Književna poročila. 381
Književna poročila.
Civilnopravcini red in sodni pravilnik z dne 1. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi civilnopravdnega obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodiščih, o odvetniški tarifi in o sodnih pristojbinah. Uredil dr. Eduvard Volčič, c. kr. deželni sodni svetnik. 1. natis. V Ljubljani 1906. izdalo društvo »Pravnik«. Založil dr Eduvard Volčič. Tisk J. Blasnika naslednikov. — Cena nevezanemu zvezku 7 K, v platno vezanemu pa 8 K.
To delo je pravkar prišlo na svetlo kakor IV. zvezek zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, ki jo izdaja društvo »Pravnik«. V primeroma kratkem času je s tem dovršil g. sodni svfetnik dr. Volčič nalogo, ki jo je bil pred dvema leti po želji »Pravnikovega« odbora prevzel. Da je imel z ureditvijo tozadevne tvarine premnogo truda in raznih skrbij, to kaže sedaj izišla knjiga, ki je narasla na impozantno število 909 stranij. Skoraj bi trdili, da bi bilo za naročnike priročnejše in za založnika ugodnejše, če bi se bila iz tega volumena napravila dva zvezka tako, da bi eden obsegal le civilnopravdni red (okolo 600 stranij s kazalom), drugi pa sodni pravilnik in ostalo vsebino (tudi kakih 400 stranij). Gospod urednik in založnik piše v predgovoru, »da je vse obdržal v enem zvezku, da ne poskoči cena knjigi nad naše »sedanje razmere in da se ne razkroji eno-vrstna tvarina«. Toda praktični IVIanz je začel enovrstno tvarino, če je le
382 Književna poročila.
preobsežna, deliti na več zvezkov, ki pa radi tega v ceni niso pretirani. Ko že govorimo o cenah, naj koj omenimo, da cena 7 K, ki jo je gospod založnik nastavil za ta zvezek, je v resnici nizka; saj Manz računa za zvezek enakega obsega (n. pr. obč. drž. zakonika) le 1 K manj, čeprav se ga natisne tolikrat in tolikrat več izvodov. Upamo torej tem bolj, da bo ta zvezek zbirke hitro pokupljen in g. založnik vsaj obvarovan gotove izgube-
Vsebina in uredba zvezka ustreza popolnoma zahtevam, ki veljajo dandanes za enake priročne zbirke zakonov. V njem so zbrani, kakor kaže naslov, vsi zakoni in naredbe, ki urejajo sedaj veljavno pravdno pravo. Med zakonovo besedilo so pri posameznih paragrafih uvrščeni podrobnejši ali dodatni predpisi, nadalje komentarske opozoritve na druga določila, ki olajšujejo orijentacijo. S takimi dodatki v drobnem tisku je pri §-u 1 sodnega pravilnika napolnjenih celih 55 stranij! Judikatura vrhovnih sodišč, posneta do najnovejšega časa skoraj iz vseh publikacij, priobčena je k posameznim paragrafom »pod črto«. Sestava in razredba vsega tega obilnega gradiva je jako pregledna in dela čast v tehničnem  pogledu tudi tiskarni.
Skratka: kar se tiče metode, ta IV. zvezek »Pravnikove« zbirke ne zaostaja za 111. in tudi ne za najmodernejšo nemško zbirko — IVlanzovo. Isto velja tudi glede popolnosti semkaj spadajoče tvarine. Za vsako takšno zbirko pa velja, da se pravo in točno sodbo o njeni vrednosti pridobi šele s časom, ako se jo pogostem v praksi upotreblja. Pri slovenski zbirki je pa še jezikovna stran posebnega pomena. Ž njo ima vsak urednik dovolj težav. Uvideva potrebo jezikove enotnosti, ki naj bi vladala po vsej knjigi in se naslanjala na književni napredek, a ne more se dosledno ravnati po tem pravilu. Tu so oficijalni slovenski prevodi, ki, nastali v raznih prejšnjih dobah, imajo s stališča današnjega razvoja razne nedostatke, katerih pa vendar ne gre bogve kako popravljati. Tega načela, sprejetega že za prejšnje zvezke »Pravnikove« zbirke, držal se je sedaj tudi g. dr. Volčič. Drugače pa, v prevodih, ki jih je sam napravil, in pa v pripomnjah ter ekscerptih judikatura — kar seveda tvori veliko večino izdane tvarine — je uporabljal kakor samostalen delavec sedaj veljavno slovensko pravniško izražanje. Doslednost jezika v takih razmerah in v tolikšni knjigi je torej jako težavna stvar. Ako je tupatam ni, je razumljivo in opravičljivo. To je čutil g. uiednik sam in tudi v predgovoru izrazil. Resnica je tudi, da bi se izdaja močno zavlekla, če bi se gradivo zastran jezika veliko prerešeto-valo, posebno recimo po več osebah, koje bi šele morale priti do zedinjenja itd. Vse pretirane zahteve v tem pogledu bi le škodile stvari, ki je ta, da neizogibno in nujno potrebujemo priročnih zbirk zakonov v slovenskem jeziku, bodisi za vsakdanjo prakso, bodisi za dokaz našega napredka v javnem življenju. Obojnemu bo služil tudi ta IV. zvezek »Pravnikove« zbirke in priznati je g. uredniku drju. Volčiču, da je z mnogim trudom dovršil velezaslužno delo. Upamo, da bodo to upoštevali z obilnim naročanjem zlasti slovenski pravniki, pa tudi hrvatski, na katere se je g. urednik pri sestavi knjige posebej prav umno oziral. Zadnji oddelek tega zvezka (odvetniška tarifa, določila o sodnem jeziku, sodne pristojbine, str. 774—838) je izšel tudi v posebni knjižici, o kateri smo v zadnjem listu govorili.
Razne vesti. 383
Mjesečnik pravničkoga družtva u Zagrebu, god. XXXII, je objavil v 1. 1906 naslednje razprave: Dr. M. Košutič: Revizija občega gradjan-skoga zakonika. - Dr. S. P o s i I o v i č : Potreba revizije občega gradjan-skoga zakonika glede prava nasljedstva. — Dr. I. Strohal: Razvitak zadružnega prava u Hrvatskoj i Slavoniji. — M. Obulj en : Nadležnost sud-skih dotično političnih vlasti u Dalmaciji za riešavanje sporova izmedju župnika i župljana u ime redovine.— Dr. I. Maurovič: O reviziji občega austrijskoga gradjanskoga zakona. Dr. S. Posilovič: Potreba reforme našeg gradjanskog parbenog postupka i ovršnog reda. — Fr. vit. Kruszel-nicki: Dokaz preslušavanjem stranaka u austrijskom gradjanskom po-stupku. — J. Kneževič: Iz obrazovne poli tike u Americi. — 1. W agn e r: K reformi nasljednoga prava. — Reforma gradjanskoga postupka. — Ž. M. Peric : O pravnoj sposobnosti kod ugovora o punomočtvu, — Dr. J. Ši-lovič: Deseti obči kongres medjunarodne kriminalističke udruge. — P. Petaj: Revizija občega austrijskoga gradjanskoga zakonika. — Dr. C. pl. Pellegrini: Običaji. — N. Z. Bjelovučič: Kada pomorski kapetani mogu glasovati sa punomočju pri občinskim izborima u Dalmaciji ? - Skup-ština sudaca kraljevine Hrvatske i Slavonije — Dr. M. Zobkov: Emfitenza grčko-rimskoga prava — Dr. A. Mihalič: O reformi uprave u Austriji s osobitim obzirom na upravu u Hrvatsko! i Slavoniji — Hinko Več: O zakonu o izvlastbi nekretnina u gradovima. - Dr. Fr. Seifert: iztražni zatvor i nastup kazni. — Zvonimir Zepič: Pogodovanje u plačanju ob-činskoga nameta. — Dr. Fr. J. Spevec: Ime u pravu. Dr. Fr. Seifert: Vrste kazne.