v Radgoni, kateremu je vojvo- da Rudolf 20. julija 1356 kot pla- čilo za zvesto službo podaril 2200 funt. dunajskih vinarjev ter mu za to zastavil Doljni grad in dve vasi z vsemi dohodki. Ob koncu 14. stoletja je postal Rudolf Lasberški v Doljnem gra- du gradnik, kjer je posloval do svoje smrti leta 1410. Pred svojo smrtjo je prepustil cvenska zem- ljišča trgu Ljutomeru s pogojem, da plačujejo župniku letno 10 fun- tov dunajskih vinarjev. Toda že v 16. stoletju so si cvenska zem- ljišča prilastili lastniki Dol j nega gradu in so bila v 17. stoletju združena z Doljnim gradom ter so ga posedali doijnegraški graščaki. Ko je grof Gašpar Draškovič zabredel v dolgove, da ni mogel izplačati svoji sestri Sari, omo- ženi z Dionizijem baronom Sze- chyjem, graščakom Gornje Len- dave, dote, ji je moral prepustiti Cven. Tako je postal Cven za ne- kaj časa Szcchyjeva lastnina, če- prav je bil v deželni knjigi vpi- san na ime Gašpar j a Draškoviča. Po smrti Sare Szechy, rojene Draškovič, je Cven dobil njen sin Jurij, nato njegov brat Gašpar in po njegovi smrti Peter grof Sze- chy. Po njegovi smrti leta 1685, sta podedovali Cven s 100 funti gosposke dav.ščme in 80 gld. 6 š. navadnih davščin njegovi sestri Julijana in Marija. Julijana, poro- čena grofica Kery, je svojo polo- vico cvenske lastnine prodala že 8. februarja 1686 Tomažu Ignaciju baronu Mauerburgu. V naslednjih! letih je kupil Mauerburg od Ma- rije, omožene Senay. še drugo po- lovico Cvena ter ga tako združil z Branekom. Po smrti Tomaža Ignacija barona Mauerburga, je dobil leta 1693 Cven v oskrbo- vanje Karol Ferdinand baron Schoffmann kot varuh mladolet- nih Mauerburgovih otrok in nar jemnik braneške graščine. V njegovi dobi je cvenski grad, še posebno pa vas zadela velika nesreča. Meseca februarja leta 1704. so divji Kruci Cven oropali in naredili za okrog 11.500 gld. škode. Spotoma so še zažgali grad. Precej časa so potem iz ruševin štrlele okajene stene, a ker se za pogorišče ni nihče zmenil, so pro- padli zadnji ostanki gradu. Murica, ki teče od Babinec po polju, obkrožuje od treh strani ves prostor, kjer je nekdaj stal grad in še danes ga nekateri ime- nujejo Kastelišče. Na severni stra- ni so še prekopali zemljo, tako da je bil grad z vseh strani ob- krožen z jarkom, po katerem je nekdaj tekla močna struga, ki je nekoč poganjala mline, kar nam pričajo še sedanji sledovi. Na nji- vi severno od Kastclišča, tako imenovani Frejščini, je posestnik Magdič iz Cvena nekaj let po pr- vi svetovni vojni izkopal žare s pepelom, ki pa so jih na žalost razbili. To pa priča, da je bilo že v prazgodovini v bližini Cvena naselje. Cvenski grad, čeprav je bil naj- prej združen z Doljnim gradom, je imel lastno gosposko, saj je oskrbnik cvenskega gradu v ime- nu lastnika graščaka izvrševal tudi sodno oblast nad podložniki. Blaž Mencinger je bil leta 1673 oskrbnik v Doljnem gradu, a že naslednjega leta ga navajajo kot sodnega oskrbnika (Landtsgericht- Pfleger) na Cvenu, kjer je poslo- val najverjetneje do leta 1680. Le- ta 1686 je spet postal oskrbnik ljutomerske graščine Doljnega gradu. Kosi (Khosse) Janez Jurij, je na- veden v tršikem zapisniku 17. fe- bruarja leta 1691 kot oskrbnik ljutomerske graščine. Bil je zelo ugleden mož in gra.ščak Tomaž Ignacij baron Mauerburg se ga je pogosto posluževal kot posrednika v raznih sporih z Ljutomerčani. Zato pa pri tržanih Kosi ni bil priljubljen. Po smrti Tomaža Ignacija ba- rona Mauerburga mlajšega, leta 1693. se je Kosi preselil v Ljuto- mer, kjer je imel lastno hišo in nekaj zemljišča. Opustivši službo grajskega oskrbnika je posloval kot pravni zastopnik ali odvetnik, kakor je razvidno iz sodnih ob- ravnav v tistem času. (Nadaljevanje prihodnjič) Ormož skozi stoletja IX VASI V SPODNJEM URADU GRABE so velika vas; zaradi svo- je lege v ravnini In ob ogrski meji so zelo izpostavljene tujim napa- dom in pustošenju, zato imajo sa- mo deset naseljenih kmetij, tri- najst pa pustih; njihovi prebivalci so z njih ali zbežali ali pa so bili pobiti. Imena so: župan Peter, Mi- hal Brumec, Kupina, Janže Gerde- niš, Blaž Vašesič, Valent kovač, Arne Petek, Zorko, Bernjak, Antol Zadravec, Breznik, Jorgec, Vehar, Taleg, Jakob Mikolnjač, Mihal Li- ška, Ortolf, Rogina, Marlek. KRI2ANA VAS (Krisendorf) nekje ob Dravi med Grabami in Frankovci je bila v tem času že skoraj popol- noma izumrla. Imela je samo Se tri naseljene kmetije In enajst pu- stih ter je pred letom 1600 popol- noma propadla. Imena: Makoter, PuUe, Pavel Froša, Tomaž FuICič. OBREZ je majhna vas; ima samo štiri naseljene kmetije in osem pu- stih. Imena: Simon Makoter, Bor- kpvie Martin, Ivan, Simon, Štefan, Pavel čevljar, Martinec, Ožbalt. Tudi FRANKOVCI (Krannken- dorf) so skoraj na robu propada, saj Imajo samo še štiri naseljene kmetije in kar 19 pustih ali nena- seljenih. Imena so: Andrej Stulnik, Klemen. Matej, Petermanič. Jutro- ša. Matej Herzog, Matej Herman. Samo malo na boljšem so LO- PERSICE (Rueprechtstorff), ki ima- jo osem naseljenih in 14 nenaselje- nih kmetij. Imena: ?upan Jakob, VranCiC, Pavel Grol, Matej IvaniC, Ožhald, Pavel Belobrad, Zorko Mar- tlnCiC, Matej Gralič. Ivanuš. Peter Toslč. Krajnc, Varlobaš, Kuš. PUSENCI so že mnogo na bolj- šem, saj Imajo deset naseljenih in samo štiri nenasellene kmetije. Ime- na: Martin T^n^ak .Tutroša. Sern- ko. Zidar. Na slabšem so PAVLOVCI, ki imajo štiri naseljene kmetije In osem pustih. Imena: Mautort, Zla- tarič, Mlhel, Kostreka. Simon, Be- nedikt, Štefan, Martin Toplak. MIKLAVŽ (Zw Sand Nicla> je že ves drugačen, saj je med hribi in oddaljen od glavne cest*, ki vodi od ogrske meje proti Ptuju. Ima 18 naseljenih kmetij in samo dve pusti. Imena: Matej, Filip, Urban, Jakob Jelen. Martin mesar, Krznar, Ivan, Seratula. Gregor Mesopust, Jurij Vogrin, Stefanica, Petrič. VUZMETINCI so majhna vas, saj imajo samo šest naseljenih in štiri puste kmetije. Imena: Petrič, Vran- čič, Matej Janžek, župan Nikolaj. Podobno Je v SL.'VNCJ! VASI (z\v Lanestorf). ki ima šest naseljenih in dve nenaseljeni kmetiji. Imena: Jurij Gutleben, Valenčič. Ferbežar. Jurij Turk. SAI.OVCI so velika vas, v kateri skoraj vse kmetije pripadalo nem- škemu redu pri Veliki Nedelji; Or- mož ima samo tri kmetije. VELICANE so manjša vas; imajo Sest naseljenih in šest pustih kme- tij. Imena: Gregor Košlč, Simon. Kostenjak, Gašpar Se manjši so ZEROVINCI s šti- rimi naselienlmi in prav toliko pu- stimi kmpti.iami. IVANJKOVCI so sicer večja vas, ki pa imajo samo osem naseljenih kmetij in deset pustih. Imena: Ju- rij Majnec. Rupert. Mihi, Križan, Jakob Tehak. Pnvipk žunan. Uiiaš. Kitek. Bratko. Cvetnik. V gornjem pregledu niso navedene vse vasi in ne vsi oodložniki. po- sestniki oziroma hasnovalci kmeti.l V urbarju so vpls,Tna imem nirl: na tistih kmetijah, ki so sedaj puste. To so imena zadnjih nosestnikov, preden je kmeti opustela. Strnn 7\ T E D M K - petek, 22. decembra 1967 Stran 7 F. L. VTTRISAL Briljantna broška Elegantno oblečena zakonca sta stopila v prodajalno. Vprašal sem ju, kaj želita. Gospod se je na- smehnil. -Moja žena občuduje bri- Ijantno broško v vaši levi izložbi.« Z vljudnimi besedami sem vzel etui 17. izložbe in ga odprtega polo- žil prednju na žametni prt. Ženska je vzela broško in jo zamaknjeno ogledovala. -Ravno tisto, kar sem si vedno želela,« je vzkliknila. «.Oh, Edvard, ti trije čudoviti kam- ni; kako se iskrijo! Zaradi njih bi od zavisti pozelenela še kakšna baronica. Prosim, Edvard, kupiva to broško!« »Dobro!« je pokimal mož, hitro odločen. »Cena?« — »Dva tisoč devetsto,« sem rekel. Ne da bi tre- nil, je odštel denar v bankovcih po sto mark. Vzel sem ga. Ko pa sem ga hotel položiti v blagajno, sem se prestrašil. Bankovci so bili novi. In pred tednom dni me je šef opozoril, naj bom previden: izku- šeni ponarejevalci menda skušajo spraviti nekaj denarja v obtok. Hitro sem pogledal k paru. On je bil ves zatopljen v ogledovanje broške. Vtaknil sem bankovce v žep, prosiil, naj za trenutek potr- pita, in mirno odšel iz prodajalne. Moj predstojnik je pod lupo na- glo pregledal bankovce. »Ne,« je olajšano rekel, »pravi so. Poglejte sem: bankir mi je rekel, da pri ponarejenih manjka tu na levi tale mali okrogli lok. Vzemite lupo, da se boste drugič lahko za zaveso neopazno prepričali.« Kupca sta me že spregledala! Ko sem se vrnil, je mož osorno rekel: »Broške ne bova kupila. Pregledali ste najin denar. Ne do- voliva, da bi naju tako nesramno sumničili. Vrnite mi denar!« »Ampak, gospod moj,« sem ga poskušal pomiriti. »Tisočkrat vas prosim oproščen j a. Storil sem sa- mo svojo dolžnost. Zato vas nihče ne sumniči Saj ste bankovce lah- ko dobili od koga drugega ...« »Ti so popolnoma novi iz banke, in ta ne izdaja ponarejenega de- narja,« me je nespravljivo zavrnil, mi s trdo kretnjo iztrgal denar iz roke, ga vtaknil v predal svoje aktovke in se obrnil proti vratom. »Ampak Edvard,« je razočarano vzkliknila njegova žena, »Saj mož nd mislil tako.« Z eno kretnjo je odrinil vrata, »Ne dovolim, da me žalijo. Pridi! Greva!« »Edvard, pomiri se,« se je dobri- kala. »Saj veš, da tako broško že dolgo iščeva. In zdaj, ko sva jo končno le našla.. .« Mož se je obotavljal. Izrabil sem priložnost in se še tisočkrat opravičil, raz- lagal svoje stališče in prosil za do- brohotno razumevanje. Nejevoljno se je mož obrnil, od- prl aktovko, mi vrgel bankovce na mizo, vzel mali zavitek z broš- ko in odšel. Olajšano sem zadihal. Pobral sem bankovce in stopil k blagajni. Nezavedno sem jih opazoval in vzel lupo v roke. To si moram zapomniti: tu zgoraj na levi mora pri ponarejenih manjkati lok ... Otrpnil sem in brez diha gledal skozi li'po. Srce mi je začelo divje razbijati. S tresočimi rokami sem potegnil proč zgornji bankovec, potem še enega, še enega — vseh devetindvajset! Izčrpan sem se zgrudil na najbližji stol. Nenado- ma sem razumel njuno igro: TI bankovci so bili ponarejeni! FILMSKI IN TV MOZAIK Roy Thinnes že več mesecev privablja z vlogo v televizijskem filmu Dolgo, vroče poletje, kjer nastopa kot Ben Quick, številne ljubitelje televizijskih zgodb. Marsikdo, ki je v nedeljo na počitku zunaj svojega doma, hiti z vso naglico domov, da bi videl Bena, priljubljeno igralko Cla- ro ... ob 19.10 na televizijskem zaslonu. Tof je pred kratkim za- pisal v Avtoreviji, da Ben usmerja nedeljski promet, da je morda kriv nedeljskih promet- nih nesreč... Benova slika je nekoliko mot- na, ker je pred kratkim posneta s televizijskega ekrana. VOJAKOM OB NJIHOVEM PRAZNIKU — DNEVU JLA Bil je mesec maj. Opojni večer, prepojen z omamnim vonjem po- mladnega cvetja, je bilo čutiti tu- di v majhni stražarnici, kjer so vojaki počivali za naslednjo dve- urno »smeno«. Vsepovsod je vladal spokojni nočni mir, ki so ga motili edino koraki »požarnega«, ki je stopajoč po betoniranem hodniku preganjal moreče dolgočasje. Ob oknu, ki ga je oblivala srebrna mesečina, Jct je dajala samotnemu majskemu ve- čeru še poseben čar, — je slonel on in razmišljal — kdove o kom? Njegove misli, zavite v tančico hrepenenja, so molče govorile in zapisale v njegovem srcu otožno vprašanje majskemu večeru: zakaj budiš spomine mi, opojna noč pomladna, zakaj mi v sanjah lažeš, da je draga tu z menoj, zakaj ne vrneš noč ljubezni hre- peneče, zakaj, oh le zakaj, sem sam, — brez tebe draga sam — nocoj? Jože Slodnjak VEČ KOT GROZNO! (HUMORESKA) Nenadoma sem se spomnil, da moram takoj v mesto po važnih opravkih. Zkielo se mi je, da sem spal, ko sem bliskovito skočil iz neke sikrinji podobne, razmeta- ne in umazane postelje. Bil sem prepričan, da imam še samo pol ure časa, da uredim dotlej še neugotovljeno zadevo. V hitrici sem se pripravljal na odhod, vendar je bil povsod, kamor sem segel, mučen nered. Ogledalo, ki sem si ga namenil za britje, je bilo tako motno, da se v nje-1 sploh nisem videl. Okna kuhinje so bila do skraj- nosti umazana in zasuta z od- padki. Odstranil sem jih ter si hotel natočiti tople vode. Toda odtrgala se mi je pipa in voda iz kotliča je zmočila kuhinjska tla. Tako ni bilo nič z britjem, le malo sem si navlažil obraiz, ker ni bilo več časa, sem poiskal brisačo, toda bolj sem se brisal, bolj sem bil umazan. Časa je bilo malo, saj bi moral že biti v mestu. Rad bi se oblekel, kot se spodobi, toda prva srajca, ki sem jo imel v rokah, ni imela rokavov. Ko sem hotel vzeti drugo, je bila omara obrnjena k zidu in sem moral potegniti srajco kar sikozi trhel hrbet omare. Toda to mi ni nič poma- galo, ker se je nekdo vanjo useknil ter potrgal vse gumbe. Mislil sem, da bo suknja pokri- la madež na srajci ter se tako oblečen napotil čez prag, kjer sem, ko sem premagujoč razno navlako, prišel do kolesa, da bi se končno odpeljal v mesto, ugotovil, da sem brez hlač. Ob tej ugotovitvi sem v naglici tako nesrečno skočil, da sem se pre- budil in bil ves srečen, da so to bile le sanje. Grozna sreča! HN TV SPORED od 24. do 30. dec. 1967 NEDELJA, 24. DECEMBRA 8.10 Poročila. 9.15 Poljudno znan- stveni film. 9.45 Kmetijska oddaja. 10.45 Vija vaja — ringa raja. 11.30 Junaki cirkuSke arene. 14.00 Športno popoldne. 18.00 Najboljši športniki Jugoslavije. 16.30 Predstavljajte si. 17.00 Živali. 18.55 Dolgo, vroče po- letje, 19.45 Clkcak. 19.50 Dedek Mraz vam poklanja zgodbico o deklici z vžigalicami. 20.00 TV dnevnik. 20.48 Clkcak. 20.50 TV magacin. 2L50 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 23. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 10.40 Ruščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 16.10 An- gleščina. 16.55 Poročila. 17.00 Mali svet. 17.25 Risanke. 17.40 Kje je, kaj je. 17.55 TV obzornik. 18.20 Začetki raziskovanja slovenskih narečij. 18.40 Kako pomagamo naglušnemu In gluhemu otroku 19.00 Znanstveni dosežki na Slovenskem. 19.15 Teden- ski športni pregled. 19.40 Cikcak. 19.50 Dedek Mraz vam poklanja zgodbico o Sabini in vremenarju. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 TV drama. 21.40 Novoletne čestit- ke. 22.50 TV dnevnik. TOREK, 26. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 10.35 Angleščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 17.55 Film za otroke. 18.10 Obrežje. 18.30 Svet na zaslonu. 19.10 TV obzornik. 19.40 Cikcak. 19.50 Dedek Mraz vam poklanja risanko. 20.00 Koncert del Mikisa Teodorakisa. 20.40 Dobri vo- jak Svejk. 21.50 Novoletne čestitke. 22.35 Poročila. SREDA, 27. DECEMBRA 17.00 Poročila. 17.05 Serijska lut- kovna igra. 17.25 Poljudno znanstve- ni film. 17.55 TV obzornik. 18.15 Ne črno ne belo. 19.00 20 milijonov — reportaža. 19.30 Mozaik kratkega filma. 19.45 Dedek Mraz vam po- klanja zgodbico o treh kitajskih županih. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 Ekran na ekranu. 21.40 Novoletne čestitke gospodarskih or- ganizacij. 22.25 Zadnja poročila. ČETRTEK, 28. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 10.35 Angleščina. 11.00 Angleščina. 14.50 TV v šoli. 15.45 Angleščina. 15.10 Osnove sploš- ne izobrazbe. 15.40 Borbene pesmi. 19.10 Novoletne čestitke gospodar- skih organizacij. 19.40 Cikcak. 19.50 Dedek Mraz vam poklanja zgodbo Grad ugank. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 TV drama. 21.40 Za vas. 23.10 Zadnja poročila. PETEK, 29. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 11.09 bsnove splož- ne izobrazbe. 14.50 TV v šoli. 16.10 Osnove splošne Izobrazbe. 17.05 Po- ročila. 17.10 Vaša križanka. 17.55 TV obzornik. 18.15 Mladinski kon- cert. 19.05 Tiskovna konferenca. 19.35 Cikcak. 19.50 Dedek Mraz vam poklanja risanko. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 Mož iz Laramija. 22.10 Novoletne čestitke gospodar- skih organizacij. 23.20 TV dnevnik. SOBOTA, 30. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 14.50 TV v Soli. 17.00 Dežurna ulica. 17.40 Vsako so- boto. 17.55 TV obzornik. 18.15 Odda- ja za otroke. 19.15 V besedi in sli- ki. 19.40 Cikcak. 19.50 Dedek Mraz vam poklanja zgodbo o sneženem možu in sneženi ženički. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.50 Junaki cirkuške arene. 21.20 Gideon. 22,10 Zadnja poročila. 22.20 Novoletne če- stitke TV Titograd. 22.35 TV dnev- nik. KINO KINO BUCKOVCI 25. decembra avstrijski film PRI ČRNEM KONJIČU KINO GORIŠNICA 24. decembra ameriški barvni film JUPITROVA DRAGA KINO LJUTOMER 23. in 24. decembra ameriški barv- ni film ONA IN NJENI MOZJE 27. in 28. decemb.-a ameriški film (clnemascope) BANDA HULIGA- NOV KINO ORMOZ 23. decembra ameriški barvni (cl- nemascope) film KO ZVONIJO ZVONOVI 24. decembra ameriški barvni (cl- nemascope) film PLAŽA ZELJA 27. decembra italijanski film BU- BOVO DEKLE KINO PTUJ 22., 23. In 24. decembra amerigkrl barvni (cinemascope) film BITK.A V ARDENIH 25. In 26. decembra poljski barvni (cinemascope) film V BEAT RIT- MU 27. in 28. decembra italijanski barvni film GIULIETTA IN DU- HOVI KINO TOMAZ pri ORMOZU 24. decembra ameriški film ZLA- TO SEDMERIH GRTCEV KINO VELIKA NEDELJA 23. decembra ameriški barvni film (cinemascope) PLAZA ZELJA 24. decembra ameriški barvni (ci- nemascope) film KO ZVONIJO ZVONOVI HERMAN PROBIZ: rVesrečnež Verjemite, da sem kratko malo nesrečen! Zmeraj bleknem tisto, kar mislim. Na prijazno vpraša- nje odgovorim, kot se spodobi. Drugačen smisel, različni odtenki, namigovanja in formalnosti — to je zame španska vas. No, včeraj srečam znanca. Ze ko mi je prihajal naproti, je vpra- šal: -O, servus! Kako s tvojim zdravjem?« se je zasmejal. Prijel sem ga za rokav. »Z zdravjem, praviš? Kakšno zdravje neki! V križu me nekaj trga, glava mi kar poka, srce me daje, pa tudi grlo . . .- Znanec se je začudil. »Zakaj pa mi vse to referiraš?« je revsni! in šel. Čudak. Saj me je vendar vpra- šal o zdravju. Imel sem. d**kle. jo ljubil. Bila sva tik pred poroko. Toda lepega dne me je vprašala: »Povej no. ah je res. da v tem kraju ni lepše od mene?« »1. kal t: pa pade v glavo?: sem reke!. -Seveda so lepže. Tvoj nos je kot šo]enček. ušesa ti štrli- jo, vrat miaš predolg. Ampak jai te imam tudi takšno rad. Druge ne potrebujem.« Zavihala je nos, šla, še zbogom mj ni rekla. Zakaj me je pustila, ne vem,. Saj me je vendar vpra- šala, zato sem ji odgovoril. Nedavno smo imeli v našem obratu sestanek. Zasliševali so mojega prijatelja Slavka, ker se je med delovnim časom napil. »Prosim vas, tovariši.« je zapro- sil Slavko, »ne bodite prestrogi z menoj. Se svoj živ dan prej ni- sem bil pijan. To se mi je pripe- tilo prvič. On vam lahko potrdi,* je pokazal name. »Kajne, da pr- vič?« me je vpražal. »Bom takoj izračunal,« sem re- kel. »A-a ... Aha: lani na moj rojstni dan, potlej v bifeju v par- ku, p>otlej v klubu, ko smo plesali, potlej . . . no, samo sedemkrat.« Od takrat me Slavko sploh ne pogleda. Zakaj, ne vem. Vprašal je. jaz sem odgovoril. Maham jo zadnjič »kozi mestni park pa srečam mamo. ki vleče neuboglj-vega otroka. Ko me je zagledala, je rekla: »Poglej, sinko: če ne boš ubo- gal mame. te bo tale stric stlačil v vrečo in odnesel v klet. Kajne, stric, da ga boš odnesel?« »Naa,« sem odgovoril. »Ne bom ga ne. Nimam vreče ne kleti, pa še v kino grem.« »Da vas ni sram!« mi je zabru- sila mama. »Vmešavate se v vzgo- jo otroka!« Bila je užaljena, ne vem, zakaj. No, tole zgodbico sem napisal, nesel v uredništvo, jo položil na mizo glavnemu in rekel: »Zame je tole najboljša zgodba v svetovni književnosti. Kaj bolj- šega 6e svoj živ dan niste brali. Ah ste morda brali?« »O, seveda sem bral,« je rekel glavni mimogrede obračajoč liste. •In bral sem precej boljše. Vi ni- mate vsebine. &nov je obdelana povrSno, jezik imate suh kot sitara hruška.« Objel sem ga in poljubil. Možak govori tisto, kar misli. Odgovarja tako, kot je prav. Drugačen smi- sel, različni odtenki, namigovanja in formalnost: — to mu je vse španska vas! Nesrečen človek, kot jaz. stran 8 TEDNIK - peiek, 22. decembra mZ Stran 8 RADIJSKI PROGRAM ad 24. do 30. dec. 1967 NEUKLJA, 24. OECE.HBRA 6 00—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila. 6.30 Informa- tivna oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Informativna oddaja. 7.30—7.45 Za kmetijske proxzva.)alce. 7.50 In- formativna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.45 Mladinske pesmi. 9.00 Poročila. 9.05 Naši poslušalci čestitajo. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—11.50 Lepe me- Jodije — vmes ob 11.00—11.15 Poro- čila. 11.50 Pogovor s poslu.Jalci. 12.00 Poročila. 12.10 Poslušalci čestitajo. 13.00 Poročila. 13.15 Operetne melo- dije. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Glasba ne pozna meja. 14.35 Humoreska tedna. 14.50 Pianist Bo- rut Lesjak. 15.00 Poročila. 15.05 Športno popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Operni koncert. 17.30 Radijska igra. 18.11 Beethoven in MusorgskL 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila. 19.15 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 V nede- ljo zvečer. 22.00 Poročila. 22.15 Se- renadnJ večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PONEDELJEK, 25. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ra- dijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Po- ročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Veliki orkestri. 14.35 Naši poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Ra- dijski dnevnik. 15.20 Glasbeni inter- rnezzo. 15.40 Koncertni ^bor. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Slavni so- listi. 18.00 Poročila. 18.15 Signali — (propagandna oddaja). 18.35 Mladis- ska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Marjana Deržaj. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program JRT. 22.00 Poročila. 22.10 Radi ste .jih poslušali. 23.00 Po- ročila. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 26. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45. Informativna oddaja. 6.00 Ra- dijski dnevnik. 6.30 informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Po- ročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Nova pesmica. 34.25 Zvoki za razvedrilo. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij- .ski dnevnik. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični orkester. 18.00 Po- ročila. 18.15 Johannes Brahms. 13.45 Sodobna medicina. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Nino Robič. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska Igra. 20.46 Pesem godal. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. 22.00 Poro- čila. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. SRED.\, 27. DECEMBRA 4,30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes Ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5,45 Informativna oddaja. 6.00 Ra- dijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6,50 Danes za vas. 7.00 Po- ročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Za razvedrilo. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15 00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Gl-asbeni inter- Tnezzo. 15.45 Naš podlistek. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Mladina sebi in vara. 18.00 Poročila. 18.15 Odskoč- na deska — tretja vrsta. 18.40 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Elda Vi- ler. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Operna po- iistvarjalnost. 22.00 Poročila. 22.10 Za ljubitelje jazza. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 28. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ra- dijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Po- ročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Izbrali ^mo vam. 15,00 Radijski dnevnik. 15 20 Glasbe- ni intermezzo. 15.40 Glasbeni umet- niki. 16.00 Za vas, 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert 13.00 Poro- čila. 18.15 Tiwi.stična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19 15 Pevka Majda Sepe. 19.25 Pet minut za EP. 19,30 Radijski dnevnik. 20 00 Doma- če pesmi. 21.00 Literarni večer. 21.45 Glasbeni intermezzo. 22.00 Poročila. 22.10 Komorni večeri. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni večer. PETEK, 29. DECEMBRA 4.30- 8.00 DOBRO JUTRO! — vmes Ob 4,45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5,45 Informativna oddaja. 6.00 Ra- dijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Po- ročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radi.iski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Valčki in uver- ture, 14,35 Poslu.šalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Ra- dijski dnevnik. 15.20 Napotki za tu- riste. 15,25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturni globus. 16 00 Za vas, 17.00 Poročila. 17.05 Človek in zdrav- je. 17.15 Po željah poslušalcev. 18.00 Poročila. 18.15 Zabavna glasba. 18,45 Na mednarodnih križpotjih. 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19,15 Pevka Lidija Koclrio. 19.25 Pet minut za EP, 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Glasbeni cocktail. 20.30 Pogo- vori o glasbi. 21.15 Oddaja o pomor- ščakih. 22.00 Poročila. 22 10 Nova sovjetska muzika. 23,no Poročila. 23.05 Literarni nokturno. SOBOT.V, .10. DECEMBR.\ 4.30-3.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.4,"j Informativna oddaja. 5,00 Poročila. 5,30 Vremenska napoved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ra- dijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6,50 Danes za vas 7.00 Po- ročila. 7.25 Informativna oddaja, 8.00 Poročila — radijski in TV spored. 13.30 Priporočalo vam . . . 14.00 Po- ročila. 14.05 Od melodije do melo- dije. 14,55 Kreditna banka Ljublja- na. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš poKl- listek, 16,00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Beat glasba. 18.00 Poročila 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga, 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Godala v ritmu. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski d.nevnik. 20 00 Tekmovame ansam- blov. 21.00 Veseli zvoki 21.30 iz fo- noteke radia Koper. 22 00 Poročila. 22 10 Oddala za izselience 23 nn po- ročila. 23.05 S plesom in pesmiio v novi teden. 01,00 Zadnja poročila. Delavska univerza Ptuj priredi od 22. do 29. decembra 1967 v svojih izobraževalnih centrih na- slednja predavanja: PETEK, 22. DECEMBRA JURSINCI: Vzreja plemenskih svinj in odojkov; predava dipl. vet. Bogdan Lah; ob 18. uri v šoli. ZAVRC: Pitanje telet do 200 kg; finiš pitanja do 400 kg; predava dipl. inž. Stanko Korenjak; ob 18. url v dvorani krajevne skupnosti. MARKOVCI: Krmila in krmljenje brojlerjev; predava dipl. inž. Franc Vrabcr; ob 18.30 v šoli. GORISNICA: Tehnologija pri pro- izvodnji brojlerjev; predava magi- ster vet. Franc Kac; ob 18. url v šoli. SOBOTA, 23. DECEMBRA CIRKULANE: Vzreja plemenskih svinj in odojkov; predava dipl. vet. Bogdan Lah; ob 17. uri v šoli. SREDA, 27. DECEMBR.\ MAJSPERK: Vzreja plemenskih svinj in odojkov; umetno osemenje- vanje; predava dipl. vet. Bogdan Lah; ob 18.30 v šoli. Il.VJDIN.V: Bolezni brojlerjev In zdravstvena zaščita; predava magi- ster vet. Franc Kac; ob 18. uri v šoli. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 23. DO 31. DECEMBRA 1967 Zadnji krajec bo v nedeljo, 24. de- cembra, ob 11.48. Napoved: spremenljivo: dež in sneg. V popoldanskem času bo več- krat sončno. DOMNEVNO VREME DO 1. MAJA 1968 JANUAR: Prve dni bo snežilo, bo tudi več ali manj vetrovno. Okrog 10. se bo za nekaj dni otoplilo. Od 18. do konca januarja ho mrzlo, vmes med 20. in 24. januarjem sneg in mrzel veter. Oster mraz bo od 25. januarja do 5. februarja, FEBRUAR: Med 5. in 12. februar- jem bo pogosto snežilo. Nato okrog 14. dež, zatem mrzlo. Med 20. in 23. bo spet snežilo. Med 24. in 27. fe- bruarjem bo lepo vreme, brez več- jega mraza. 28. sneg, zatem lepo, in mrzlo bo. M.-VREC: Do 8. bo lepo vreme, sle- di sneg do 12. marca. Med 12. in 18. marcem bo spet mrzlo. Nato otopli- tev in deževno vreme do konca marca. APRII.. bo bolj suh in vetroven. Izdatnejše padavine so možne ne- kako okrog 8., 15. in 22. aprila. Bo pa precej hladno. Toplo spomladan- sko vreme se bo začelo okrog 23. aprila. Naj omenim Se to, da bo med 20. junijem in 10. septembrom suho in vroče, vmes nevihte. Alojz Cestnik SAD.TA V PTUJSKI POSLO- VALNICI »POVFvTNlNE« (PRI TPvŽNE CENE POVRTNINE IN MAGDI) Grozdje II. 4, hruške IT. 3, jabol- ka I. 1,G0, jabolka II. 1,50, smokve odprte 4,80, smokve celofan 1,55, araSidi odprti 1,45, banane 4,90, grapefruit 3.80, limone 4,80. manda- rine 4,50, orehi — jedrca 24, poma- ranče 4,10, rozine 4,70, rožiči celi 3,20, slive suhe 5,40, cvetača 4,40, čebula 1,80, česen 12. jedilno korenje 1.30, krompir I. 0,90, krompir II. 0,80, ohrovt 1,60, pesa 1,30, črna redkev 1, kisla repa 1,60, solata (en- divija) 4,90, sveže zelje 1,30, kislo zelje 1.60, fižol (prepeličar) 4,50, fi- žol (tetovec) 3,90, belo olje 115, belo olje 0,51 2,80, bučno olje 11 12, bučno olje 0,51 6,20, jajca 0,56. Nesreča ne počiva v Z.ADNJEM ČASU SO SE ZDRA- VILI ALI SE ŠE ZDRAVIJO V PTUJSKI BOLNIŠNICI NASLEDNJI PONESREČENCI: Neža Petrovič (rojena 1911), Zlato- ličje 4, je padla z lestve ter si po- škodovala levo nogo; Ivana Meško (1897), Mestni trg 6, Ormož, je padla in si poškodovala desno roko; Alojz Škrjanec (1944), Hum 47, je padel v službi in si poškodoval levo ko- leno; Ivanka Malec (1953) Hum 66, si je pri smučanju poškodovala des- no nogo; Jurij KruSiC, Cermožiše 33, si je poškodoval levo roko; Ka- tarina Menhard, Ormoška 5, Ptuj, je na poti iz službe padla in si poškodovala desno roko; Drago Pe- tek, Polonci 5, se je doma pri delu poškodoval; Jakob DogSa, Grabe 22, je padel z lestve ter si poškodoval glavo; Milan Simonič, Znidaričevo nabrežje 3, je padel in si poškodoval desno nogo: Stanko Pevec, Savci 76, si je poškodoval levo stran re- ber; Jože Flos, Kukava 41. je padel na poti z dela s kolesa in si poško- doval desno nogo; Franc Strelec, Stojnci 122, si je pri delu doma poškodoval desno roko; Ana Vidic, Crmlja 8. je padla in si poškodovala desno koleno. Poškodbe dijakov zaradi zastarele telovadne Priliodnje leto bo 100-letnica gimnazije v Ptuju. Njeno poslo- pje pa že dolgo ne ustreza nje- nim potrebam. Za gradnjo nove stavbe ni denarja, ker je, kot je bilo rečeno, treba najprej rešiti vprašanje osnovnega šolstva. V gimnaziji se zavzemajo, da bi našli sredstva vsaj za uredi- tev telovadnice. Blazine in orod- ja v njej so šc iz predvojne dobe. Posleciica so pogoste poškodbe dijakov. V proslavo stoletnice bi organizirali gimnaziado v Ptuju. S telovadno opremo, kot jo imajo, to ne bo mogoče. ZR ŠPORT Velika premoč domačinov Slovenska Bistrica, 17. decembra. Danes se je tukaj začelo prvenstvo v okviru vzhodne slovenske lige v judu. V Slovenski Bistrici so tek- movala moštva iz Ptuja, Kač in do- mačega Impola II. Favorit srečanja je bila ekipa Impola II, ki si je ta sloves tudi zaslužila. Tekmovanje je pokazalo, da so Impolčani najbolje pripravljeni In da jim bo težko kdo odvzel prvo mesto. REZULTATI: Impol II—Drava 40:20, posamezne borbe: Vidmajer—Tomašič 18:0, Sor- šak—Potočnik 10:0, Rebernak—Ste- bih 10:0, Potisk—Cvetko 0:0. Tram- Sek—Duh 0:10, Prelog—Burjan 10:0 in Serk—Breznik 0:10. Impol II—Rače 50:20, posamezne borbe: Vidmajer—Strmšek 10:0, SorSak II—Toš 10:0, Rebernak—GrošI 10:0. Potisk—Horvat 10:0, Tramšek— Vidmar 0:10, Prelog—Borovnik 10:0 in Serk—Ferle 0:10. Drava—Kače 40:20, posamezne bor- be: Toraašič—strmšek 0:0, Emeršič— Toš •:10, Stebih—Grošl 10:0, Cvetko —Vidmar 10:0, Duh—Sester 10:0, Burjan—Horvat 10:0 In Breznik— Ferle «:!•. Tekmovanje si je ogledalo več kot 200 gledalcev, ki so bili zadovoljni s posameznimi borbami, predvsem pa z zmago domačinov. -b Zadnje mesto za nogome- taše Aluminija Takšna sta primera Milosavljeviča in Sovroviča na zadnjih dveh tek- mah. Zakaj ni vodstvo reagiralo fca takšne izpade? Zadnji primer nediscipline je tek- ma s Sibenikora, ko Satler in Brez- nik samovoljno nista prišla na tek- mo. Zadnjič na tej tekmi pa se je »iz- kazal« vratar Aluminija Saran, ki je prejel dva nepotrebna gola. Upajmo, da bo bližnji občni zbor nogometnega društva Aluminij mno- go teh napak pregledal ter odgo- vorne, ki niso upravičili zaupanja, izključil iz svojih vrst, saj mu taki »navijači« samo škodijo. -b OBJAVE XN OGLASI POCENI PROD.\M NOV KRZNEN ŽENSKI PLAŠČ (perzijaner). Na- slov v upravi lista. USNJENO OBLEKO za večjo posta- vo, dobro ohranjeno, prodam. Na- slov v upravi. IŠČEM MANJŠI PRAZEN LOK.\L. v centru Ptuja.- Jože Ogrizek, Ru- perče 1, p. Pernica pri Mariboru. DV.\ OTROK./V od enega leta staro- sti naprej vzamem v vso oskrbo. Naslov v upravi. K.MECKI MLINČEK in novi skobel- nik prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi. PODPIS.\NA ALOJZIJA KOTNIK, Ptuj, Ljutomerska 18, preklicujem neresnične vesti o Francu Greifu, referentu stanovanjske skupnosti v Ptuju. ZAKONCA IŠČETA PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v Ptuju ali Prometne nesreče Dne 27. novembra 1967 se je okoli 16. ure pripetila prometna nezgoda na cesti III. reda v vasi Gruškovje pri Podlehniku motoristu Jožetu Mercu iz GruSkovja pri Podlehni- ku. Na ravni pregledni cesti je pa- del z motornega kolesa avstrijske registracije in se laže telesno po- škodoval, na motornem koles« je nastalo za približno 50 novih dinar- jev materialne škode. * Dne 9. decembra 1967 se je ob 14.20 pripetila prometna nesreča na cesti II. reda št. 346 v vasi Podlože pri Ptujski gori med osebnim avtomo- bilom MB 227-77, ki ga je vozil An- ton Cvetko iz Budine 7/a, in tovor- nim vozilom JLA reg. št. JNA F-6174, ki ga je vozil vojak Pero Delov iz vojne pošte Maribor. Na osebnem avtomobilu je nastalo za približno 500 novih dinarjev mate- rialne škode, telesnih poškodb pa ni bilo. * Dne 11. decembra 1967 ob 17.15 se je pripetila manjša prometna ne- sreča na cesti II. reda št. 349 v vasi Bukovci pri hišni številki 101 med kolesarjem Antonom FijaCkom iz Brezovca 1 pri Cirkulanah in avto- busom reg. št. MB 119-64, last ko- munalnega podjetja Ptuj, ki ga je vozil Edvard Šeruga iz Ptuja, Tra- te 2. Telesnih poškodb pri nesreči ni bilo. Na kolesu je nastala ma- terialna škoda v višini približno 40 novih dinarjev. * Dne 16. decembra 1967 se je ob 13.30 na cesti Iti. reda št. 6019 med kilometrskim kamnom 21 22 v vasi Lešje pri Majšperku pripetila pro- metna nesreča med voznikom tovor- nega avtomobila znamke TAM reg. št. MB 28-25 in tovornim avtomobi- lom znamke GMC reg. št. JN.A. F-5910. Pri prometni nesreči teles- nih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša okoli 3000 novih di- narjev, in to na tovornem avtomo- bilu MB 28-25, medtem ko na vo- jaškem vozilu ni bilo škode. * Ob 19. uri dne 19. decembra 1967 se je pri bencinski črpalki v Ptuju pripetila prometna nesreča med osebnim avtomobilom znamke za- stava 1.300 reg. št. MB 141-08. ki ga ie vozil Konrad Plohi iz Dolan pri Cirkulanah št. 13. in voznikom osebnega avtomobila znamke opel rekord z nemško registracijo A-3389, ki ga je vozil Franc Horvat iz Dor- nave št. 23. Telesnih poškodb ni bilo. materialna škoda pa znaša pri- bližno 900 novih dinarjev. Dne 17. decembra 1967 je prišlo ob 12.45 do prometne nesreče na Cojzovi poti v Ptuju med voznikom osebnega avtomobila znamke tau- nus M 12 reg št. MB 196-95, ki ga je vozila Jožica Korpar iz Ptuja, in voznikom osebnega avtomobila znamke zastava 600 reg. .št. MB 129-06, ki ga je vozil Jože Vidovič iz Ptuja. Trubarjeva 5. Telesnih poškodb ni bilo. materialna škoda na obeh vozilih pa znaša 1200 novih dinarjev. okolici. Justina Vidovič, Zadružni trg 10, Ptuj. KUPIM GRADBENO PARCELO v Okolici Ptuja. Justina Vidovič, Zadružni trg 10, Ptuj. SOBO IN KUHINJO v Ptuju ali okolici iščem. Najemnino plačam po dogovoru. Naslov v upravi. IŠČEM ENO- ALI DVOSOBNO STA- NOV.\NJE v Ptuju proti primerni odškodnini. Naslov v upravi. R.\BLJENO POHIŠTVO PROD.A^M. Vprašajte v nedel.io Ano Milošič, Ob Grajeni 5, Ptuj. KOMPLETEN MENJALNIK s pol- o.smi za kombi VW prodam. Du- šan Zadravec, Bučkovci 4 pri Lju- tomeru. PODPIS.-VNI izrekam javno prizna- nje poštenosti blagajniku kreditne banke Ptuj, ki mi je vrnil pomo- toma preveč vplačanih 5000 starih dinarjev ter me še nagradil z na- livnim peresom. Jakob Domiter, Mestni vrh 117, Ptuj. ^ Tovarna Impol - sindikat in samouprav- ljanje (Naidaljevatnje s 5. strani) Graditelji bi ne dobili denarja v roke, ampak bi podjetje po- iskalo izvajalca gradbenih del, ker bi tako preprečili preveliko fizično angažiranost posamezni- kov, ker bi lahko bila njihova storilnost na delu ravno zaradi tega dela pri gradnji lastnega doma preveliko breme za posa- meznika. Kako skrhi sindikat za rekrea- cijo svojih delavcev? Za rekreacijo zaposlenih v na- šem podjetju je dobro preskrb- ljeno. Do lanskega leta je imel sindikat v svoji upravi počitni- ški dom. Sedaj tega po zakonu ne more več imeti, ampak še vse- eno skrbi za čim boljšo organi- zacijo letovanja v počitniškem domu. Razen tega smo v letoš- njem letu priredili več aranžma- jev z drugimi podjetji, tako da so lahko delavci izkoristili svoj do- pust tudi v drugih krajih naše domovine. Posebej dobro pa gojimo šport- no rekreacijo. Tako smo letos or- ganizirali troboj s tovarno alu- minija iz Kidričevega in tovar- no dušika iz Ruš. V vsakem iz- med krajev je bilo tekmovanje. Tekmovali so v nogometu, odboj- ki, kegljanju, šahu in streljanju. Pod našim okriljem deluje tudi godba na pihala, ki večkrat pri- reja nastope in sodeluje na raz- nili proslavah. Sedaj bomo orga- nizirali tudi pevski zbor, saj je I dovolj delavcev zainteresiranih za sodelovanje. Ze dalj časa želimo napraviti na Pohorju pri Treh žebljih re- kreacijski center za naše delav- ce. Center bi gradili skupaj s to- varno iz Kidričevega, vendar še ta ne kaže dovolj zanimanja za tak rekreacijski center. Vendar upam. da bo prišlo do takšnega sodelovanja. Razen vseh teh dejavnosti pa ne pozabimo tudi na naše upo- kojence. Tako smo minuli petek v organizaciji z upravnim odbo- rom podjetja organizirali porejem za naše bivše delavce ter jim raz- kazali naše nove objekte ter jim opisali naš bodoči razvoj. -b Dne 19. decembra se je ob 15. uri pripetila na cesti II. reda Ptuj- Zagreb pri borlskem moslu promet- na nesreča med turškim državlja- nom Alijem Erhanom iz Carigrada, ki je vozil osebni avtomobil oznake 34-EE-582, in voznikom osebnega av- tomobila CE 122-01. ki ga je vozil Ivan Zaje iz Velenja. Pri trčenju ie nastalo za okoli 3000 novih dinarjev PTlfJA GNE/OA V VODNJAKU Poleg bloka v Podlehniku so skopali in zbetonirali večji vod- njak, ki oskrbuje tamkajšnje prebivalce z vodo. Ker v njem primanjkuje pod- talne vode. so vanj napeljali še strešnico z bloka. Ob nalivu od- nese deževnica gnezda z žlebov v vodnjak. Ptiči lahko pozneje s strehe opazujejo svoj(i domove v vedrih tam stanujočih. ZR AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ raz- pisuje delovno mesto administra- torja za čas od 1. januarja do 30^ junija 1968. Posoj: poznavanje finančno administrativnega dela. Prednost imajo prosilci s prakso, osebni dohodki po dogovoru. Proš- nje spreiema AMD Ptuj. Cvetkov trs 2. Nastop službe L januarja 1968. RODILE SO: Marjana Krepfl. Nova vas 74 — Branka: Mar.ja Zerak. Zetale 115 — Silva; Frančiška Fištrovič, Mihov- ci 1 — Milana: Jožefa Vočanec, Mi- halovci 52 — Romano; Štefka Go- milšek. Grlinci 6 — Janeza; Silva Maček, Pestika 22 — Sil.'o: Marija Hodak, Poljanski nasip 40 Ljublja- na — Tomislava; Katarina Strucl. Pobrežje 152 — Štefanijo; Elizabeta Plaveč, Velika Nedelja 11 — deklico; Helena Polanec, Jastrebci 33'a — dečka: Martina .\dam, Koritno 6 — Igorja; Marija Fridl, Ločki vrh 23 — dečka; Marija Fijan, Zabovci 9 — Danila; Terezija Vogrinec, Gerečja vas — deklico; Slava Strelec. Stojn- ci 15 — deklico; Marjetka Bratuša, Dornava 58 — dečka; Katarina Zav- cer. Formin 66 — deklico; Marija Košar, Vintarovci 18 — Marijo; Mara Kmet, Rogoznica 50/a — Vlada: Veronika Kirbiš. Kungota I — Antona: Terezija Krsinc. Lov- renc 55 — Slavka; Matiida Strucl, Kungota 32 — Danilo; Terezija Srajner. Dolič 4 — deklico; Ljud- mila Brodnjak. Formin 63 — dečka; Marija Carli. Cesta dr. J. Potrča 2 — Majdo; Matilda Tbt.čkovič, Grajena 18 — dečka: Marija Vidovič, Dole- na 56 — Štefana; Ema Kokol, Skor- ba 14 — deklico; Marija Vinkler. Stanečka vas 7c — deklico: Lizika Bagar. Rogoznica 50 — .Menko; Jo- žcfina Tomanič, Podvinci 52 •- deč- ka. POROKE: Franc Vesenjak. Maribor, Gregor- čičeva 3. in Ida Visočnik. Maribor, Gregorčičeva 3: Dragan Grbavac, Kidričevo 13. in Adela Hojnik, Ki- dričevo 3; Jožef Petrovič, Cesta Olge Meglic 15, in Vida Slavinec. Orešje 17; Mirko Kocmut, Cankarjeva 4. in Ivica Zupančič, Cankarjeva 4. UMRLA JE: Matilda Jambrisko, Veličane ^^o. Ivamkovci rojena 1895, umrla 11. de- cembra 1367. OBVESTILO Obveščamo cenjene potrošnike premogd vseh kvalitet za ogre- vanje s pečmi in s centralno kurjavo, da sedaj ni mogoče nado.m:^- stiti zamujene priložnosti, ki je bila od spomladi čei poletje za oskrbo potrošnikov manjših in večjih količin s premogom. Z 80 odstotki p>ogodbenih količin premoga, kolikoi g^ lahko dobimo sedaj od pre-nogovnikov. lahko /.adovoljimo prvenstveno naročnike, ki so nam dali naročila do septembra 1967, drugi pa bodo prišli na vrsto z zamudo. Sedanje stiske zaradi manjkajočega premoga zlasti za ogreva- nje stanovanj in poslovnih prostorov m mogoče reševati s kritiko in nezadovoljstvom ter paniko naročnikov. Od spomladi dalje smo obveščali javnost, da ne bo moglo podjetje nabaviti spomladi in čez poletje toliko premoga, da bi lahko z njim sedaj zadovoljili vse naročnike, ker tudi ne more podjetje samo nositi vsega rizika, ki nastane pri skladiščenju večjih količin. Na drugi strani so ostali marsikje za skladiščenje primernejši kletni prostori in drugi prostori za gorivo prazni. Večletne izkušnje so že potrdile umest- nost oskrbovanja s premogom v spomladnem in poletnem času, zato s takimi strankami sedaj nimamo nikakih težav. V podjetju »LES« si vsestransko prizadevamo skupno s premo- govniki prihraniti potrošnikom vso nevoljo in stisko s tem, da jim bomo poskušali pomagati s fX)Stopnimi dobavami najnuj- nejših količin premoga, najprej pravočasnim naročnikom, pa tudi zamudnikom. »LES« lesno industrijsko in trgovsko podjetje PTUJ HKRATI ŽELIMO VSEM POTROŠNIKOM. DOBAVITELJEM IN OSTALIM OBČANOM USPEŠNO NOVO LETO 1968!