94. številka.
Ljubljana, ? četrtek 25. aprila 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, iaim&l nedelje in praznike, ter velja po po*« prejeman za avatro-ograke delete aa vse leto 96 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoiUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od itiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska,«po 10 h 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Eokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu st 19. Uprevnlatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice it 9, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
.Slovenski Narod" telefon at 34. — »NArodna Tiskarna" telefon it 85.
Gospodje volilci!
Kandidatje narodno-napredne stranke
za I. volilni razred
ki voli v petek, dne 26. t. m.,so:
dr. Matija Hudnik
odvetnik;
Josip Lenče
veietržec in hišni posestnik;
llija Predovič
veietržec in hišni posestnik;
dr. Josip Stare
c. kr. finančne prokurature pristav;
Ubald pl. Trnköczy
lekarnik in hišni posestnik.
Volilci!  Volite jih soglasno!
Za izvršilni odbor narodno-napredne stranke: dr. Earol Bleiweis vitez Trsteniški
predsednik.
Nezaupnica dr. Ploju.
Minolo soboto je praška „Politik" priobčila nekako post festnm dolg članek o znanih intrigah, vsled katerih so vsi Štirje napredni poslanci izstopili iz Hrvatako-alo-venakega kluba". Ta članek se čita kakor nekako opravičevanje dr. Ploja in glavnih njegovih pomočnikov pri dotični akciji, kaže pa tudi, da ti gospodje nimajo popolnoma mirne vesti, zakaj prav bistvo tega članka, obrazloženje nagibov in namena cele, zopsr dr. Tavčarja naperjene akcije, sloni na podlagi neresnice.
članek trdi, da so Ploj in tovariši za-čali boj zoper dr. Tavčarja 1. zaradi pisave
LISTEK.
Pismo iz Gradca.
V tem ko se je pričela pri vas že k oz v ar'-, „ mrtva sezona", se pri nas izvrstno koncertira in igra. Gostje prihajajo in odhajajo, zapuščajoč za sabo prijetne spomine. A vi v Ljubljani ? Predno se Se pokažejo prve lastavice, zaprete v Ljubljani svoj Talijin hram, dočim v Gradcu ob pomladnem vstajenju prirode Se dolgo ne mislimo na konec gledališke sezone, katera traja vso ljubo pomlad. Ah, ti krasna Vesna! V nobenem kraju se mi ni zdel ta skrivnostni pojav pomladnega preporoda tako neizrečeno lep, tako poetičen kakor ravno v Gradcu, t tem zelenem mestu zelene Štajerske; v velikanskem parku, kjer popevajo zdaj zaljubljeni kosi in kosovke svoje ljubavne speve, veseleč se krasne Vesne in dobrosrčnih graSkih starcev, svojih dobrih prijateljev, ga vživamo s polno dušo, v tem ko nam veje s temena starega Schöckelna hladni vetrič pomladni pozdrav — vabeč nas v sinje viSavje ... — vidite, tako se godi pri pisanju zagrizenemu prijatelju večno lepe prirode in nepoboljšljivemu turistu, ki bere--secesijonistične
spise, hodi posluSat — Zofije pl. Khuen-bergove dramske novitete in piše vam —
.Slovenskega Naroda" in 2. zaradi tega, ker so Ploj in tovariSi naredili i dr. Tavčarjem tiste iakuSnje, kakor z dr. šusterSičem, ker tndi napredni poslanoi v parlamentu samo na svoje strankarske namene mislijo.
To je oboje neresnično. Kakor smo že opetovano pojasnili, ni bil dr. Tavčar čisto nič vezan premeni ti taktiko .Slovenskega Naroda". Klub vsled tega tndi ni imel prav nobene pravioe, v tem ozira kaj zahtevati ali kaj uplivati. Kako smo mi pisali, to gospodov Ploja in tovarišev nič ni brigalo. Jedino pravilno in jedino lojalno bi bilo, da so ae postavili na staliSče: Dokler se dr. Tavčar v parlamentu drži klubovih pravil in sklepov, dotlej nas vse drago nič ne briga, najmanj pa .Slovenski Narod". To uvidevajo tudi Ploj, Spinčič in drugi prav dobro, ali poskrili so se za .Slovenski Narod', da bi tako prikrili dejstvo, da so svojo akoijo začeli na komando Škofov.
Prav tako nelojalna, kakor izgovarjanje na .Slovenski Narod", je tndi trditev, da so Ploj in tovariSi naredili z dr. Tavčarjem ravno take skušnje kakor z dr. Šusttraičem, da so tudi napredni poslanoi vedno mislili na svoje strankarske težnje.
Človek bi mislil, da bo Ploj za tako obdolžitev navedel vsaj senco kacega dokaza. Kaj Se! članek v .Politiki" se omejuje na obdolžitve, dokaza pa ne navaja nobenega, dasi je naravno, da bi radi vedeli, kakSne slabe izkuSnje so dr. Ploj in tovariSi naredili z dr. Tavčarjem in z naprednimi poslanci sploh. Ali so se mar ustavljali ustanovitvi skupnega kluba? Ali so delali težave, ustanovitvi hrvatako-alo-venskega kluba? Ali ae niso pokoravali klubovim sklepom? Vsakdo ve, da so postopali z največjim samozatajevanjem, samo da se jugoslovanska delsgaoija ne atomizira, da so se zvesto držali klubovih pravil in sklepov in vse svoje postopanje v parlamentu po tem uravnavali, dasi so volilci pri tej in oni priliki želeli, da bi bili dru gače glasovali.
In namen celi akciji? .Politik" pravi,
gledališko pismo!! Pl Zofija Khuen-berg ( Kako rad bi te osebno poznal ter te v prijateljskem pogovoru prav direktno vprašal, zakaj prav za prav si spisala svojo pogorelo .Resnico"! Ali da zadovoljiš onemu, čemur pravimo .schriftstellerischer Drang", ali pa da daS priliko kritiki pokazati, da ne ve prav za prav, kaj je to — .moderna"! ? Tvoja neresnična .Resnica" me je spravila tisti večer v tako slabo voljo, da že dolgo ne pomnim, da bi bil tako disgustiran zapustil Talije sveti hram. Zakaj nisi naslovila rajSe svoje drame .Unwahrheit'? Neka aristokratična žena baronica Leonija je zavrgla nekdaj svojega predzakonskega sinčka ter ga dala .na kmete", a potem, ko se je poročila s njegovim očetom, se na nedoumen način udala misli, da je dete umrlo, čez 20 let, ko živi s svojim dragim možem, začuti bolestno ljubezen do svojega izgubljenega sina, ki biva kot krepek kmetski fant gori v neki hribovski vasi. Po raznih okolnostih ga pride neurastenična mati iskat; ko ae mu razodene, ne zastrupi — a njena smrt nima prav nič tragičnega na sebi in ni niti malce neizogibna. To je namreč .sucous" cele drame poleg dobro pogojenih prizorov med kmeti. Grafika kritika hoče opravičiti psihologični nesmisel, ki tiči na več krajih v drami, — z moderno! Neplodno in sme-Sno bi bilo, upirati se in zameta vati pred-
da je bil namen, da se kranjski boj ne prenese čez mejo.
Odgovor na to je dobil dr. Ploj v ne deljo na shodu v Šmarju pri Jelšah. Tam je kmetsko ljudstvo, tam so njegovi volilei, oni isti volilci, ki so shod njegovega protikandidata šiloma razgnali, odločno obsodili postopanje dra. Ploja zoper dra. Tavčarja in izrekli svojemu poslancu pravo pravcato nezaupnico.
To je najizdatnejSi odgovor, ki ga je dr. Ploj sploh mogel dobiti, za napredne poslance in zlasti za dra. Tavčarja pa najlepše zadoSčenje.
Toda shod v Šmarju pri Jelšah ima Se veliko večji pomen. Ta shod je dokaz, da se je tudi kmetsko ljudstvo na Štajerskem začelo vzbujati iz mrtvila, da se je naveličalo duhovniškega jerobstva v političnih zadevah, in da se je začelo puntati zoper tisto oSabno varaStvo, ki je izdalo parolo: Proti volji duhovščine se ne sme ničesar zgoditi.
Shod v Šmarju spada mej najvažnejše pojave v političnem življenju spodnjeStajer-skih Slovencev. To je pojav, ki obeta preporod narodnega življenja onstran Save, in ki osveži vse javno delovanje in nehanje — in to je gotovo veselo znamenje, čeprav pri novih zdravih razmerah ne bo v javnem življenju več prostora za ambiciozne dvorne svetnike dr. Plojeve vrste.
Še enkrat dr. Gstetten-hofer — in zakon o občinskem volilnem redu.
Odlok glede izločitve suplentov kranjske gimnazije iz prvega volilnega razreda utemeljuje se takole:
.Suplentje nastavljeni so samo začasno z nagrado, tedaj niso državni uradniki in tudi niso prištevati osebam, naštetim v § 13 postave z dne 15 aprila 1873, dri. zak. St. 47, katerim pristojajo lastnosti državnih uradnikov."
stavljanje abnormalnih značajev — ravno novejSi ljubijo take —, a moderna vendar ni zato tukaj, da bi bila plaSČ, s katerim bi ae zakrivali psihologični grehi nemoder-nih pisateljev in dramatikov. S tem se pač hudo diskreditira dobro jedro moderne. Pač ni resno smatrati opravičilo graSke kritike: CeS, če je mogoč Ibsenov Oswald ter ima pravico do obstanka, zakaj bi ne bila mogoča in opravičena neuropatologična baronica Leonija? Z ženijalno roko risani tragični junak Ibsenov je in bo ostal vedno predmet Študij, in Se nerazrešenih problemov medioiničnih in nemediciničnih ved, v tem ko se za nesmiselno junakinjo njene .Resnice" ne bo zmenila živa duSa ter bo treba preko nje na dnevni red. Tudi jaz sem omenil to propalo igro le zato, ker sem hotel pokazati, kako greSi kritika na račun moderne, secesije, ,hipermoderne" ...
Nasprotno je dosegla noviteta .Mati Skrb", „Mutter Sorge" sijajen uspeh. Spisal jo je stanovski kolega proslulega Ernsta, čegar „Flachsmann" se je tu predstavljal v kratkem času nič manj kot 23krat» — R. Hawel, dunajski ljudski učitelj. Srečno in za sedaj nekako samostojno je nastopil Hawel kot dramatik. Sicer izvrsten učenec moderne Sole naslanja se v tej igri na — starega Raimnnda, čegar znane igre se prištevajo že med staro Saro.
Valed tega se isti po § 14. vol. reda ne morejo vpisati v imenik prvega volilnega razreda
In utemeljevanje ukrepa glede razdelitve razredov se glasi:
Iz določil §§ 13 in 15 o. v. r. je namen postave, tri razrede, kjer le možno, po davku v tri jednake dele razdeliti, jasen.
če ta razdelitev za prvi razred ni mogoča, se morata vsaj dragi in tretji razred po davku v jednake dele razdeliti.
Kdor bere prejšnji akt, rešitev zaupne komisije, poročilo župano in glavarjevo rešitev, dobi nehote vtis, ki ga napravijo ljudje, ki pridejo iz daljnih hribov morda prvikrat v svojem življenju h kakemu nradu. — če jih vprašaš, po kaj so prišli, ti odgovore, kdo da so, če jih vprašaš, kako se pišejo, dobiS za odgovor, kako daleč da imajo do doma.
Tako nekako reSil je glavar poročilo županovo glede volilnih imenikov.
Župan je poročal, da je postavil sup-lente v I. razred na podlagi določbe § 1. sub 2 lit. f o. v. r.
Ta določba pravi, da imajo volilno pravico izmed občincev (Gemeindemitglieder) načelniki in viSji učitelji občinskih ljudskih učilnic in vodje (direktorji), profesorji in učitelji višjih učilnic v občini.
Mi, ki nismo sicer nikdar vodili kakih volitev, smo mnenja, da je tu razmotrivati izključno le vpraSanje, ali so suplentje občinci kranjskega mesta in ali so učitelji na viSji učilnici in nič druzega. O tem v glavarjevi odločbi ne nahajamo ne besedice.
Po § 6 zakona z dne 17. februvarja 1866, St 2, so občinci (občani) a) doma* Činci, to je tisti, ki imajo v občini domovinsko pravico, in b) občinski deležniki... ki v občini stanujejo in tam od kaoega dohodka davek plačujejo. Po § 14. o. v. r. apadajo pa v prvi razred vsi občani (Gemeindemitglieder), ki imajo volilno pravico po § 1. sub 2   In ker je ta določba
Kdo ne pozna njegovega „Zapravljivca" ? In baS na to igro sem se nehote spomnil, ko sem videl Hawelnovo .Mater skrb". Bila je to srečna ideja Hawelova, da je porabil personifikacijo matere Skrbi, jo vpletel v sicer velerealistično dejanje ter nam podal z malimi sredstvi momente pretresljive, poetične sile S fotografično resničnostjo nam predstavlja bedo mizarja Fehringerja in njegove mnogobrojne družine, katerega tira iz delavnice njegov hišni gospodar bogati »prijatelj* izza mladih dni j, ker hoče napraviti iz nje konjski hlev — kar pomeni ruino za Fehringerjevo rokodelstvo. Kot zvesta tovariSica spremlja Fehringerja stara ženska poSast — .mati Skrb", ki mu čepi doma za pečjo. Z isto realnostjo slika nam sem in tja s prijetnim humorjem gostovanje v hiSi bogatega gospodarja, čegar veselje kruto moti ubogi mizar s svojimi proSnjami. Neprijetna scena. V disgu-stirano družbo ni možno več spraviti dobre volje. Gostje se razidejo. Za mizo pa sede »mati — Skrb". Pride neizogibno .transferi-ranje" in rubežen Fehringerjevih mobilij: v hiSi je vse narobe, otroci jokajo in ženske, Fehringer hodi obupano po sobi, soli-citator zapisuje — v sredi tega Sondra in narobe-sveta pa stoji grozna pošast mati Skrb — veledramatično dejanje I A .mati Skrb" mora bežati. Deloljubnost in dobrodušnost Fehringerja in njegove rodbine jo
94. številka. Ljzbljaaa, t četrtek 25. aprila 1901._XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje ln praznike, ter velja po p o it! prejeman am avstro-ograke dežele aa vse leto 36 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 00 h, a« jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljane bres pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ab aa vse leto 2 K. — Za tuje delale toliko ved, kolikor znala poßtnina. — Posamezna številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoaüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h Be se dvakrat, in po 8 h, ce ae trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnletvo je na Kongresnem trgu St 12. Upravnlatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St 2, vbod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
.Slovenski Narod" telefon st 34. — Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Kandidatje narodno-napredne stranke
za I. volilni razred
ki voli v petek, dne 26. t. m., so:
dr. Matija Hudnik
odvetnik;
Josip Lenče
veietržec in hišni posestnik;
llija Predovič
veietržec in hišni posestnik;
dr. Josip Stare
c. kr. finančne prokurature pristav;
Ubald pl. Trnköczy
lekarnik in hišni posestnik.
Volilci! Volite jih soglasno! Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke : dr. Karol Bleiweis vitez TrstenišM
predsednik.
Nezaupnica dr. Ploju.
Minolo soboto je praSka „Politik" priobčila nekako post festam dolg članek o znanih intrigah, vslsd katerih so vai Štirje napredni poslanci izstopili iz Hrvatsko-slo-venskega kluba". Ta članek se čita kakor nekako opravičevanje dr. Ploja in glavnih njegovih pomočnikov pri dotični akciji, kaže pa tudi, da ti gospodje nimajo popolnoma mirne vesti, zakaj prav bistvo tega članka, obrazloženje nagibov in namena cele, zoper dr. Tavčarja naperjene akcije, sloni na podlagi neresnice.
članek trdi, da so Ploj in tovariSi za čdli boj zoper dr. Tavčarja 1. zaradi pisave
.Slovenskega Naroda" in 2. aaradi tega, ker ao Ploj in tovariši naredili a dr. Tavčarjem tiste izkušnje, kakor z dr. šuaterSičem, ker tndi napredni poslanci v parlamenta samo na svoje strankarske namene mislijo.
To je oboje neresnično. Kakor smo te opetovano pojasnili, ni bil dr. Tavčar čisto nič vezan premeniti taktiko .Slovenskega Naroda". Klub v sled tega tndi ni imel prav nobene pravice, v tem ozira kaj zahtevati ali kaj nplivati. Kako smo mi pisali, to gospodov Ploja in tovarišev nič ni brigalo. Jedino pravilno in jedino lojalno bi bilo, da so se postavili na stališče: Dokler se dr. Tavčar v parlamenta drli klabovih pravil in sklepov, dotlej nas vse drngo nič ne briga, najmanj pa .Slovenski Narod". To nvidevajo tudi Ploj, Spinčič in dragi prav dobro, ali poskrili so se za .Slovenski Narod", da bi tako prikrili dejstvo, da so svojo akcijo začeli na komando Škofov.
Prav tako nelojalna, kakor izgovarjanje na .Slovenski Narod", je tudi trditev, da so Ploj in tovariSi naredili z dr. Tavčarjem ravno take sknSnje kakor z dr. ŠusterSičem, da so tudi napredni poslanci vedno mislili na svoje strankarske težnje.
človek bi mislil, da bo Ploj za tako obdoIZitev navedel vsaj senco kacega dokaza. Kaj Se! članek v .Politiki" se ome-jaje na obdolžitve, dokaza pa ne navaja nobenega, dasi je naravno, da bi radi ve* deli, kakSne slabe izknSnje so dr. Ploj in tovariSi naredili z dr. Tavčarjem in z naprednimi poslanci sploh. Ali so se mar ustavljali ustanovitvi skupnega kluba? Ali so delali težave, ustanovitvi hrvatsko-slo-venskega kluba? Ali ae niso pokoravali klubovim sklepom? Vsakdo ve, da so postopali z največjim samozatajevanjem, samo da ae jugoslovanska dekgacija ne atomizira, da so se zvesto držali klabovih pravil in sklepov in vse svoje postopanje v parlamenta po tem uravnavali, dasi so volilci pri tej in oni priliki želeli, da bi bili dra gače glasovali.
In namen celi akciji? .Politik" pravi,
da Je bil namen, da se kranjski boj ne prenese čez mejo.
Odgovor na to je dobil dr. Ploj v ne deljo na shoda v Šmarja pri Jelšah. Tam je kmetsko ljudstvo, tam ao njegovi volilei, oni isti volilci, ki so shod njegovega protikandidata šiloma razgnali, odločno obsodili postopanje dra. Ploja zoper dra. Tavčarja in izrekli svojemu poslanca pravo pravoato nezaupnico.
To je najizdatnejSi odgovor, ki ga je dr. Ploj sploh mogel dobiti, za napredne poslance in zlasti za dra. Tavčarja pa naj-lepSe zadoščenje.
Toda shod v Šmarju pri JelSah ima Se veliko večji pomen. Ta shod je dokaz, da se je tudi kmetsko ljudstvo na Štajerskem začelo vzbujati iz mrtvila, da se je naveličalo duhovniškega jerobstva v političnih zadevah, in da se je začelo puntati zoper tisto oSabno varuStvo, ki je izdalo parolo: Proti volji duhovSčine se ne sme ničesar zgoditi.
Shod v Šmarju spada mej najvažnejše pojave v političnem življenju spodnjeStajer-skih Slovencev. To je pojav, ki obeta preporod narodnega življenja onstran Save, in ki osveži vse javno delovanje in nehanje — in to je gotovo veselo znamenje, čeprav pri novih zdravih razmerah ne bo v javnem življenju več prostora za ambiciozne dvorne svetnike dr. Plojeve vrste.
Še enkrat dr. Gstetten-hofer — in zakon o občinskem volilnem redu.
Odlok glede izločitve suplentov kranjske gimnazije iz prvega volilnega razreda utemeljuje se tako-le:
.Suplentje nastavljeni so samo začasno s nagrado, tedaj niso državni uradniki in tudi niso prištevati osebam, naštetim v § 13 postave z dne 15 aprila 1873, dri. zak. St. 47, katerim pristojajo lastnosti državnih uradnikov."
Valed tega se isti po § 14. vol. reda ne morejo vpisati v imenik prvega volilnega razreda
In utemeljevanje ukrepa glede razdelitve razredov se glasi:
Iz določil §§ 13 in 15 o. v. r. je namen postave, tri razrede, kjer le moino, po davku v tri jednake dele razdeliti, jasen.
če ta razdelitev za prvi razred ni mogoča, se morata vsaj drugi in tretji razred po davku v jednake dele razdeliti.
Kdor bere prejSnji akt, rešitev zaupne komisije, poročilo župano in glavarjevo re&itev, dobi nehote vtis, ki ga napravijo ljudje, ki pridejo iz daljnih hribov morda prvikrat v svojem življenju h kakemu uradu. — če jih vpraSaS, po kaj so priSIi, ti odgovore, kdo da so, če jih vpraSaš, kako se piSejo, dobiS za odgovor, kako daleč da imajo do doma.
Tako nekako reSil je glavar poročilo županovo glede volilnih imenikov.
Župan je poročal, da je postavil sup-Iente v I. razred na podlagi določbe § 1. sub 2 lit. f c. v. r.
Ta določba pravi, da imajo volilno pravico izmed občincev (Gemeindemitglieder) načelniki in viSji učitelji občinskih ljudskih učilnic in vodje (direktorji), profesorji in učitelji viSjih učilnic v občini.
M>, ki nismo sicer nikdar vodili kakih volitev, smo mnenja, da je tu razmotrivati izključno le vprašanje, ali so suplentje občinci kranjskega mesta in ali so učitelji na viSji učilnici in nič druzega. O tem v glavarjevi odločbi ne nahajamo ne be« sedice.
Po § 6 zakona z dne 17. februvarja 1866, St 2, so občinci (oböani) a) doma-Činci, to je tisti, ki imajo v občini domovinsko pravico, in b) občinski deležniki... ki v občini stanujejo in tam od kacega dohodka davek plačujejo. Po § 14. o. v. r. spadajo pa v prvi razred vsi občani (Gemeindemitglieder), ki imajo volilno pravico po § 1. sub 2   In ker je ta določba
LISTEK.
Pismo iz Gradca.
V tem ko se je pričela pri vas že takozvana „ mrtva sezona", se pri nas izvrstno koncertira in igra. Gostje prihajajo in odhajajo, zapuSčajcČ za sabo prijetne spomine. A vi v Ljubljani t Predno se Se pokažejo prve Iastavice, zaprete v Ljubljani svoj Talijin hram, dočim v Graden ob pomladnem vstajenju prirode Se dolgo ne mislimo na konec gledališke sezone, katera traja vso ljubo pomlad. Ah, ti krasna Vesna! V nobenem kraju se mi ni zdel ta skrivnostni pojav pomladnega preporoda tako neizrečeno lep, tako poetičen kakor ravno v Gradcu, v tem zelenem mestu zelene Štajerske ; v velikanskem parku, kjer popevajo zdaj zaljubljeni kosi in kosovke svoje ljubavne speve, veseleč se krasne Vesne in dobrosrčnih graSkih starcev, svojih dobrih prijateljev, ga vživamo s polno duSo, v tem ko nam veje s temena starega Schöckelna hladni vetrič pomladni pozdrav — vabeč nas v sinje viSavje ... — vidite, tako se godi pri pisanju zagrizenemu prijatelju večno lepe prirode in nepoboljšljivemu turistu, ki bere--secesijonistične
spise, hodi posluSat — Zofije pl. Khuen-bergove dramske novitete in piSe vam —
gledališko pismo!! Pl Zofija Khuen-berg! Kako rad bi te osebno poznal ter te v prijateljskem pogovoru prav direktno vprašal, zakaj prav za prav si spisala svojo pogorelo .Resnico"! Ali da zadovoljiš onemu, čemur pravimo „schriftstellerischer Drang", ali pa da daS priliko kritiki pokazati, da ne ve prav za prav, kaj je to — .moderna"! ? Tvoja neresnična .Resnica" me je spravila tisti večer v tako slabo voljo, da že dolgo ne pomnim, da bi bil tako disgustiran zapustil Talije sveti hram. Zakaj nisi naslovila rajSe svoje drame .Unwahrheit"? Neka aristokratična žena baronica Lconija je zavrgla nekdaj svojega predzakonskega sinčka ter ga dala .na kmete", a potem, ko se je poročila z nje-govim očetom, se na nedoumen način udala misli, da je dete umrlo. Čez 20 let, ko živi s svojim drugim možem, začuti bolestno ljubezen do svojega izgubljenega sina, ki biva kot krepek kmetski fant gori v neki hribovski vasi. Po raznih okolnostih ga pride neurastenična mati iskat; ko ae mu razodene, se zastrupi — a njena smrt nima prav nič tragičnega na sebi in ni niti malce neizogibna. To je namreč .succus" cele drame poleg dobro pogojenih prizorov med kmeti. GraSka kritika hoče opravičiti psihologični nesmisel, ki tiči na več krajih v drami, — z moderno! Neplodno in sme-Sno bi bilo, upirati se in zametavati pred-
stavljanje abnormalnih značajev — ravno novejSi ljubijo take —, a moderna vendar ni zato tukaj, da bi bila plaSČ, s katerim bi se zakrivali psihologični grehi nemoder nih pisateljev in dramatikov. S tem se pač hudo diskreditira dobro jedro moderne. Pač ni resno smatrati opravičilo graSke kritike: CeS, če je mogoč Ibsenov Oswald ter ima pravico do obstanka, zakaj bi ne bila mogoča in opravičena neuropatologična baronica Leonija? Z ženijalno roko risani tragični junak Ibsenov je in bo ostal vedno predmet Študij, in Se nerazrešenih problemov medioiničnih in nemediciničnih ved, v tem ko se za nesmiselno junakinjo njene .Resnice" ne bo zmenila živa duSa ter bo treba preko nje na dnevni red. Tndi jaz sem omenil to propalo igro le zato, ker sem hotel pokazati, kako greSi kritika na račun moderne, seceaije, .hipermo-derne" . ..
Nasprotno je dosegla noviteta .Mati Skrb", „Mutter Sorge" sijajen uspeh. Spisal jo je stanovski kolega proslulega Ernsta, čegar „Flachsmann" se je tu predstavljal v kratkem času nič manj kot 23krat, — R. Hawel, dunajski ljudski učitelj. Srečno in aa sedaj nekako samostojno je nastopil Hawel kot dramatik Sicer izvrsten učenec moderne Sole naslanja ae v tej igri na — starega Raimunde, čegar znane igre se prištevajo že med staro Saro.
Kdo ne pozna njegovega „Zapravljivca" ? In baS na to igro sem se nehote spomni), ko sem videl Hawelnovo .Mater skrb". Bila je to srečna ideja Hawelova, da je porabil personifikacijo matere Skrbi, jo vpletel v sicer velerealistično dejanje ter nam podal z malimi sredstvi momente pretresljive, poetične sile S fotografično resničnostjo nam predstavlja bedo mizarja Fehringerja in njegove mnogobrojne družine, katerega tira iz delavnice njegov hiSni gospodar bogati .prijatelj" izza mladih dnij, ker hoče napraviti iz nje konjski hlev — kar pomeni mino za Fehringerjevo rokodelstvo. Kot zvesta tovariSica spremlja Fehringerja stara ženska poSast — .mati Skrb", ki mu čepi doma za pečjo. Z isto realnostjo slika nam sem in tja s prijetnim humorjem goetovanje v hiSi bogatega gospodarja, čegar veselje kruto moti ubogi mizar s svojimi proSnjami. Neprijetna scena. V disgu-stirano družbo ni možno več spraviti dobre volje. Gostje se razidejo. Za mizo pa sede „mati — Skrb". Pride neizogibno .transferi-ranje" in rubežen Fehringerjevih mobilij: v hiSi je vse narobe, otrooi jokajo in žen ske, Fehringer hodi obupano po sobi, soli-citator zapisuje — v sredi tega Sundra in narobe-sveta pa stoji grozna pošast mati Skrb — veledramatično dejanje 1 A „mati Skrb" mora bežati. Deloljubnost in dobrodušnost Fehringerja in njegove rodbine jo
3976
samostojna nasproti določbi pod lt. 1, ni potreba, da bi plačevali davek skozi eno leto.
Res je, da zakon z dne 15- aprila 1873, St 47 drž. zak, v § 13 naSteva nekatere funkcionarje kot eleve, aspirante, prakti-kante in avsknltante, in jim priznava značaj .državnih uradnikov- in res je tudi po § 15. ibid. učiteljstvo izvzeto od določeb tega zakona. Ali za vse to se tu ne gre Tu je reSiti vpraSanje, ali stanujejo suplentje v Kranju, ali plačujejo tukaj davek in ali so učitelji na viSji učilnici. Vse to pa ne briga kranjskega glavarja in on jim jemlje volilno pravico po določbi § 14. o. v. r, ki ravno utemeljuje to volilno pravico
Mi dobro vemo, da volilni redi niso v vseh avstrijskih kronovinah jedoaki, da so v nekaterih volilnih redih tudi določbe, ki zahtevajo za volilno pravico stalno namestitev, ali za nas je odločilen volilen red za Kranjsko in ta ne zahteva niti značaja državnega uradniStva, niti stalne namestitve.
Še več samozatajevanja pa je treba, če se hočemo resno baviti z drugim »argumentom* — ki se tiče razdelitve razredov.
Neki stari penzionist. ki je bil znan po tem, da je reševal akte, dokler je bi aktiven — mnogokrat se to itak ni pr-pe-tilo, — bolj po domače, je rekel, da si vedno pomaga s tem, da pravi, tako za hteva .duh" postave. Tako je tudi g >sp. Gstettenboferju „ namen" postave „Jasen8. Da, g. glavar. Ali čemu segati po na menu postave, dokler zadostuje besedilo? I
Da se ima davek deliti na tri dele, je res, in to je storil tudi župan. Ah deliti je davek v prvi vrsti po § 13. o. v. r. Iu to se je tudi zgodilo.
§ 15. pa pride po jasnem besedilu prvega odstavka le v poštev, če prvi raz red nima še enkrat toliko volilcev, kolikor se ima voliti odbornikov in namestnikov. To je izjemna določba, ki pride v veljavo le takrat, če se pokaže izjemen slučaj. „Namen" postave pa ni, da ae pra vilo pomeša z izjemo, in se izjema aplicira na razmere, ki vporabo te izjeme naravnost izključujejo Krna ima v prvem razredu 63 volilcev, mandatarjev pa ima voliti ta razred devet. Nezakonito in tudi nemogoče bilo bi, dopoJn ti prvi razred v smislu prvega odstavka § 15. o. v, r Nemogoče je torej tudi deliti davek v smisla drugega odstavka, ki je dopustno le po tej (v prvem odstavka omenjani) do polnitvi.
Doktor je besedilo postave jasno, je nedopustno, sklicevati se na auamena zakona, še bolj nedopustno je pa sklicevati se na namen postave v svrho, da se ubije njeno jasno besedilo.
Ne moremo končati tega velevažnega razmotrivanja, da ne bi dostavili Se neke splošne opazke.
Tako torej se je sodilo na podlagi zakona nasproti občini kranjski, katera ima vendar pripomočke braniti se. Ker se je ta
naposled prežene; veselo in v blagostanji ter s spravo z izgubljeno sestro mizarjevo, ki je „Šla* z nekim baronom, se moderno in nemoderno konča igra, v kateri spaja učitelj Hawel tako divno romantiko z resnim realizmom in 8 katero si je pridobil lavorike kot pravi ljudski teatralik.
V prijetnem spominu nam je ostal wirtemberski dvorni igralec Junkermann, ki je kot predatavljavec Fric Reuterjevih karakterjev osivel. Fric Reuter, ta solidni atarostrujar, nam je podal med svojimi jasno in markantno črtanimi značaji marsi-kak dobro pogojen humorističen tip; sicer ne ljubim tistih „konsekventnih", zlasti jasno intrigantskih značajev, kakor jih ima ravno Reuter, ker pride le pregosto tista dramatična .jasnost konsekventnost, mar-kantnost" — kakor se že imenujejo izrazi v .priznanih" poetikah — v konflikt z — realizmom. Vendar deluje njegov „ s trije Bräsig", kakor je tudi že star in je eden izmed tistih krasnih Reuterjev tipov, Se vedno s staro silo in ostane vedno mlad — kakor pač vsak dramatski značaj, katerega je ustvarjala prava umetniška roka.
Sicer pa »zamašimo* tudi kak večer za izpremembo s kako veseloigro iz fabrike g. Kadelburg & Comp ; take veseloigre kaj radi predstavljamo tudi pri nas v Ljubljani, dasi imamo dosti boljSih slovenskih zavrženih iger. V teh Kadelburgovih
dekret izdal, ali bi se bil imel izdati na podlagi občinskega volilnega reda, ki je zakon, mogoča je pritožba na upravno sodišče.
Pomniti pa je treba, da imajo politične oblasti večkrat odločevati po .prostem mnenju — naoh freiem Ermessen". V vseh takih slučajih pa je pritožba na upravno sodišče izključena. In če pomislimo, da se je zgodilo to na zelenem lesu, da pa ta gospod uraduje med ljudstvom, katerega jezika ne razume, da mu pridejo pri uradnih dneh pod roke ljudje, ki se sploh slabo zaajo izraziti, da se ta odločuje v več sto slučajih v interesih naj ubižnejih slojev, največkrat na podlagi prostega mnenja — nas preletava zona, nas je strah .... _
V 1 Jubljnnli 25 aprila. K položaju.
Neimenovan jugoslovanski poslanec sa je oglasil v dunajski „Information* o položaju takole: Navidezno v mirno vodo deloljubnosti ploveči parlament je v nevarnosti radi notranjega vrenja, katerega ne vidi vsakdo, ki pa obstaja vendarle. Poljaki so nezadovoljni, zakaj in radi česa, ne bomo razpravljali tu, ali dejstvo je, da bi mogla jedna izmed velikih državo-vidržuiočih strank, kakor se Poljaki radi imenujejo sami, vsled naraščajoče ne volje ct'ö rešitev investicij onemogočiti. Spričo te sfruje se moramo vprašati, ali nimajo Poljaki nikakih modrih, previdnih državnikov več v svojih vrstah. Udarec, ki ga nameravajo, bi ne zadel tolik vlade kakor Poljakov samih. Ves slovanski jug, čegar bratsko približanje rabijo, kei ga žele vsi njih volilci, bi se v svojih simpatijah od trgal od slovanskega severja. Tam na jagu se čujejo vedno glasnejše tožbe, da dobi vajo vedno le severne dežele železnice, ceste, šole in druge kulturne darove, dočim niso južne dežele koristij, katere dobivajo sedaj Poljaki, sedaj Čehi, d ležoe nikdar. Ali naj se ta zev Se poveča? Pozabiti se ne sme, da so postale južnoslovanske stranke tekom zadnjih let naše najnovejše parla* meutove zgodovine politično zrelejše in vsl^d uit g«, katero so igrale kot zaveznice, tudi uplivnejše in samozavestnejše. Da Se več, h glasovom obtožb, katere bi slovanski jug potem dvignil proti egoizma severnih dežel, bi prišli tudi oni južnih Nemcev, in levica bi zašla v nevarnost, da razpade notranje docela. Kaj nimamo v Avstriji Se dovolj razkosanj, in ali hočejo one stranke, ki se tako pogostoma same imenujejo dr žavovzdržujoče, povzročiti Se nov globok razkol vseh razmer? Upajmo, da se to ne zgodi! — Položaj v parlamentu se torej resnično zopet slabša. .Grazer Tagblatt" je naglašal to že dvakrat ter kazal na veliko nezadovoljstvo Nemcev s sedanjimi razmerami, katerih ao baje krivi Poljaki, fevdalci in klerikalci. .Reichswehr" toži danes, da delajo velik o zgago v parlamentu socialni demokratje n .Vsenemci". Stranke dolže druga drugo, da parlamentovo delo ne gre redno in n   !o izpod rok, da se trati čas,
igrah najdemo poleg Sablonskih dovtipov — vzemimo .Goldfische!" — le malo si-tuacijskega, kaj Se duhovitega humorja; vendar se ne da tajiti, da človek r*d čuje za izpremembo kaj .lažjega* — prosim, ne jemati v slabem pomenu! Ali Beg ne daj, da bi kaj taoega slovenski dramatik spisal! Takoj v — koS z njim!
Opera graSka pa goji prej kakor slej pred vsem Wagnerja. Gostje se vrste kar zapored ; a skoro vsak si izbere Wagnerja. Kdo bi si mislil nekdaj, ko se je vsak gledališki ravnatelj branil Wagnerjevih oper, da bodo danes te opere .Cassa-atücke !' To pa je gotovo interesanten pojav in zanimiva faza v kulturno historičnem gbanju, — ki bi bila vredna zase samostojne črtice — da prodirajo zajedno z Wagnerjevimi operami igre takega genre-a kot je Hauptmanova .Versunkene Glocke" in zopet igre kot je ravno omenjena R. Hawelova .Mati Skrb". — In kako se pojejo te Wagnerjeve opere v Gradcu 1 Zlasti najpopularnejša opera Wagnerjeva .Tbau-bäuser" in pa neizrekljivo ljubka opera „Meistersinger von Nürnberg" ae pač pojeta dovršeno tudi zdaj, dasi so Gradčani razvajeni od bivSega, zlasti od nežnega spola oboževsnega, ognjevitega tenorista Pennarinija in ima zdaj izvrstni tenorist Gosta jako težko stališče.
Josip Ciril Oblak.
in da se bliža parlamenta zopet razkol in obstrnkcija.
Čemu Js Deloasse v Peterburgu?
To vpraSanje zanima sedaj evropske politike. „Vossische Ztg." poroča, da je nastala nujna potreba, da se francoski in ruski zunanji minister osebno pogovorita o političnem položaju. Delcasse* baje ne zaupa ruskemu poslaniku v Parizu, knezu Umso va, ker ga smatra nasprotnikom sedanje vlade in državne oblike. A tudi francoski poslanik v Peterburgu, grof Montebello baje ni zadostno informiran o namenih Delca s-soja. Poslanika torej ne moreta zadoščati nastalim političnim potrebam, zato se sni-deta grof Lambsdoiff in Delcasse', ki se pogovorita obširnejše in najzaupuejše o ev ropakem in azijskem položaju. Iz Ptterburga pa je dobil „Daily Mail" poročilo, da je po vabil Delcassšja sam car, da se pogovori ž njim glede kitajske politike. Rusija in Fran cija prevzameta hsje poroštvo, da bode Ki tajska plačala vlastim vojno odškodnino. Vsled tega bode baje Pekiu kmalu prost tujih vojakov. Za to je prosil carja baje .•ram kitajski cesar. Rusija dobi zato podpis pogodbe glede Mandžurije Nemčija je baje s tem zadovoljna. Anglije pa se menda ni nič bati, ker ima v neredu finance in vojsko Francoska vojska na Kitajskem zapusti baje že v maju svoja taborišča in se vrne domov. Vsekakor hodita Rusija in Francija v Aziji in v Evropi roko v roki.
Vojna v Juinl Afriki.
Glavno zanimanje zbuja sedaj posredovanje Bothove soproge za mir. Poročilo o tem posredovanju med Kitchenerjem in Botho je došlo iz Standertona, dočim je Kitchener v Pretoriji. Ker je brzojavna zveza med imenovanima mestoma pretrgana, zbuja poročilo o mirovnem posredovanju sum. da ni resnično. Iz Londona javljajo, da ae je 39 stotnij južnoafričanskih prostovoljcev odpravilo domov. Kitchenerjeva vest o tem se čita tako, kakor bi teh prostovoljcev ne rabil več, ali v resnici ti prostovoljci nočejo služiti še nadalje, kakor so bili s pogodbo zavezani. Za Angleže je izguba 39 kompanij največji udarec! Kje je sedaj Dewet, ni jasno. Nekateri trdijo, da je 18 t m. prekoračil železniško progo pri Wolvehoecku, drugi pa, da je pri Senekalu. Poveljnik Kruitzinger je baje na maršu v Oranje. Doslej je bil v Kaplandiji. Iz Rosrne-ada poročajo: Buri se pojavljajo povsod v majhnih oddelkih. Na več krajih so bile praske. Z gorovja pri Middelburgu si dajejo Buri znamenja z ognji; imajo pa tudi he-liografeki aparat. Večkrat prekoračijo železniške tire, katerih pa radi pogostega pojav Ijanja oklopnih vlakov ne morejo porušiti. Iz Kapstadta poročajo, da znaša po uradni statistiki Število vseh ujetih Burov 17 823 mož.
Dopisi.
Iz Kozjega, 22 aprila. Že blizu 25 let imam po opravkih prav mnogokrat v Konjicah in okolici se muditi, in so mi vsled tega razmere ne le samo dobro znane, nego smelo trdim, da tudi skoraj za vsacega posameznega vem, koliko groSev Šteje. Po Veliki noči, 10 t. m. imel sem zopet posla v Konjicah ter sem moral v nujni zadevi tudi na poŠto, dasi je bila že ura lest in urad za stranke že zaprt. Vzlio temu vendar vstopim, ker so bila vrata Se odprta in poskusim svojo srečo. Priznati moram, da sem se zares začudil, vstopivSi v sedaj popolnoma prenovljeni poštni urad, katerega je novi poštar, gospod Ivan Žvižaj, na najmodernejši način opravil in ga uredil tako, da se vsak človek Čuti kakor v salonu, med tem ko je pod poprejšnjim poštarjem in v starih prostorih, ki zares niso bili vredni in dostojni c. kr. državnega urada, Človek mislil, da je prišel v hlev, ne pa v urad. Sicer pa to le mimogrede omenim. Poglavitno, kar me je najbolj zadovoljilo, je, da je opremil novi gospod poštar urad zares vzorno in se zadostno preskrbel tudi z vsakovrstnimi dvojezičnimi tiskovinami. Želeti je le Se, da tudi prav kmalo izgine nad vrati samonemBki napis, ter da se na mestu sedajSnjega samonemSkega pečata preskrbi dvojezičen, kakcrBne imajo že davno vse sosednje poŠte, n. pr. Vitanje, Vojnik itd. Novi poStar, gospod Žvižaj, naS rojak iz savinjske doline, ki vzlio temu, da je bival, kakor sem poizvedel, nad četrtsto-letja na Zgornjem Štajerskem, ni pozabil, da mu je tukaj v prvi vrsti služiti strankam slovenske narodnosti, je prav simpa-
tičen moi in koncilijantna oseba. Vzlio temu toraj, kakor sem že zgoraj omenil, je bila ob času mojega opravka že uradn■ ura dokončana, postregel je gospod pošta prav oljudno ne le samo meni, ki sem ga prosil za uslugo, nego je odpravil na prav nljuden in ljubezniv način tudi vodjo kon jiSke ekspoziture ces. kr. okrajnega glavar stva, ki je jednako meni, doSel že po sklepe uradnih ur in prosil tudi odprave.
Ali glej čudo, kar ostrmeti sem moral, ko sem moral biti pri tej priliki priča nastopu, kakoršnega svoj živ dan ne bi bil pričakoval od omikanega človeka'
V uradu je bil navzoč ob tistem času tudi neki drug gospodič, menda kak ko misar, ki je na videz ta urad škontroval, in s starim, v poštni službi osiveljm gospodom poštarjem postopal na način, ki se mora imenovati, če rabim najmilejši izraz, najvišja, brezobrazna netaktnost, ki je mo goča v uradu vpričo strank.
V kakšnem razmerju stoji c. kr. poštar k svojim predpostavljenim oblastim, meni ni natanCno znano, vendar ttliko vem zanesljivo, da morajo predpostavljeni organi, kakor povsod drugod, občevati s svojimi podložnimi v dostojnem tonu in na način, ki ne žali nikogar. Tembolj pa bi se smelo pričakovati od škontrujočega odposlanca poštnega ravnateljstva to baš v Konjicah, kjer se mora prebivalce trga in okolice le zavidati za to, da so po dolgem času dobili za poštarja moža, ki je napravil takorekoč iz zanemarjenega hleva, kakršnemu je bil jed nak poprejšnji poštni urad, sedaj moderni opravljeni in urejeni c. kr. urad, in kar še prav posebno povdarjam, da je naročil vso novo upravo itd., kakor sem poizvedel iz zanesljivega vira, gospod poštar iz lastnega žepa. tako da c kr. erar nbo zadeli nika koršni izdatki.
če zasluži torej tak mož. kakor jd novi gospod poštar v Konjicah, s katerim so, kakor vem, vse stranke brez izjeme po polnoma zadovoljne, takšno ravnanje od strani šfeontrujočih predpostavljencev, ka koršnemu sem moral biti nehote priča zg i raj omenjenega dne, in to še zlasti od mladega, neizkušenega gospodiča, ki niti poštnih niti krajevnih razmer dobro ne pozna, je pač dvomljivo, tem manj pa še v navzočnosti strank, ki prosijo uljudnosti. kakoršno smo dobili zares na najljubeznjivfiiši nač.n ob navedeni priliki vilic temu, da nismo bili opravičeni terjati še naše odprave. Do-tičnemu komisarčku, ali kdo je to Človeče bile, ki se je spodtikaio nad poštarjevo po-atrežljivostio, priporočali bi prav nujno naj bi se nazaj vsedel ša nekaj let na šolsko klop ter se učil najprimitivnejših oblik ob čevanja z izobraženimi ljudmi ter • naj bi pridno študiral Knjiggejevo knjigo, „Der Umgacg mit Mensoben".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. aprila.
— Občinska volitev iz II. razreda.
Včerajšnje volitve so se udeležili povse nenadoma tudi Nemci. Njihov načrt je bil, glasovati za vse napredne kandidate i z vzemši župana Hribarja, tako da bi le-ta imel najmanj glasov mej vsemi kandidati in bi bil izvoljen samo za jedno leto. Ta ..Burenstreich', kakor ga Nemci sam: imenujejo, se je le deloma posrečil, ker je g. Gorše dobil še manj glasov kakor župan Hribar, četudi ne po krivdi Nemcev. Oddanih je bilo 384 kompaktni h slovenskih glasovnic, 86 pa je bilo takih glasovnic na katerih so bili razen žu pana Hribarja zapisani vsi drugi kan didatje, tudi g. G o r S e, katere glasovnice so oddali Nemci. Gom Gorše je zategadelj zaostal skoro za 100 glasov, ker je mnogo slovenskih volilcev brez dvoma pomotoma glasovalo za..g. Vidmarja, ki je dobil okrog 90 glasov. Nemci so svoj namen kolikor toliko dosegli ter pokazali svoje nasprotstvo zoper župana Hribarja, tiste nade pa, katere goje Se dalje, in o katerih mislijo, da se morajo vsled izida glasovanja uresničiti, pa slone v pravnem ozira na popolnoma napačni premisi.
— Resnične besede. Župnik gospod Jos. Lavtižar, ljubezniv duhovnik in marljiv pisatelj, priobčuje nekaj Časa sem v .Slovencu" popotne spomine iz Italije, Špa nije, Francije in Švice. V svoje popise tega. kar je videl in doživel, pa vpleta tudi svoje misli o raznih stvareh. Tako tudi v sinočnjem „Slovenöevem" podlistku. Tam,
ir)BlWt%^irMssalirT-| n    i i
kjer poroča o dnevnicah v Barceloni, pravi, da med kanoniki ni bilo nobenega m 1 a de g a, pač pa da so bili vsi izvanredno sijaino opravljeni, tam smo naleteli na besede, ki so tndi za nas zanimive. 0 starih kanonikih pravi namreč g. Lavtižar: .Nekaterim se vidi, da že težko prenašajo pezo življenja, nekateri sicer Se niso starčki, pa vendar ne več daleč od tega časti tega naslova. To je tudi popolnoma prav, kajti gospodom, ki imajo veljavo v konzistoriju in vplivajo z glaso vanjemna osodotakozvane.nižje" duhovščine, se pač spodobi, da so že sami kaj poskusili in trpeli v svojem stanu". Gv>sp Lavtižar je s tem morda hotel le splošno sodbo izreči, a njegove besede so d-kam pikre, tako, da se Či-tatelj nehote spomni ljubljanskega kapitelja. Poleg mladega škofa sedi namreč v konzistoriju mnogo jako mladih kanonikov, ki sicer niso še ničesar poskusili in celo ne trpeli v svojem stanu, ki pa vzlic temu vplivajo na usodo nižje duhovščine in komandirajo stare častitljive duhovnike kakor rekrute .... Sad teh razmer vidi vsakdo in vsak dan.
— Tomaževa žlindra v drž. zboru.
V včerajšnji seji poslanske zbornice je dr šusteršič zop-t enkrat pozabil, da ima žlin draste roke. Po svoji navadi je postal aroganten, vsled česar se je hitro zapletel v prepir z nemškim radikalcem S t ein o m. Ta je, hoteč mu dokazati svoje specijelno spoštovanje, zaklical dr. Šusteršiču: „To maževa žlindra!" Šusteršič je planil s svojega sedeža, kakor bi ga bil gad pičil, in pozval Steina na odgovor. Ted Stein z dr. Šusteršičem še govoriti ni hotel, češ: z vami ne govorim; vam se je že trikrat .šuft" reklo; vi pa niste reagirali. Šusteršič je vprašal: Kdo me je imenoval „safta" ? Kakšen odgovor je dobil, tega .Wiener Allg. Ztg 6, iz katere posnemamo to zanimi-o epizodo, ne pove, pač pa dostavlja, da so se še diugi nemški ra dikalci vmešali v prepir, zlasti Schalk in Berger, da je Stein opetovano zaklical dr. Šusterš'ču: Z vami ne govorim", in da je podpredsednik Prade naposled Steina in šasteršiča poklical k redu.
— ..Gospodarska zveza" Dam je iz volila poslati naslednji otročji popravek: Temeljem § 19 tisk. zak. zahtevamo, da sprejmete v postavno določenem roku v dnevnik .Slovenski Narod" sledeči popravek dnevne vesti, priobčene v štev. 92 z dne 23. aprila 1901. pod zaglavjem .Bilanca Go spodarske zveze": Ni res, da se nahaja „Gospodarska zveza" v čudni stiski. Ni rei, da .Gospodarska zveza* še vedno ni sestavila svoje bilaace za leto 1900. Res je marveč, da je ta bilanca že davno gotova, ter da se bode ta bilanca predložila občnemu zboru, kateri hü skliče v času, določenem po pravilih. Ni torej res, da .Gospodarska zveza* na more svoje bilance skupaj spraviti. Končno ni res, da je .Gospodarska zveza" poklicala nekega strokovnjaka z Dunaja, da on to delo opravi. — V Ljubljani, 24. aprila 1901. — .Gospodarska zveza v Ljubljani* reg. zad. z o. z. — Jos. Šiška — Jos. Jeglič — „Gospo daraki zvezi* povemo, da nam ta njen .popravek" prav nič ne imponira. Notorično ]q namreč, da je pokiioala z Dunaja atro kovnjaka, da jej napravi bilanco, kakor je tudi notorično, kakšen .vzoren" red vlada v njenih knjigah. Lahko bi o tej stvari navedli še več prav zanimivih in značilnih stvari, pa si to pridržujemo za tedaj, ko bomo imeli priliko govoriti o bijoči „Gospodarske zveze*.
— Pleterški samostan. Grajščina Pieterje v Gorjancih je prišla v last airtve roke. Pojasnili smo že večkrat, kaka nesreča je to za prebivalstvo v gospodarskem, kulturnem in narodnem oziru in torej ni potrebno, da bi to novic pretresali.   Kdor dandanes, ko iz druzih
' :žav izganjajo menihe, ne uvidi, kaka nesreča je naseljevanje teh ljudij calo Se v • Ti mašo i k deželah, tistemu ni pomagati... Pieterška grajščina je torej last kartajzev, ki so zdaj začeli z adaptacijo. Prezidava, naprava posebnih hišic za vsacega meniha, naprava ribnjakov itd. bo veljala dva mi-li j on* kron. Zaslužek pri teh delih bedo imeli v prvi vrsti Francozi in Italijani in ne domačini. Domačinom so kartajzi vzeli samo gozde — za sedaj namreč — sčasoma jim bodo pa že Se na drage načine dali okusiti moč mrtve roke.
— Je-li rez? .Edinosti" se poroča iz Trsta: Neki magistratni komisar js bil pri Sel na stanovanje nekega finančnega viSjega stražnika pregledat, je li ta poslednji pelo za ljudsko Štetje izpolnil tako, kakor zahteva zakon. Glede občevalnega jezika je bilo na poli, izpolnjeni po omenjenem finančnem stražniku, naznačeno, da isti in njega družina govore slovenski. — Magi stratni uradnik pa je rekel: Sedaj je prišlo povelje od viSje oblasti (?!), da je vse c. kr. uslužbence vpisati za — Nemce!!
— Kako klerikalci pričajo pred sodnijo ? Na to vprašanje odgovarja „SoČa" z naslednjim jako zanimivim faktom: So-nrednik „Gorice" Janko Hočevar je bil tudi Član onega odbora, ki je imel nalog, spraviti GabrSčeka pod ključ. Trikrat je pričal, ali čujmo, kako! Prvič je pripovedoval preiskovalnemu sodniku Musini, da GabrSček je dvignil proti njemu v .Cital niči" stol; ker se je bal, da ga ne udari, je stopil proti GabrSčeku nekoliko korakov, da bi stol z rokami ujel. — Drugič je pričal na obravnavi v Gorici. D j takrat pa je mož oči-vidno že pozabil, kako je pričal pred preiskovalnim sodnikom, in je docela opustil zlovoljno fabulo o stolici, strahu in kako je šel Gab. naproti, da bi stolico ujel. Trdil je le še toliko, da .... je nanj naredilo Gab. postopanje vtis, kakor da hoče stolico dvigniti proti njemu. — Predsednik ga je vpraSal: Ali bi vas bil lahko udaril, ako bi hotel? — Hočevar: Lahko, se nisem branil. Tretjič je pričal v Trstu. Tu pa se mu je zareklo, da je povedal resnico, namreč, da on je jako kratkoviden, je sedel precej daleč na oni strani mize (je celo kazal z rokami oddaljenost), ni sam nič videl, je-li GabrSček dvignil stol, marveč so mu o tem drugi pravili. Kaj je torej resnično? Ako sam ni videl, da GabrSček dviga stol, je izključeno oboje, kar je pričal prvič in drugič. — In resnično je to! Na razpolago so priče, ki potrde, da je Hočevar mirno dalje čital svoj časopis na oni strani mize, da ni zapazil niti toliko, kolikor je GabrSček res stresel stol z levo roko, — da je izključeno, da bi bil Hočevar vstal ter stopil proti GabrSčeku itd., in naravno tudi izključeno, da je dobil vtis, kakor da hoče Gabršček dvigniti stolico proti njemu. To je slišal šele od drugih pozneje! — Kako naj se imenuje tako pričanje, in, prosimo, še posebno v tem slučaju, ker je s takim pričanjem Hočevar gotovo Škodoval trikrat zapored obtoženemu možu. Ali diSi to kaj po obrekovanju?!? — Župnik Grča je bil v Trstu poprašan: Po čem pa sodite, da bi bil Gab. sposoben narediti dr. Gregorčiču kako zlo ? — To vpra sanje ga je spravilo v zadrego. Molčal je, jecal, ali dobrega vsejedno ni hotel odgovoriti. Rekel je torej: Zato, ker vem, da je že v prej&njih časih, ko je bi Se v Kobaridu, v Bolcu, na Livku, v Tolminu.....
marsikaj naredil......Sam predsednik ga
je na kratko zavrnil: Kaj? Pred 20 leti . . . ?! Grča ni znal odgovoriti. — Ali ste culi hribovci? Tako so klerikaloi pričali!
— Učiteljsko drufttvo za ptujski okraj priredi v četrtek dne 2. maja svoj letošnji majniSki izlet k Sv. Urbanu pri Ptuju, kjer bo volitev delegatov za glavno skupščino .Zaveze" in predavanje o čebe-loreji.
— Grozen zločin se je zgodil v Maja-pergu pri Ptuju. Nekako pred dvema letoma Čitali smo v .Slovenskem Gospodarju" in-serat: .Izgubila se je 121etna deklica iz MajŠperga itd." Sedaj pa se je dognalo, da se deklica ni izgubila. Nekje blizu Maribora so našli mrtvo truplo neke deklice, zato so poklicali tudi očeta v MajSpergu .izgub« Ijene* deklice, ki je potrdil, da je to njegov otrok; toda oglasila se je tudi prava otrokova mati in dokazala s tem, da je deklica imela zakrpano krilo zjednako tkanino, iz ka korSne je materina obleka, da je to res njena hči. Stvar je postala sumljiva, zato so začeli pri stariSih .izgubljene" deklice, ki sta viničarja v MajSpergu, preiskavati, in naSlo se je, da sta oče in mati lastno 12!etno deklico zadavila, jo na kose raz-sekala in razrezala ter v peči sežgala. Zverinska roditelja sta že pod ključem. Oče je žandarmeriji svoj zločin priznal, mati pa je Se tajila.
— V vodo skočila je danes zjntraj ob pol 4 uri na Trnovskem pristanu 63
let stara beračica Elizabeta Hribernikova. Ostala pa ni v vodi, ker je bila premrzla. Šla je epet sama na suho in naravnost za peč k pekovskemu mojstru Jakobu kLes-kovcu na Opekarski cesti. Rekla je sama, da se jej je zmešalo v glavi.
— V Ljubljanico ste padla iz čolnov včeraj zvečer na Trnovskem pristanu čolnarja I C. in F č. Bila sta oba vinjena. Naj po pred je padel v vodo L C, njegov stric F. Č ga je hotel rešiti, pa je sam ponesrečil. V istem času sta priSla mimo klepar Simon šusteršič in pečar Jaroslav Kalmus, ki sta ponesrečenca potegnila iz vode.
— Tiče lovil je na Golovcu delavec A. R. Policaj ga je pri tem zasačil. R. se bode moral sedaj zaradi tega zagovarjati.
* Kaznovan oderuh. V vasi Suhodol v Erdelski je živel begata 8 Ilija Šerban Dajal je vašftanom denar na posodo ter zahteval 50 —100% obresti. Ljudje niso mogli plačati, zato j h je precej spravil na beraško palico. Miuoli p*tek se je prodajalo zopet petim kmetom posestvo. Ko je prišla sod-nijska komisija, so kmetje napadli oderuha iu ga pretepli, da je komaj ušel Kmalu pa so ga Sli iskat Se na dom, ga pobili in obesili pred njegovo hiSo. Zaprtih je dvajset kmetov.
* Ohlajanje solncs.  Dr. Neuwith je ' priobčil v zadnji Številki revije .Sammler"
zanimivo Studijo, v kateri piše: Ako bi se dobil tako velik kos gorečega premoga kakor je 8olnce, bi nastala jedva tolika vro čina, kolikorSno razvije sclnce tekom 23 dnij. Ker pa je masa solnca 324.000krat večja kot zemlja, bi tako vel(k kos gorečega premoga vendar zadoSČal le za 21000 dnij, da nadomešča solnčno vročino. Procesi, ki delajo gorkoto solnca, morajo biti vsekakor mnogo drugačni kakor procesi pri navadnem gorenju na zemlji.
* Osvets zepeljanega dekleta. V Pa-lermu je stal pred sodiščem mlad kmet Paris Roaacio, ker je zapeljal 18letno Salvo Gaetan. Sodišče pa je kmeta oprostilo. Ko se je vračal Paris Rosacio iz sodne dvorane, ga je napadla zapeljana Salva ter ga vpričo matere zabodla z nožem. Zapeljivec je bil na mestu mrtev. Hčer in mater so zaprli.
* Med nebom in zemljo. Minolo so boto je imelo francosko vojaštvo vaje pri Versaillesu s privezanim zrakoplovom. Na povelje, da je zrakoplov nekoliko viSje iz pustiti, so vojaki izpustili vrvi, a vojak Qairy je vrv pomot« ma obdržal v roki in balon ga je dvignil okoli 40 m visoko. Se veda so vojaki potegniii balon zopet k tlom, toda v višini 25 m so moči Quiryja opešale in telebil je z vso silo na zemljo, si polomil ude ter se pretresel. Menda bo umrl.
" S čim se bsvijo španski samostani. V Madridu je nič manj kot 98 samostanov, ki delajo konkurenco tr govcem in obrtnikom. Samostani imajo brezplačne ali jako cenene delavce ter ne plačujejo nobenih davkov. Razumljivo je torej, da so se dvignili tudi pobožni Španci proti samostanom!
* 30 milijonov kron na teden velja Angleže vojna v Južni Afriki. Vojni minister Brodrick je sporočil zbornici, da velja vojna zadnjih deset tednov l1/« mil. funtov Sterlingov na teden, ali 18 m»l. gld. ali 36 mil. kron Lepi denarci! A vojne Se noče biti konec.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 25. aprila. V železniškem odseku se danes nadaljuje razprava o investicijski predlogi. Delo gre hitro od rok, ker je tako Nemcem kakor Čehom na tem, da se stvar čim prej dožene. V obče se misli, da bo odsek že do sobote dokončal svoja posvetovanja o tej predlogi.
Dunaj 25. aprila. Poslanec knez Liechtenstein je nevarno obolel. Iz Linea je došlo sporočilo, da je tudi Ebenhoch zelo bolan.
Dunaj 25. aprila. Dopolnilna volitev na mesto nmrlega poslanca Schle-singerja v dunajskem okraju Josefs-stadt je razpisana na dan 15. maja.
Dunaj 25. aprila. Poročila raznih listov, da je italijanski poslanec Base vi odložil svoj mandat, so neosnovana. Base vi se je le odpovedal podpredsed-ništvu železniškega odseka.
Praga 25. aprila. Zaupniki smi-chovske V", kurije so se izrekli za to, da kandidira mladočeška stranka v tem okraju dr. Engla Ta se še ni izjavil, če sprejme mandat.
Brno 25. aprila. Dve uri od tod je včeraj velikanski požar uničil tri vasi. Zgorelo je 42 hiš z gospodarskimi poslopji, 16 oseb, ki so se skrile v neki kleti, se je zadušilo.
Budimpešta 25. aprila. Cesar je danes praškemu in krakovskemu nadškofu po običajnem ceremonielu izročil kardinalski baret.
Pariz 25. aprila. Ministrski predsednik Waldeck Rousseau obišče Dalmacijo, kjer se ustavi v Zadru, v Spletu, v Dubrovniku in v Kotoru, potem pa poj de na Cetinje.
Bruselj 25 aprila. Transvaalsko poslaništvo dementira poročila, da se Botha in Kitchener zopet pogajata zaradi miru in pravi, da so od Bofche došla poročila, po katerih je položaj angleške armade tako neugoden, da je še vedno upati na končno zmago Burov.
London 25. aprila Angleški listi priznavajo, da se burski oddelki še vedno nahajajo na kapskem ozemlju, zlasti okrog Eastowna, Schönberga in Mellana.
London 25 aprila. Japonska pro-testuje z vso odločnostjo preti temu, da bi Koreja najela znano posojilo, češ, da je to posojilo samo pretveza, pod katero se hoče Rusija polastiti pristana Ciuhai.
Narodno gospodarstvo
Goriška ljudska posojilnica po XVII. letu delovanja.
(Dalje.)
Prva po8kušnja goriških tercijalov je bila seveda ta, polast'ti se popolnoma obeh goriških denarnh zavodov, katerim je načelo v al organizator in vodja naprednja-kov, dr. Henrik Tuma. .Trgovska obrtna zadruga* je klerikalcem naj prvo pokazala vrata. Otresla se je par političnih mračnja kov, ter si izbrala v ravnateljstvo može, ki ne plešejo tako kakor bi jim piskale piščalke v nadškefijskej palači. Tam so klerikalce torej hitro odpravili. Zato pa so celo svojo moč koncentrirali v pridobitev .Goriške ljudske posojilnice". Tri lepe hiše v Gorici, čeden rezervni fond, pognana so-liditeta zavoda in njega dobro ime, lepo število zadružnikov — to vse je seveda dišalo „ljubljeneu naroda" in njegovim pristašem. Organizirali so zbog tega za lansko letni občni zbor velikansko agitacijo.
.Ljubljenec" je s sirenskimi glasovi vabil svoje ljudi k pristopu in spravili so res bodisi osebno ali po pooblastilih na bojišče vse do zadnjega moža. Znani klerikalni fioancier dr. Kos, kateremu bi v posojilni-štvu in denarnem poslovanju bil sloga „Gor. ljud. posojil." lahko inštruktor, prepisoval je pred obč. zborom dan za dnevom zadružni register in svojemu šefu vestno poročal o sanaciji Klerikalci so bili zmage tako gotovi, da se je prof. BerbuČ naravnost ponudil pripeljati kar par vozov pooblastil. In kljub temu naporu, kljub vsej agitaciji so vendar zopet pogoreli. Dobili so drugič prav pošteno po grbi. Sedaj jim ni preostajalo druzega, kot zaleteti se z milo proSnjo do kranjskega .sv. Duha", da jim isti v svrho ustanovitve lastne posojilnioe .pumpa" potrebni cvenk. Uslišani so bih! .Sv. Duh" je dal kronce, klerikalci svoje podpise in tako je zrastla iz njih lastnega pogorišča pri: ,Goriški ljudski posojilnici", liki ptiču Feniksu njih „C»ntraIna posojilnica". Vse klerikalne zvezde so bile pri delu. .Goriški ljudski posojilnici" so odpovedovali hranilne vloge in deleže, agiti-rali v isto svrho pri svojih somiSlje nikib, lovili hranilne knjižice starih ku haric, zlorabljali lečo in spovednico Čisto po uzorcu kranjskih klerikalnih petelinov, da bi zbobnali kolikor mogoče denarja v novo .Centrifugo". Človek bi mislil, da eoravijo v zavod denarja kot toče — a čujte in strmite: — po sedemmesečnem poslovanju je bilo stanje hranilnih vlog borih 120 tisoč K, katere so izkazali na letoSnjem občnem zboru, ne da bi istemu predložili bilanco, ker so se bali blamaže, izkazati po prvih sedmih mesecih vže — izgubo. Le tako naprej! V tem zavodu se vidi lahko pravi prototip klerikalne Široko-ustnosti in baharije. (Dabo prih.)
Javna zahvala.
Blaga gospa Olga Kosler-jeva prepustila je v svoji blagohotno8ti tukajšnji soli brei-plaCno 52 po 160 m visokih smrečic v vrednosti nad 100 K. Za ta veledu&ni dar se ji podpisano vodstvo najtoplejše zahvaljuje. Šolsko TodNho no Karolinški zemlji dne 25. aprila 1901.
Fran Črnsgoj
naducitelj.
Zahvala.
Slavna „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" je podelila tukajšnji Boli za ubogo fiolsko mladino 40 K. Za ta lepi dar se podpisano fiolsko vodstvo v imenu revnih Šolskih otrok imenovani posojilnici najtopleje zahvaljuje.
Šmarije, dnö 23. aprila 1901.
Simon Pnneuh Šolski voditelj.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23 aprila: Mihaela Marinka, delavčeva
höi, 7 mes., KonjuBne ulice Bt. 13, jetika. — JoBip Pance, tiskarski strojnik, 46 let, Krakovske ulice Bt. 37, srčna hiba.
Dne 24. aprila: Pavla Treven, delavčeva höi, 10 mes., Bohoričeve ulice St. 28, vnetje sopil.
V deželni bolnici:
Dne 19. aprila: Ivan Francejj, mestne straže vodja, 64 let, vodenica. — Elizabeta Smit, gostija, 85 let, ostarelo8t. — Henrik Bräu, urarski pom., 28 let, jetika.
Dne 20. aprila: Marija Zabred, kuharica, 20 let, vodenica. — Fran Mertel, hlapec, 46 let jetika.
Dne 21. aprila: Antonija Roth, pisarniškega vodje hci, 9 let, Bkarlatica. — Andrej Ferčej, gostaC, 64 let, srčna hiba. — Terezija Sampl, računskega podčastnika žeaa, 29 let, legar.
Meteorologično poročilo.
Viiisa od morjem S0S-S m. Srednj 1 tračni tlak 736-0 mm
f Stanje: c j Cas opa- baro-! & > ^  zovanja metra} g g
Vetrovi
3 "
Nebo BJ
24 j 9. zvečer
25 17. zjutraj , i 2. popoL
734 2
732 2 730 2
10 0 si. jvzhod del. jasno
8 0 al. svzhod del. jasno 16*8 ar. jvzhod pol. oblač
Srednja včerajšnja temperatura 104°, normale: 11 V.
Dunajska borza
dne 25. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah   . .  . , Skupni državni dolg v srebru .  .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4*/0  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......,
Ogrska kronska renta 4%.....
Avstro-ogrske bančne delnice  .  . . .
Kreditne delnice .........
London vista..........
Nemfiki državni bankovci za 100 mark,
20 mark............
90 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
9845 9810 11790 97-45 11765 9289 1678 -697-240-20 117'55 2352 1908 90-50 1131
Josip Rebelt naznanja v svojem in v imenu nedoraslih svojih otrok Josipa,  Jerice, Narljanlee in
■ len ur i j n sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, daje umrla iskreno ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati in svakinja, gospa
Marija Rebek
danes v sredo, dnö 24. t. m., popoludne ob l/i3. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 34. letu starosti.
Pogreb poj de v petek, dne" 26. t. m., popoludne ob 5. uri iz hiše žalosti na Francovem nabrežju 6t. 9 na pokopališče k sv. Krištofu. (861)
Sv. maSe zadušnice brale se bodo v stolni cerkvi sv. Nikolaja
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin!
V Ljubljani, dne 24 aprila 1901.
	Zastopnik za Krsnjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. (714-4)
OSvtZWOCiTSScA. NepresegUivs idravllmivou!?	
2s2Ei Hotel Virant. lasi
-CSF-
Danes, v četrtek. 25. aprila
ciganski koncert
■loveče
dražbe 3 bratov iz Vnkovara.
Svirajo narodne komade in operete.
Začetek ob 8. url zvečer Vstop prost.
K obilnemu obisku uljudno vabi
Franc 01x16
(858) gostilničar.
O Vrli lim (Tufc-«rl> se preganja najbolje s wiuiuui razprSilnim aparatom
VINDOBONA
sistem c. kr. kmetijske družbe na Dunaji. Patent Fran Weehvlle. Tovarna za vinogradniško orodja, klatarske stroja In kovinsko blago (799—7) Dunaj, V. i, Cirleaagaase 14 E.
Lattermannov drevored.
Samo nekaj dnij tukaj na ogled!
Danes, četrtek, 25. aprila, ob 78 vri zvečer
velika predstava.
pod vodstvom ravnatelja Josipa. Spluctt s svojimi štirinožnimi in štiriročnimi
mr 83 igralci
opice, psi, koza, prešiči in petelini
I zborno dreslranl.
Velika nova predstava.
Koncem predstave danes prvikrat velika oplena pantomlma pod naslovom:
Sodiščna dvorana opic.
Zločinec bode ustreljen in pokopan. — Izvajajo opice in psi.
Vstopnina t Sedež s Številko SO lir., I. prostor SS kr., II. prostor IS kr., galer. stojišče lO kr.
Za mnogobrojni obisk prosi ndano (860) Josip Splnett.
V petek samo 1 predstava Začetek ob V98. url zvečer.
Nikdar več v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 K GO h.
1 krasi.i. pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moSki prstan z im i ti ranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura lanšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklonom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. Šepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 uanjat port-mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 256 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiSi, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le S K OO k.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpo&iljalna tvrdka (857)
JP\ Windisch
■akow Ufo. Za   neugajajoče se vrne denar.
Najnovejše in najboljše v
lelobnizili
za gospode in dečke
Izdelke prvih avntrijfiklh, nemških, llalljaimklk In angleških tovarn
priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
O. j. HAMANN
Mestni trg- štev. 8.
Zaloga klobukov <621-B>
o. kr. prlvllegovanlh   m|   dvornih klob. tovarn
W. Ch. Pless, Dunaj in J. Pichler, Gradec.
Klobuki se po lastni šlrjavl ari a ve In pa lastni napovedi oblike Izdelujejo In oc Vaprejenaajo atarl klobuki za barvanj« In modernlzovanje.
V najem se išče
in sicer v kakem mesta, najrajši v Ljubljani.
Ponudbe vaprejema upravnistvo .Slovenskega Naroda". (813—5)
Cm. kr. avstrijski 0 držami žsteznlcs.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhod ii LJubljane jo*, kol. Proga 601 Trbiž. Ob 12. uri 34 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; tez Selzthal v Aussee, Solnograd; cez Klein-Beifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Donaj. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzena-feste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Amstetlen na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob
4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; cez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Donaj. — Ob 10. ari po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. ari 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. ari 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v LJubljano jož. kol. Prosa iz Trbiža. Ob
5. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopolndne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Qeneve, Cnriba, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 'SH m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Eočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. ari 32 m popolndne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m-zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. nri 49 m zvečer, ob 11. nri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
_Krepilna hrana
Tropon
slast obujajoča in izredno tečna
je podlaga za: (741—6)
Tropon-suhor, Tropon-cakes
Tropon-čokolado, Tropon-cacao, Tropon-otročjo moko.
Tropon-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče.
Kuharska knjiga „Moderna krepiina kuhinja"
brezplačno In franko.
Dobiva se povsod
ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna
Dunaj, VIII/1, Kochgasse 3.
Zopet na prodaj!
»ljubljanski Zvon« vseh 20 letnikov '188: do 1900) skupaj ali posamezno, letnik gld. 2*50 In višje, po redkoatl letnikov. Ker se „Lj. Zv." kompletno vseh 20 letnikov sedaj že zelö težke dobi, naj se oni, ki ga žela, takoj oglasijo. Iz prijaznosti posreduje Ivana Bonae-a trgovina B papirjem v ljubljeni. (780—4;
Učenka
te takoj sprejme v neko tukajšnjo Špecerijsko trgovino. (822—3) Kje? pove upravnistvo ,Slov Naroda8
Mlad
trgovski pomočnik
vefiö slovenskega in nemSkega jezika^ izurjen v trgovini meSanega blaga bi rad spremenil, svoje službo. Veselje ima posebno do manufakture.
Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo .Slovenskega Naroda". («49—25
Na mestnem trgu št. 8 v III. nadstropju se oddasta 2 meblovan
mesečni sobi
s 1. majem t. I. — Razgled na Glavni trg. (m-2)
Pošiljam brez troikov    (850 r
kavo r*Q©yloa"
originalno, ne barvano niti prano:
a ko.     1. vrMte......»Ii!. «•—
■ „ II. „....,. „ a-ÄO O   „   III.      „.....,      „ 5*3»
kakor tudi druge vrste kave brez konkurence. Ivan Geek, Reka, Piazza Municipio 4.
F
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev
i;
Triglav"
priporoöa (12—93)
Edmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
s prodajalnlco, z eno sobo. kuhinjo, dvema kletima in z vrtom, se proda.
HiSa je pri farni cerkvi, zraven šole. na prav lepem prostora v Semiču.
Več pove lastnik Anton Hönigsmanrt v Semiču št. 31. (859—1)
T
V prej Gaspari-jevi, sedaj Der mast Jjevi hiši na Rakeku pri Cerknici se bode iz konkurzne mase Stergnlec Josipa pri prostovoljni dražbi
dne 29. aprila 1901
»n sledeče dneve od 9. ure dopoludne naprej prodajalo štacunsko blago, med katerim je največ železnine in več hišne oprave.
Kupljeni predmeti morajo se takoj pla čati in odstraniti. (837-3)
Leopold Vehovar
c. kr. notar v Cerknici kot upravitelj konkurzne mase.
Dela in dobave pri zgradbi vodovoda
za Novomesto in sosednje vasi Čermošnice, Cotna Vas, Jediščina, Šmihel, Kandija, Žabja Vas in Bršljin,
katerih stroški so proračunjeni na 310.000 K, se bodo oddala potem javne konkurence Dotične ponudbe, katere naj se raztezajo ali na vso zgradbo ali pa na nje posamezne dele, sprejema podpisani deželni odbor
do 15. maja t. 1. opoludne
V ponudbi, katero je kolkovati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpisom .Ponudba za prevzetje vodovodne zgradbe za Novomesto in okolico" mora ponudnik izrecno potrditi, da so mu stavbni pogoji popolnoma znani, da jib v polnem obsegu prizna in se jim podvrže.
Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5% stavbne svote, bodisi v gotovini, bodiai v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kursni ceni.
Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da ne glede na visokost pc nudbe po svojem prevdarku izbere podjetnika, da izroči vsa dela ali jednemu s»memu podjetniku, aH pa, da odda dela po posameznih vrstah (stavbno delo, dobavo strojev, kopanje jarkov za polaganje cevij, dobavo cevij in armature itd.). Tudi si pridržuje db želni odbor pravico, da razpiše novo obravnavo.
Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogoji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
(830—2) dne 17. aprila 1901.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina inJJtisk2»Närodne^tiskarne«.