.PgSttfrna piačana v goiou ni
MarUHtrsm
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 144
Maribor, torek 30. junija 1931
E5331
»WDW*
*hai a razun nede*)6 .n praznikov vsak dan ob 16. ur
Račun pr« po6in»m ček. zav. v Ljubljani it. 11.408
'**"» mesečno oreieman v upravi ali po poSli 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13
Oglasi po iarifu
Oglas« sprejema ludi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani. PreSernova ulica ti. 4
VOLITVE V 6PAH&KI PARLAMENT.
MADRID, 30. junija. Pri nedeljskih volitvah v parlament so si priborile republikanske stranke dobri dve tretjini vseh mandatov proti združenim monarhisti-čno-klerikalnim skupinam. Španski narod je z ogromno večino odobril revolucijo in republiko.
Volitve na Madiarsksm
volilni zakon dethlenovi vladi zasigural veliko večino.
BUDIMPEŠTA. 30. junija. Danes so Po tridnevni izvedbi bile zaključene volitve v madžarski parlament. V ?®deljo so se vršile volitve po deželi, •^r je glasovanje po volilnem zako-javno. Naravno je dobila Bethle-?.°va »stranka edinstva« veliko ve-c!lo. ker so bile kandidatne liste opo-2|cije že vnaprej »iz formalnih razlogov« zavrnene in so bili vladni kandidati na ta način enostavno brez protikandidatov izvoljeni.
Včeraj sh se vršile volitve v 25 ko-mitatih, tako da je doslci izvoljenih 199 poslancev. Od teli je 137 članov
bodočih klubov »stranke edinstva«. 20 mandatov je dobila krščanska gospodarska stranka, ki pa kooptira z vladno stranko. 5 mandatov je dobila stranka malih kmetov Gastona Gaala, 19 mandatov meščanska opozicija. Socijalni demokrati nimajo doslej še nobenega mandata.
Danes se vrše volitve v Budimpešti in ostalih večjih mestih države. Glasovanje je tajno. Gre še za 46 mandatov.
Opozicija obdolžuje vlado in njene organe nečuvenih nasilj.
Nasprotja med Ameriko in
Francijo
Nade na pozitivni rezultat pariških pogajanj splahnele.
, pA^iz, 30. junija. Vsi znaki kažejo, i* ^odo pogajanja o Hooverovem pred-'°f“ končala z neuspehom, če danes ne 7^6 do sporazuma. Prva težava je gle-8 brezpogojne tranše za Časa enoletne-moratorija. Amerika zahteva, naj bi ;a tranša zapadla v plačilo šele po potegu Voungovega načrta kot zadnja anuiteta, Francija pa predlaga, naj bi se oddala v desetih letnih obrokih poleg °stalih anuitet. To Amerikanci odklanjalo.
Druga težava je vprašanje obresti začasno ustavljenih nemških plačil. Vendar oo tu prišlo do sporazuma.
Tretjič pa zastopa Francija stališče, da jnorajo od brezpogojne tranše, za katero N. ne veljal moratorij, imeti korist držaje Male antante, zlasti Jugoslavija, ka-“*re proračun je vsled moratorija ogromen. Zdi se, da bodo pogajanja tu obti-
čala, ker Amerika odklanja striktno ta predlog.
Francoska vlada je imela sinoči o teh vprašanjih sejo. V informiranih krogih so po seji trdili, da je položaj delikaten.
WASHINGTON, 30. junija. Državna vlada je sinoči izdala sporočilo, da edino francoska vlada ni doslej odobrila Hoov-rovega predloga niti načelno. Pri pariških pogajanjih ni mogoče spraviti v sklad stališče Francije z duhom Hoovro-ve inicijative. Pogajanja se bodo nadaljevala in mora danes priti do odločitve.
PARIZ, 30. junija. Min. predsednik La-yal je sinoči izjavil, da je vlada v pogajanjih z Ameriko šla do skrajnih možnosti. Ako se Hoover zabarikadira za kongres, se tudi francoska vlada lahko postavi za zbornico. V ostalem bo spregovoril nocoj senat.
Podaljšanje prijateljske pogodbe med Nemčija in soujetafco Unijo
. BERLIN, 30. junija. Državna vlada ]e danes izdala vladno obvestilo, da j® Podaljšana nemško-ruska prijatelj-Pogodba iz 1. 1926. Določbe pogodbe so v bistvu stare. Pogodba ni-nikakih tajnih klavzul, tudi ni niti planski niti po smislu naperjena pro-m kaki drugi državi, ampak ima sa-namen, da poglobi stike države s j9vjetsko Unijo. Pogodba poteče ju-‘Ja 1934. Ako je nobena stran ne od-^ve, se avtomatično podaljša za leto
Spremembe v policijski službi.
m*«? Potrebi službe sta zamenjana šefa G.uJn'lh P°Ilo,J v Mariboru in Celju: g. st«. av . * J® Premeščen kot vodja me-Pa , po,,cJj0 v Celju, g. Alojz Terzinid " 2a vodjo mestne policije v Maribor.
NOVA BOLGARSKA VLADA.
SOFIJA, 30, junija. Včeraj je bila zaprisežena nova vlada, ki jo je sestavil vcdja dozdajne opozicije Malinov, šef demokratske stranke. Notranji minister je demokrat Mušanov, minister prosvete zemljoradnik Muravljev, minister financ demokrat Kirginov, pravosodja liberalec Vrbenov, trgovine zemljoradnik Čičev, prometa radikal Kosturkov, kmetijstva zemlioradnik GiČev, vojske do-zdajni minister general Kišov.
Pri apnen ju ar ter]} v možganih lil Sfca
dosežemo pri vsajsd***# sporabi niaie množine »Franz ;,-aefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska, cenjeni učenjaki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo na polju stransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri Iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grcnčica se doM v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Triumf sokolske ideje ob meji
Slavnostni dnevi Sokolske župe v Mariboru
S strahom v srcu in s hrepenenjem v očeh so zrli Sokoli zadnje dni v svinčeno nebo. Zakaj bilo je, kot da so popustile vse zatvornice in mahoma so bile ceste izprane. Pa se je na soboto le nebo obrisalo, da je postalo vedro in čisto, kot si ga more Sokol za svoj zlet le želeti.
Nedelja,
prvi zietnl dan.
Natrpani vlaki prihajajo s Sokoli. Mrzlična nestrpnost povsod, zlasti med naraščajem. Saj se ima odločiti, kdo odnese prehodni župni prapor.
Popoldne kot prvi
vojaški nastop.
Da ste videli te krepke, zagorele obraze, izklesane v volji in duhu sokolske ideje! Češ, mi smo tu, zrastli s to zemljo in na njej ostanemo. Naše mišice in naša volja sta izšla iz naroda in se vrneta zopet nazaj, le da mu prineseta pojačeno zavest tiste ideje, ki naj prekvasi ves narod, da se bo tudi vedno zavedal svoje celote in edinstvenosti, pa tudi jakosti.
Nad 1200 občinstva je napolnilo prostorno igrišče ISSK Maribora. Navzoča sta bila oba sreska načelnika gg. dr. Ipavic in dr. Hacin, mestni župan g. dr. Juvan, predstojnik sodišča g. dr. Žiher. Od vojaške oblasti je bilo lepo število g. oficirjev, na čelu gg. polkovnika Putniko-vič in Dedinac. Prireditvi sta prisostvovala tudi zastopnika Saveza br. savezni načelnik Bajželj in br. dr. Riko Fux ter zastopnica tehničnega odbora Saveza, sestra Slapničarjeva, pa starosta ljubljanske župe br. dr. Pipenbacher.
Komaj je intonirala vojaška godba sokolsko koračnico, so se pričele vlivati na telovadišče vrste vojakov za proste vaje. 824 mož je nastopilo, masa je valovila, občinstvo se je divilo strumni izvedbi in ni štedilo s ploskanjem. Tako tudi pri naslednjih točkah, ki so vseskozi zadovoljile. Za eksaktno izvajanje vaj s puškami in za divno simbolično skladbo »Naprej«, kompozicijo br. Jovanoviča, načelnika Sok. društva Maribor I.p je vladalo posebno navdušenje.
Po vojaškem nastopu so bile župne tekme.
Ne moremo še javiti točnih rezultatov za posamezne edinice, toliko pa je znano, da se je udeležilo tekem okoli 160 članov dn članic in to skoro iz vseh društev župe. Rezultati so nad pričakovanje dobri, člani so imeli absolvirati 9 panog, članice in naraščaj po 6. Speci-jelno agilnost kažejo ženski oddelki podeželskih društev, kjer se telovadna ideja širi vedno močneje, hotenje za dosego cilja je izredno veliko. Sodilo je okoli 100 sodnikov, tako, da so sodili vsakega tekmovalca pri vsaki panogi 3—4 sodniki.
Najljutejši je b;’
boj naraščaja za prapor.
Po trdem naporu se ga je posrečilo priboriti naraščaju Maribora-matice, tik pred Ptujem! Krasne uspehe so dosegli izmed poedinc.ev v višjem oddelku Arnuš - Marlbor-matica, Ferš - Studenci, Gala - Maribor-matica, Zupan - Studenci.
Večerna akademija jo bila visoka pesem ritmike. Bile so to-kier že skoraj ne moramo vač go-
voriti kar o navadni telovadbi. Zakaj skrbno izglajeni enotni gibi so kazali take finese na eni in harmonično koncentracijo mišic z duhom na drugi strani, da moremo govoriti le o telovadni umetnosti. Videti je bilo, da je mariborska publika zelo razvajena in morajo biti res že pravi ritmični biseri, da jo ogrejejo. Zato so bile tudi posamezne točke vseh nastopajočih edinic skrbno naštudirane, kajti ne odstopi vrsta rada, če ni ploskanja, da se deske tresejo.
Akademijo so počastili s svojem obiskom br. dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine, s svojim tajnikom, dalje okrožni inšpektor g. dr. Schaubach, zastopnik komandanta armije g. polkovnik Lulič, zastopnik komandanta divizije g. polkovnik Dedinac, zastopniki Saveza S. K. J. in drugi. Tudi občinstva je bilo še dokaj lepo število.
Ni mogoče naštevati vrlin posameznih nastopajočih edinic. Vsaka točka zase je bila celota, ki se je prelivala v melodiji barv električnih žarnic od rampe pri odru in od reflektorja. V bajnih lučeh so bile nežne pobrežke »Perice«, bravurozni Ptujčani so pokazali z dvema točkama svoje vragolije. Za ženski naraščaj zelo težke vaje je pokazal Maribor I — »Nove smeri«. Savezna prednjaška šola je postavila na oder devetorico z bato-ni. Absolventi šole, ki odidejo te dni zopet k svojim društvom širom države, so odnesli za svoje izklesane gibe zasluženo pohvalo. Bajka, ples vil, je bil nastop članic Maribora-matice. Tako globoko občuteno izvajanje .vidimo komaj še v največjih gledališčih, kjer je balet že od nekdaj doma in bi si skoraj upal trditi, da marsikatera Članica te sedmorice za* ostaja malo ali pa prav nič za karakternimi plesalkami znanih imen. Ritmiko moške volje je pokazala sedmorica članov Maribora-matice. Po vrsti so stali Čelhar, Arnuš, Gala, Primožič, Petrovič, Lapajne in Štukelj. Na bradlji in droga so pokazali, kaj znajo. Briljirala sta Primožič in Štukelj, ljubljenca občinstva, k^ je glasno dajalo duška zadlvljenost!. 5 polnim našim zaupanjem gresta lahko ,y Pariz, da pokažeta ponovno pred svetom jako jugoslovansko voljo.
Dve uri je trajala akademija, pa se je le nerado razhajalo občinstvo. Še in še je hotelo videti, kaj zmorejo telovadci mariborske župe.
Včeraj že na vse zgodaj so se na telovadišču, kjer je bilo kakor v mravlji-njaku, vršile skušnje raznih skupin za popoldanske nastope. Ob 10. pa se je pričela formirati
velika manlfestačna povorka,
ki je ob 11. med vzklikanjem naroda odkorakala preko Koroške ceste in Glavnega trsa na Trg svobode. Na čelu konjenica in sokolski prapori, za njimi pa ob zvokih vojaške godbe mogočne čete članov in članic, naraščaja in dece obeh’ spolov. Posebno zanimanje so zbujali mnogoštevilni člani kmečkih sokolskih čet. Za godbo se je razporedilo starešinstvo z župnim starosto dr. Goriškom in slavnostnimi gosti. Pestra slika se Je nudila občinstvu, ki je gledalo in pozdravljalo povorko, pestra slika krepkih, zagorelih teles. Za Sokolstvom pa je korakal cel bataljon vojaštva 45. pešpolka, arti-lerijcev in inž. podoficirske špjs. Narod
vi«. .m. xacrr.
Mariborskim dneoni drobii
je tudi vojsko burno pozdravljal. Po pohodu preko Aleksandrove ulice so se zgrnile množice sokolstva in vojaštva ter nnogotisočglavega naroda
k razvitju župnega prapora
na Trgu svobode. Na slavnostnem odru so se med tem že zbrali ban dr. Marušič, župan dr. Juvan ter drugi predstavniki oblasti, uradov in korporacij. Na znak s trobento je nastala svečana tišina in vse je uprlo svoje poglede na tribuno, kjer so v senci čestitljivih sokolskih praporov, preizkušenih v delu in bojiht stali stari sokolski in narodni borci. Župni starosta dr. Gorišek je v jedernatih besedah
pozval brata bana dr. Marušiča,
da razvije novi prapor mariborske sokolske župe kot simbol sokolskih idej in dela mariborske župe, Sokolstvu v ponos, domovini v bran in kralju v zvestobo.
Ban dr. Marušič
je pristopil k še nerazvitemu praporu in pozdravil Sokole, želeč, da naj bo novi prapor simbol in vodnik Sokolom pri njihovem nesebičnem in brezkompromisnem ustvarjanju idej, kojih nosilec je Sokolstvo. Novi prapor bodi obenem simbol nesebične ljubezni do dela za narod, domovino in kralja. Pod niim mora sleherni Sokol vsak hip biti pripravljen, da brani s krvavimi žrtvami izvojevano svobodo. Pod tem praporom naj gre Sokolstvo na naši severni meji na delo med narod v znamenju sloge in ljubezni po visokih intencijah viteškega kralja. Prapor ostani čisti in nepremagljivi nosilec jugoslovenske, sokolske misli!
Po teh besedah je ban razvil prapor med oglušujočim vzklikanjem naroda in med sviranjem državne himne. Po prisegi praporščaka je pristopil k praporu
mestni načelnik dr. Juvan
in pozdravi! sokolske armade imenom mariborske mestne občine. Mariborčani vedo ceniti velike zasluge in delo Sokolstva za obrambo naše severne meje. Dobro vedo, da je baš Sokolstvo bilo ono. ki je zastavilo vse svoje sile za osvoboditev Maribora in njegovo priključitev Jugoslaviji. Vse velike žrtve jugoslovanskega Sokolstva za svobodo Maribora je treba ceniti tim višje, ker vemo, da je Sokolstvo tudi pripravljeno braniti to svobodo Maribora vslkdar in proti komurkoli. Smatra za potrebno, slovesno povedati vsem, ki širijo kjerkoli glasove, da bo Maribor še kedaj njihov, ali da imajo do njega kakšne pravice, da je Maribor jugoslovenski in da hoče ostati tudi v bodoče biser v kroni jugosloven-skih mest. Sokolstvo, ki je preplavilo Maribor, bo vedno žrtvovalo vse, da ostane Maribor naš. Pot do Maribora gre samo preko trupel nas vseh!
Z bučnim odobravanjem so sprejele množice naroda županov govor.
Novi prapor so pozdravili z nagovori še savezni načelnik brat Bajželj v imenu starešinstva SKJ, starosta ljubljanske župe dr. Pipenbaher, ter starosta varaždinske sokolske župe dr. Milčetič.
Zastopnik mariborskega naraščaja je nato prejel iz roke bana dr. Marušiča novi župni naraščajski prehodni prapor. Ob tej priliki je ban pozval naraščajnike, naj zvesto slede po potih starih preizkušenih bratov, da bodo lahko nekoč iz njihovih rok prevzeli v bojih preizkušene prapore.
imenom vojske
je pozdravil Sokole še polkovnik Putni-kovlč, kojega krepke besede so izzvenele v ugotovitvi, da so danes narod, Sokolstvo in vojska trije med seboj neraz-družljivi deli, zvezani na življenje in smrt.
Pozdravno brzojavko s pokrajinskega sokolskega zleta v Splitu je narod burno aklamiral. Tudi je z gromovitim odobravanjem sprejel predlog staroste dr. Goriška, da se odpošlje udanostna brzojavka prvemu in najboljšemu Sokolu,
N j. Vel. kralju Aleksandru.
Po teh slovesnostih so se množice mirno razšle. V Grajski kleti se je vršilo skupno kosilo župnega starešinstva s slavnostnimi gosti. Tudi tam so bile izrečene prisrčne zdravice.
Ob 14. se je ban dr. Marušič odpeljal proti Celju, kjer je prisostvoval še ta-mošnjim* sokolskim slavnostim.
Popoldne do 15. se je na telovadišču v Ljudskem vrtu zgrnila ogromna množica naroda, najmanj 6000 ljudi,
k javni telovadbi
vseh v mariborski sokolski župi včlanjenih edinic. Divota je bilo gledati te krasne nastope od starejših članov, ki so izvajali vaje s kopji in pokazali, da se stara garda drži še dobro, pa preko krasnih prostih vaj krog 400 članov, preko vzornih prostih vaj članic, moškega naraščaja, ženskega naraščaja, članov kmetskih sokolskih čet, preko nastopa dece z zabavnimi in resnimi točkami, preko štafetnega teka, pri katerem je zmagala štafeta Sokola Maribor I v času 4:56:8, kot druga štafeta Maribora matice (5:6:1) in kot tretja štafeta savezne prednjaške šole (5:7:2), pa gori do viška telovadbe, do nastopa vzorne vrste na orodju, kjer sta zlasti oba šampijona Primožič in Štukelj zopet žela salve odobravanja. Vsi ti nastopi so zadivili naše sicer že razvajeno in zelo kritično občinstvo. Med občinstvom sta bila tudi dva odlična telovadna strokovnjaka iz Dunaja, ki igrata tam važno vlogo v telovadnih organizacijah, pa nista mogla najti besed hvale in občudovanja sijajnih nastopov.
Ob pol 19. je bil zaključen telovadni nastop in na vsem slavnostnem prostoru se je razvila prisrčna zabava, trdo zaslužena po uspehih vzornega dela posameznih edinic.
Sokolska manifestacija v Celju.
Istočasno ko v Mariboru se je vršil na Vidovdan in včeraj v Celju velik, impozanten zlet druge naše obmejne sokolske župe, celjske. V lepi savinjski prestolici so se zgrnili ta dva dneva tisoči sokol- j skih in Sokolstvu naklonjenih množic. Mesto je oba dneva bilo zavito v morje državnih zastav, in vladalo je v njem vseskozi svečano razpoloženje.
V nedeljo se je Sokolstvo in ostalo občinstvo dopoldne ob 11. zbralo na Glaziji k lepi cerkveni slovesnosti v spomin padlim vidovdanskim herojem. Že tega dne zjutraj započete župne tekme so se popoldne ob 14. nadaljevale. Zvečer ob 21. se je vršila na Glaziji ob veliki udeležbi naroda sokolska akademija v velikem slogu in s pestrim sporedom.^
Včeraj je bil glavni zletni dan. Že na vse zgodaj je bilo po celjskih ulicah izredno živahno vrvenje, Kmalu pa je iz-gledalo mesto kakor velik mravljinjak. Po jutranjih skušnjah posameznih oddelkov na Glaziji se je krog 11. formirala mogočna sokolska povorka s 37 konjeniki na čelu. Za njimi vojaška godba, za njo pa 18 sokolskih praporov, in nato pestra slika narodnih noš, armade Sokolstva in vojaštva in končno 13 lepo okrašenih lojtrskih vozov iz okolice. Gost špalir naroda je povorko navdušeno pozdravljal.
Pred magistratom se je povorka ustavila, in z balkona magistrata je pozdravil sokolske čete in sokolski narod župan dr. Goričan, odzdravil pa je župni starosta br. Smertnik. Spregovoril je tudi sreski načelnik dr. Hubad, ki je pozival Sokolstvo k vztrajnemu delu za vzvišene cilje. Spregovorila sta še kot zastopnik vojske podpolkovnik Cerovič in imenom sokolskega Saveza br. Lacko Križ.
Popoldne se je ob ogromnem navalu množic vršila na Glaziji v navzočnosti bana dr. Marušiča javna telovadba ob •velikem navdušenju naroda.
Mogočna manifestacija celjske Sokolske župe je dokaz, kako silno se je razmahnila sokolska ideja že skoro v sleherno vas župnega območja.
Sokolske slavnosti v Mariboru in Celju pa so dokazale obenem nezlomljivo volijo Sokolstva in vsega naroda, da je ta naša meja sveta in nedotakljiva!
Našim naročnikom!
Današnji številki »Večernika« smo priložili položnico in prosimo vse cenjene naročnike, da nam naročnino, v kolikor je niso že poravnali, čim prej nakažejo, da jim bomo mogli ob polletnem zaključku list nemoteno nadalje pošiljati. Vsem pa, ki to loto (1. jan. do 30. jun. 1931) še niso poravnali naročnine, bomo žal primorani list ustaviti.
________________Uprava »Večernika«.
P. t. gledališke abonente naproša uprava,
da Čimprej poravnajo svnie zastanke na i abonmanu, ker mora gledališka blagajna
* zaključiti sezonski obračun.
Naši smučarji razstauljajo
Po globini dela in premočrtni smotre-nosti najaktivnejša mariborska planinska organizacija je zimsko-sportni odsek SPD. To je ponovno potrdila na Vidov-dan otvorjena foto-razstava v paviljonu mestnega parka.
Razstava kaže v prvi vrsti našo alpsko pokrajino v Podravju, v drugi vrsti pa Savinjske in Triglavske planine, v manjši meri tudi naše morje. Časovno so zbrani motivi iz vseh letnih časov; vsled značaja zimsko-sportnega udejstvovanja in zimske lepote planinske pokrajine je zima osrednji čas, katerega razstava očituje.
Razstavili so sami mladi: Cizelj Vlado, Kovačič Joža, Kovačič Otilija, Vales Roman in g. Pitsch, katerega moramo kljub križem, ki jih nosi, radi njegovega ognjevitega planinskega udejstvovanja prištevati še vedno k mladim. Dejstvo, da razstavljajo samo mladi, je za bodočnost planinstva in pokrajinske fotografije velikega pomena. Pokrajinska fotografija se danes ne zadovoljuje z motivi samimi; pokrajinska slika mora izražati življenje pokrajine in v pokrajini, ona mora vezati pokrajino in človeka v eno življensko sliko. In kar se tega tiče, moramo z veseljem povdarili, da je niveau te prve zimsko-sportne razstave visok, tako da nudi prav vse predpogoje za nadaljnji uspešni razvoj naše pokrajinske fotografije. Tehnične probleme fotografije obvladajo razstavljalci tako popolno, da z ozirom na s slikami podani smisel za pokrajinske vrednote, lahko postanejo tudi važni pomočniki naše znanosti, zlasti etnografije in geografije. Dolga vrsta slik stoji tudi v tem pogledu na višku, k.ar še prav posebno dokazuje čut razstavljalcev za estetsko in življensko gledanje prirode.
S tega vidika moramo, upoštevajoč samo slike iz Podravja, posebno opozoriti na Cizljeve slike Vrh Rogle (5), Ob bregu (13) in Ob Dravi (39); na Kovačičeve (Joža): Vitanjske bajte (75), Junak v prirodi (90), Pohorski orjaki (108), Pohorski gozd (112), Planinka (118), Vrh Rogle (121) in Močvirje (123); na Kovačičeve (Otilija): Domovi Kobancev (136) in Na planini (139); na Pitscheve: Kmetje na! Pohorju (146) in Pohorska kmetija (155) ter na Valesove:	Jezerski	vrh pozimi
(161), Korman na Pohorju (200) ali pa V gozdu (209).
Poleg teh moramo prav posebno upoštevati Cizljeve in Valesove posnetke naših visokih Alp.
Naši javnosti moramo to lepo prireditev izrecno priporočiti; ko bo posameznik izložbo videl, bo ono ali drugo sliko prav gotovo tudi kupil; vstopnine na razstavo, ki je odprta celi dan, ni. Iz vse razstave veje mladost, ki ljubi prirodo, jo občuti in ki s prirodo živi.
Razstavljalcem iskreno želimo, da kot vzorni propagatorji planinstva prikazujejo lepote naše zemlje tudi v nadalje po isti poti kot so jo nastopili s svojo prvo razstavo. Pri tem pa naj osredotočijo svoje delo tudi na zaključene in pozabljene naše podravske pokrajine, kot so zlasti Kobansko in Slovenske gorice. Predsednik zimsko-sportnega odseka SPD, B. Gajšek, ki je s tolikim uspehom zbral v odseku prve mariborske foto-amaterje, pa naj z istim uspehom pridobiva odseku vedno novih moči in skrbi, da se vse foto amaterske sile razvijejo do največje popolnosti.	Stiriacus.
Studenški Vidovdan
je zlasti za šolsko mladino potekel v svečanem razpoloženju. Po zaključni maši sta obe šoli priredili vsaka svojo slavnost s petjem, deklamacijami in telovadnimi nastopi. Stariši so pokazali z obilno udeležbo dosti zanimanja za šolsko vzgojo svoje dece. — Mnogo pozornosti je pri vsem narodnem občinstvu zbudil mariborski župni izlet, katerega so se domači Sokoli udeležili korporativno. Pri tekmah in nastopih so želi splošno priznanje. — Gasilci so na Vidovdan ponovili svojo prejšnjo nedeljo prekinjeno veselico, ki pa je bila slabo obiskana. — Mnogo se je govorilo o avtomobilski nesreči g. Muleča v Slov. goricah, ki pa k sreči ni zahtevala osebnih žrtev.
Diplomiral
je v petek, dne 26. t. m. za strojnega in-ženjerja na tehnični fakulteti zagrebške univerze g. Viktor Černe iz Ljubljane, ; bivši načelnik mariborskega Sokola I. ; Čestitamo!
Smrtna kosa.
Umrla je v Šmartnem v Rožni dohni pri Celju v starosti 74 let ugledna vele pose. .n ca gospa Jožefa Ramšakova, mav ti mariborskega učitelja g. Fr. Ramšaka, Blag ji spomin!
Nova strelska družina.
Včeraj se je v Leskovcu pri Pragerskem ustanovila strelska družina. Za predsednika je bil izvoljen brat Leskovar Ignac. Delegata oblastnega odbora sta obrazložila tamkajšnjemu članstvu, ki obstoja po večini iz samih krepkih kmečkih fantov, pomen strelskih družin. Novo ustanovljeni strelski družini želimo mnogo uspeha!
Vlom.
V nedeljo ponoči je vlomil neki drzni vlomilec v trgovske prostore znane tvrdke s perilom Karničnik na Glavnem trgu. Vlomilec je izrezal šipo na izložbi, v kateri je bilo blaga v vrednosti nad 2000 Din, ter nato odprl izložbo in zlezel skozi njo v trgovino. Tu je razmetal razno blago po policah in zbral svoj plen, ki ga je nemoteno odnesel. Zanimivo pa je, da je pustil ročno blagajno, v kateri se je nahajalo 4000 Din. Drznemu vlomilce je že policija na sledu.
Tatvina dvokolesa.
Tatovi koles so neumorni in ne mine dan, ko ne bi beležila policijsk3 kronika kake tatvine kolesa. Tako 3e neki neznanec odpeljal sredi bele?3 dne nad 2000 dinarjev vredno novo kolo 141etnega posestnikovega sin3 Kirbiša Ivana iz veže deške ljudske šole in se odpeljal z njim neznan.° kam. Kolo je znamke »Rekord« in ie črno pleskano.
Upokojeni učitelji iz Maribora In okolice
izletijo po sklepu v ugodnem vremenu' na običajni družabni sestanek, v četrtek 2. julija t. 1. v prijazni Fram. Odhod z vlakom popoldan ob 1.30. Za prevoz iz Rač v Fram nam je preskrbel tovariš Pučelik za vse priličen avto. Vse drugo pripravljeno. Vračamo se na enak način z večernim vlakom. Vsi na noge v naravo! Naj nobeden ne manjka! Tovariši prijazno vabljeni. Na veselo svidenje!
P. R-
Trgovci-točilcl pozor!
Sreski gremij trgovcev v Mariboru naznanja, da je ministrstvo ukinilo tudi prodajo sadjevca lastne polnitve in se mora isti od 1. julija naprej kupovati od m0* ducentov v zapečatenih steklenicah, ravno tako kakor vino in žganje.
Čast mrtvim!
Vsi oni Mariborčani, ki imajo kako pesem od blagopokojnega Poldeta Modica, se naprošajo, da oddajo prepise književniku Radivoju Reharju, ki zbira literarno zapuščino priložnostnega pesnika, mla-dinoljuba in kralja mariborskih boh®-mov. Akcija za postavitev nagrobnega spomenika za pokojnega Poldeta je v polnem teku in se bo začetek nabiralne akcije pravočasno naznanil y dnevnem časopisju.
Smrtna nesreča — posledica črne vožfli® z motorjem.
V nedeljo dopoldne se je v Slivnici pripetila težka nezgoda z motornim kolesom. Neki fant, čigar imena nismo mogli natančno dognati, si je izposodil motorno kolo, na katero je povabil tu# 501etnega posestnika Ivana Blatnika 'J Frama na kratek izlet. Sprva je št* vožnja kljub neizvežbanosti vozača gladko naprej, v Slivnici pa se je zgodila nesreča. Hoteč se izogniti nekemu kolesarju, je zavozil preveč na desno in s® , pri tem z vso silo zaletel v brzojavni drog. Dočim je vozač pravočasno odmaknil glavo, je Ivan Blatnik, ki je sedel na zadnjem sedežu, se zaletel z g'3' vo v drog in padel. Četudi so ponesrečenca takoj prepeljali v splošno bolnico, kjer so mu nudili pm> pomoč, Je včeraj ob pol 2. uri zjutraj podlegel težkim poškodbam Nezgoda bo imela še sodnu-ske posledicet
Počitnice
Beseda s tako bogato in različno vsebino, polna tolikih čustev in predstav,
se je v vsej njeni obsežnosti z bese-ifcim niti ne da obrazložiti. Učencu, kateremu je že od nekdaj in še danes v Prvi vrsti namenjena, je tedne in tedne pred koncem šolskega leta zvesta spremljevalka, zvezda vodnica in prijateljica. Z niim hodi v šolo, poleg njega poseda v trdi šolski klopi; prijazno se mu smehlja in ga bodri k vztrajnemu in napetemu delu, ki ne odneha prej, dokler ni dosežen zastavljeni cilj. Iz raztrganih knjig, iz šolskih nalog in zvezkov, iz pisem drage mamice mu gleda v oči in mu obeta izpolnjenje njegovih najlepših Sfmj. To je blesteča, čarobna beseda za yse, ki se trudijo, pehajo in žive v zaka-fenem prašnem mestu; to so s cvetjem Posuta triumfalna vrata, skozi katera dere, se gnete in vre vse, kar ima svoje Počitnice, v solnce, v zrak, v svobodo. To je visoka pesem, ki jo v skupnem zboru pojo pernati pevci zelenih gozdov, sedemkratni odmevi visokih gor in planin, žuborenje, šumljanje in bučanje hladnih vrelcev, gorskih potokov in večnih Valov našega morja.
Prej je bilo vse napeto; vsak korak, vsak trenutek natančno odmerjen po nekem višjem zapovedovanju; sama dolžnost, sama zapoved, samo hitenje in drvenje za poklicem vsepovsod, in vsepovsod premalo časa, premalo miru in mirnega, počasnega dela. Počitnice so prinesle oddih in odmor; tesne vezi dolžnosti in poklica leže strte na tleh. Ko si na Počitnicah, — dijak, uradnik, učitelj ali kdorkoli — si vendar kedaj neodvisen ^°spodar svojega časa, svojega dela in ‘Bdi svojega počivanja in lenarenja. Se-je lastna volja najvišja zapoved^in -tno merilo za vse; osebnim že-I am, lastnemu nagnenju slediš, predstojnikovih zapovedi ne poznaš, ker jih ni. Že sama zavest tolike svobode in neodvisnosti pomeni oddih, odmor; pomeni dolgo pričakovano srečo počitnic.
Človek ni stroj, ki mehanično dela, se vrti in opravlja noč in dan, leto za letom brez prestanka enakomerno isto delo. Za človeka je potrebna sprememba; sprememba dela, življenja, okolice. Baš to spremembo prineso počitnice in zato
so zelo važen, potreben, koristen in za-željen, četudi še tako pičlo odmerjeni del celega leta. Sprememba oživlja, pomlaja in krepi; deluje hitreje in učinkovitejše nego vsako drugo sredstvo. To tajin-stveno učinkovanje počitnic na naše telesne in duševne sile mora biti, ne sme izostati, drugače propada ves človeški organizem, kakor se mora razbiti ropotajoči stroj, ako ga pravočasno in primerno ne mažeš in sproti popravljaš.
Ker sloni vsa skrivnost počitnic in njihovega ugodnega upliva na nas na spremembi, zato mora biti prva deviza za onega, ki gre na počitnice; Proč od poklica in poklicnega kraja. To, ne !e-narenje in brezdelje, ;e glavno pri počit-nicih. Delaj tudi v počitnicah, toda^ v glavnem nekaj, kar je tvojemu poklicu ravno nasprotno; ta sprememba bo povzročila ono izenačenje in ravnovesje v delovanju tvojih telesnih in duševnih sil, ki bo na te vplivalo kar najugodneje. Kdor je telesno težko delal, ta bo rad in z užitk 'tr. čital lepo knjigo v hladnem gozdu; duševni delavec naj gre na kmete delat, na visoke gore se sprehajat ah vozit se na morje; najboljše počitnice so tiste, ki nam v najkrajšem času in v najvišji meri nudijo vse ono, kar smo morali v izvrševanju svojega poklica najbolj pogrešati in po čemer smo naravno najbolj hrepeneli.
Sedaj, ko so se za dva meseca ali še več zaprla vrata tolikih naših šol in bo ta ali oni uradnik, delavec, trgovec ali obrtnik — sami srečni ljudje — odhitel na počitnice, na odmor in oddih, je dobro, da se vsak izmed njih pravega pomena počitnic tudi zaveda in jih kolikor le mogoče izkoristi.
Sanjariti in lenariti, ko ti zlato solnce pripeka na prsi ali razgreti hrbet; ko ti zvečer lahni veterček prinaša pesem neumorno prepevajoče prepelice; spreha-iati se in polegati po sočnih planinah in visokih gorah, ali s parniki in ribiškimi čolni voziti se po našem morju, obisko vati in občudovati naše lepe kraje, na ša dalmatinska mesta, to je nepopisno lepa vsebina počitnic in srečen tisti, ki jih ima in jih tako more izrabiti.
Dr. Fr. Mišic.
tem, da pojave na rokah in prsih Američanke niso religiozne vrste, temveč se pojavijo le vsled volje medija.
Ga. Fergusson je že pred časom javila, da bo napravila eksperiment v ka-taleptičnem stanju, ki bo vsakega še tako trdovratnega skeptika prepričal o resničnosti fakirstva. Snovala je načrte ter se odločila, da se pusti, ne, kot običajno fakirji, zakopati v pesek, ampak zapreti v zaboj in spustiti v morje. Mnogo zdravnikov, učenjakov in ostalih interesentov, je moralo biti prisotnih pri eksperimentu, ki je imel v resnici največji uspeh.
Ga. Fergusson je bila najprej preiskana od zdravnikov, nato pa je bil natančno preiskan zaboj. Ugotovilo se je, da ni v n:em niti najmanjšega skrivališča kisika, ki bi omogočal dihanje pod vodo. Nato je ga. Fergusson s pomočjo svoje volje padla v kataleptično stanje, njeni asistentki sta jo spravili v zaboi, ki je bil zaprt ob prisotnosti štirih kontrolnih oseb. Po točnem pregledu, da li je povsod skrbno zaprt, je bil spuščen v valove Hudson-Baya.
Celih 35 minut je bil zaboj z Amerikanko v globini 24 metrov. V njem je bi! tudi signalni električni aparat za slučaj, da bi se predčasno prebudila. Toda signala ni bilo in po petintridesetih minutah so zaboj dvignili in oprezno odprli. V njem je v neizpremenjenem položaju ležala ga. Fergusson. Po masaži telesa se je zopet prebudila in pripovedovala prisotnim, da se je v morski globini počutila zelo dobro. Vsaka prevara je bila v tem slučaju popolnoma izključena, ker so vodile kontrolo zelo odlične osebnosti. Vsekakor ta uspeli poskus dokazuje, da pripovedovanja indijskih fakirjev o vstajanju živo zakopanih iz groba niso le baiko.
Pazi nase ored dec© S
Zelo važen je način, kako se dete na-»VaJa k disciplini, ki je potrebna doma, v Soli in povsod v človeški družbi. Disci-Dlina se lahko doseže tudi z drugimi ?redstvi, ne le s kaznijo. Ni lahka stvar, jzbrati pravo kazen. Stariši, ki uporabijo v to svrho težko roko ali palico, Niso izbrali pravilno. Taka deca sploh D* kaznovana, temveč le tepena, ona občuti samo strah. Telesna kazen na njo ne upliva vzgojno. Kazen mora delovati na dete tako, da se čuti osramočeno, raz-zaloščeno, ker je razjezilo roditelje, osamljeno, ker se nanj jezijo, a vendar so mu oni edini in pravi prijatelji. Glavno pa je, da dete vedno dobro zna, zakaj je bilo kaznovano.
Mnogi stariši navadijo svojo deco na lo, da je kaznovana že z mrkim pogledom ali ostro besedo in se jim ni treba nikoli posluževati drugih kazni. Kazen niora biti odmerjena, dosledna, a nikdar brezčutna. Najbolje pa je imeti nad detetom stalno nadzorstvo. Dete je nerazumno in ne sme biti prepuščeno samemu sebi. ker se sicer lahko priuči slabih na-yad, ki so sprva neopažene, a se pozne-ie težko odpravijo. Poleg več navedenih ^Činov kazni, na primer s strogim pogledom, užaljenim obrazom roditeljev, Prepuščanjem deteta samemu sebi. da P|Kuti samoto in išče zopet bližino, to-®’no in milost starišev, je zelo koristen JKin, če se dobro uporablja zabrana ti-, ega, kar ima dete posebno rado, a ni potrebno. Ne bi pa bilo primerno na Primer zabraniti hrano, kajti glad dete ežko prenese, pa bi se delalo detetu veko krivico, če bi se ga kaznovalo z gladom. Zabrana peciva, ki ca ima de-e izredno rado, ki pa je le dodatek kopu in brez katerega dete gotovo ne bo acno, pa je lahko zelo koristna kazen. >	1)3 n' koristna niti ena vrsta kazni,
c,m n prev^i,,.^ „norah,:a BraniU 'C. igranje z drugo deco, izprehode, ali
co, odkar so se naselili v Južni Ameriki, kjer se danes tako izborno počutijo, da so prodrli celo v pokrajine, kamor le redko zaide noga civilizirancev. Ptiče-slovi so celo ugotovili, da se vrabci v teh krajih parijo s tropičnimi domačim! ptiči.
Šport
kakoršnekoli nedolžne zabave, deluje včasih silno slabo na otroka. Dete živi v stalnem strahu, da-li se ni zopet pregrešilo, da-li ne bo spet kaznovano.
Kazen se naj uporablja, če je res brezpogojno potrebna. Nikakor ni dobro, če roditelji, utrujeni od dela in skrbi, nekoliko bolni in nervozni, zahtevajo od deteta, naj bo mirno, naj ne skače in ne poje. Dete se mora igrati, igra je njegovo vse. Pozorno dete bo samo opazilo, kedaj je materi slabo ali če ni razpoložena. Če pa v njem ni te pozornosti, se je s kaznijo ne more pridobiti; po-manjkanie pažnie je posledica nedovnli-ne vzgoje. Mnogo je slučajev, da dete od narave ni dobrega srca, da je zlobno, kradljivo itd., ali vedno se mora misliti na to, da dete temu ni samo krivo, ter treba vztrajati na tem, da se njegove slabe strani popravijo in privede dete na pravo pot. Na tisoč načinov se lahko mnogo doseže in na tisoč načinov se lahko tudi mnogo pokvari.
Da se dete razvije, treba stalne nege in skrbnega nadzorstva nad njim. To je res nekoliko težko, a je velika dolžnost roditeljev, ki žele, da postanejo iz dece čislani, pošteni ljudje.
Fakirski eksperimenti Ftmeričanke
V Parizu se zadnje čase mnogo razpravlja o tem, dali je fakirstvo sploh mogoče. To pa največ vsled tega, ker je vratolomna oseba, ki hoče to dokazati potom neverjetnega eksperimenta, ženska. Zenski fakir, in po vrhu še Ameri kanka. Je to osemintridesetletna Claris-sa Fergusson, ki v spiritističnih krogih slovi kot dober medij. Liči precej na Terezo iz Konnersreutha, ki je svoje časno vzbudila veliko senzacijo v Nemčiji in celi Evropi. Razlika ie
Ribe ki ljubijo kopno zemljo
Takšne čudne -ribe so našli prirodo-slovci v Vzhodni Afriki. Sicer se drstijo v vodi, komaj pa doseže ribica dolgost 3 cm, že sili iz vode ven in se pri tem poslužuje plavut, ki so znatno daljše in močnejše nego pri drugih ribah. Tako splezajo na breg v travo in se skrivajo pod kamenjem. Opazovanja strokovnjakov so dognala, da se je ta vrsta rib navadila na kopno radi tega, ker v krajih, kjer živi, po običajnem deževju nastane dolga sušna doba, vode izginejo, kar jih pa stoji, pa so tako napolnjene z razno vodno favno, da je v njej le malo kisika in ie ribam dihanje v vodi postalo nemogoče. To jih je prisililo, da so se prilagodile življenju v zraku in sprejemanju kisika na drug način.
ISSK Marlbor:SK Orient (Sušak) 2:1 (1:0).
Naš okrožni prvak je v nedeljo in pon-deljek gostoval na Sušaku. Odigral je proti SK Orientu dve prijateljski tekmi. Prvo srečanje v nedeljo je končalo s pičlo, toda zasluženo zmago belo-črnih v razmerju 2:1.
SK Rapid:F. C. Kapfenberg 5:4 (3:1).
Rapid je gostoval v nedeljo v Kapfen-bergu ter odigral proti tamkajšnjemu F. C. Kapfenberg prijateljsko tekmo. Rapi-dovci so bili domačinom v vsakem oziru nadmočni in so zasluženo zmagali v razmerju 5:4.
Tekme za državno prvenstvo. Beograd: Slavija (Sarajevo):Soko 2:0 (1:0).
Subotica: Sand:Vojvodina (Novi Sad) 5:1 (1:1).
Sarajevo: Sašk:Jug (Skoplje) 5:1 (2:1).
Rumunija:Jugoslavija 4:2 (1:1).
V Zagrebu se je v nedeljo vršila važna meddržavna nogometna tekma. V finalu letošnje konkurence za balkanski pokal je Rumunija zmagala nad Jugoslavijo in se tako plasirala na prvo mesto.
Po nedeljski igri kaže tabela tekem za balkanski pokal naslednjo sliko:
1. Rumunija	5	5	0	1	22:11	8
JugoŠlavija	6	3	0	3	12: 9	6
3. Grška	4	2	0	2	10:14	4
Bolgarija	5	1	0	4	8:18	2
ISSK Maribor:SK Mura (Murska Sobota) 5:3 (1:1).
Rezervno moštvo ISSK Maribora je včeraj odigralo v Murski Soboti proti SK Mura prijateljsko tekmo in zmagalo s 5:3.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Medmestna tekma Zagreb:Bu-karešta 6:2 (3:0).
Ljubljana: Primorje:Svoboda 7:3, Ja* dran:Slovan 4:3, Primorje:Jadran 11:0.
Osijek: BSK (Beograd):Gradjanski 3:1 (1:0).
Dunaj: Legia (Varšava):Hakoah 2:2 (2:0), Slavia (Praga) :Rapid 2:1 (0:1), Rapid:Legia (Varšava) 5:2 (2:2), Slavia (Praga) :Hakoah 2:0. Zmagovalec turnirja je praška Slavia.
Ljuta borba s komunisti.
V avstralskem mestu Sidney se je raz vila ogorčena bitka med policijo in komunisti. Ti so namreč stanovali v nekih starih hišah, katere je kupila občina, da bi tam zgradili novo šolo. Kljub vsem pozivom, naj izpraznijo hiše, ki bodo porušene, niso hoteli komunistični delavci o tem ničesar čuti. Tako ni preostalo ob čini drugega kakor prositi policijo za po sredovanje. Med tem pa niso držali rok križem tudi komunisti. Zbrali so številne svoje prijatelje ter zabarikadirali vse do hode do svojih stanovanj. Ko je prispela policija, so jo sprejeli s salvami strelov iz pušk. Vnela se je ljuta borba, ki je trajala neprestano nad deset ur. Na obeh straneh je padlo 24 žrtev, veliko število policijskih stražnikov in delavcev pa je bilo več ali manj hudo ranjenih. Policija je morala v borbi uporabljati strojnice in razne pline ter končno poklicati na po moč še vojsko, da je ugnala uporne delavce.
Dva vrabčja jubileja.
Letošnje leto bodo slavili naši vrabci sedemdesetletnico, odkar so osvojili Ameriko. Bilo je to leta 1861, ko je naročila občina v Philadephiji iz Evrope tisoč parov vrabcev, da so pokončal gosenčjo zalego, ki je grozila uničiti vse mestne nasade. Do takrat še ni bilo nam reč teh tičjih proletarcev v deželi nad in zlata. Vrabci so verno izpolnili svojo na logo ter se v Ameriki tako dobro počutili, da .so se v nekaj desetletjih razmno žili po vsej Severni Ameriki. Poleg tega hodo m vrabci letos ♦"dt 40';tni
Mednarodne rokoborbe
so pretekle dni končale s sledečimi rezultati:
Sobota 27. t. m.: Frank (Saksonska) je premagal Sottlera (Ljubljana) v 16. mis nuti. Borba med Orzsowskim (Poljska) in Manojlovičem (Jugoslavija) je bila v 34, min. zaključena z zmago Poljaka. Jekleni zamorec Sayer pa je po težkem boju izvojeval zmago nad Beličem (Bolgarija) v 55. min.
Nedelja 28. t. m.: 1. par Orzsowsky (Poljska) :Sottler (Ljubljana), sigurno zmagal Orzsowsky v 6. min.; 2. par Bognar (Madžarska) iManojlovIč (Jugoslavija), po lepi borbi je v 38. min. podlegel Beograjčan; 3. par: boj med Sayer-om (Juž. Afrika) :Frank (Saksonska) za nagrado 1000 Din, darovano od športnih prijateljev Franka, je končal z zmago zamorca v 55. minuti.
pondeljek 29. t. ra.: Sayer (Juž. Afri-fa) aliminira Sottlera (Ljubljana) v 5. min.; Belič (Bolg; rija) zmaga nad ManoJ« iovičem (Jugoslavija) po 25. min.; zadnji par sta tvorila Bognar (Madžarska) in Frank (Saksonska). Napeta borba je končala v 35. min. z zmago Saksonca.
Spored za torek 30. t. m. (predzadnji dan): 1. Belič (Bolgarija):Bognar (Madžarska); 2. Frank (Saksonska) :Manojlo-vič (Jugoslavija); 3. Sayer (Juž. Afrika): Belič (Bolgarija) v prostem stilu (ameri-kanski keč-keč).
Zadnji dan rokoborb je v sredo, dne 1. julija. Senzacijonalno srečanje za nagrado Din 10.000 med doslej nepremaganima Orzsowsklm ^Poljska) in Tora Jfer.vsrjoru (Juž. Afrik^
Stran 4
Mariborski V E C E R N I K Jutra
Mariboru, dne 30. Vi. 1931
mM
49.-
Vrsta 5541—OS
Za naše ljubljence, kadar nastopajo poletni dnevi, so potrebni čeveljčki lahki in higiienski. Evo jih. Neverjetno so poceni, iz belega lanenega platna in gumijastim podplatom.
Vrsta 4232—37
Otrokom za igranje, skakanje in letanje, so ti čeveljčki neobhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, prilegajo se nogi, se dado lahko snažiti, a so trpežni.
Vrsta 4235—37 Čevlji za tenis iz belega platna s podplatom iz krepa ali z vulka-niziranim podplatom. Ti se radi nosijo vsak dan v toplih krajih.
Vrsta 4435—00 V hiši, na vrtu in na polju potrebujete te platnene čevlje, sive barve. Lahki so, zračni, udobni in poceni.
Vrsta 2055—53
Spodnji del iz platnenega konca v raznih barvah z gumastim podplatom in peto. Higienski, zdravi, a potrebni za lahke poletne obleke.
Vrsta 3335—24 Za stare majke. Udoben čevelj široke oblike, izdelan iz lanenega platna z nizko peto.
Vrsta 2155-52 čeveljčki za izprehode z gumastim podplatom in podpetnikonu Zelo so okusno obrobljeni, kar jim daje posebno eleganco. Idealni čeveljčki za vsako ženo, ki sre v kopališče ali kopelj.
Za počitnice
Vse leto čakate in se veselite svojega dopusta. Delate proračun, kako boste najboljše izkoristili čas svojega dopusta. Razmišljate o tem, kako boste za malo denarja najboljše in najbolj razkošno obuti. Mi smo s temi vašimi zahtevami računali in smo vam pripravili veliko Izbiro obutev za tako nizko ceno, da morete kupiti za svoj dopust več parov čevljev za vsako obleko in vsako priliko.
Pripravili smo vam za izprehode, izlete, družbe, tenis, promenado, za! potovanje itd. Obiščite nas v naši prodajalni, kjer vam bo naš poslovodja najboljše nasvetoval, katere vrste obutev vam je treba izbrati.
69,
Vrsta 2145—84209
Te platnene čevlje z nizko gumasto peto smo vam pripravili v raznih barvah, in sicer sive, črne, drap in bele.
Vrsta 1735—7®
Specialni tenis čevlji z debelim podplatom iz predelane gume. Nosijo se ob poletni obleki, a n* morskem obrežju za vsako dnevno potrebo.
M-	199,	,_g|
rw
Vrsta 9715—03
Elegantni črni ali beli čeveljčki Iz atlasa. Te vam bomo pobarvali po vaši želji. Ti krasni čeveljčki so brezpogojno potrebni vsaki ženi k večerni toileti.
Vrsta 2965—54
Za izprehode v soparnih poletnih dnevih obujte te čevlje. Zračni so, elegantni, udobni in moderni.
Vrsta 9675—89
čevlji iz laka ali platna. Zelo okusne fazone, s finim okraskom iz temnega usnja. Čeveljčki s svit-lim platnom so za izprehode, a iz laka za večerno toileto.
Vrsta 4438—00
Platneni čeveljčki za gospode iz belega, sivega ali rjavega platna, z gumastim podplatom, Velike koristi vam bodo v poletnih, soparnih dnevih.
Vrsta 1137—03
Poletni polčevlji iz belega sH sl* vega platna. Zelo so lahki 1® U^(V bni. Sivi za dnevno uporabo, a beli za izprehode.
 _J
Tako] oddani opremljeno sobo, prost vhod. Vrtna 8, I. nadstr., vrata 6. 1894	2 tovorna avtomobila Ford \% tonski, Opel 2 tonski v dobrem stanju ugodno proda. Vprašati pri tvrdki Oset, Glavni trg. 1891
Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. julijem. Stritarjeva ul. 5 I. 1828	
	Mala papiga z obročkom na nogi je ušla. Kdor jo vlovi se naproša, da jo odda proti nagradi v trgovini s papirjem Hinko Sax, Grajski trg. 1882
Perilo za pranje sprejmem na dom ali pa grem prat v hišo. Strossmajerjeva ul. 3. 1863	
	Lep vrt, primeren za stavbišče v bližini Glavnega trga, poceni na prodaj. Korent, Smetanova ulica 48. 1886
Pouk. Začetnik išče mlado damo za poučevanje francoskega jezika. Ponudbe na upravo lista pod »Francoske ure«. 1859	
	Iščem samostojno kuharico, ki bi vodila kuhinjo na svoj račun. Restavracija Maribor, Grajski trg 1. Vprašati od 12. do 14. ure. 1885 Razprodaja svilene In ilor nogavice, kratke nogavice. Josip šerec, Maribor, Aleksan* drova cesta 23. 1888
Štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, elektr. luč, parketna tla, takoj oddam. Pismene ponudbe na upravo pod »št. 22«. 1892	
Sprejmem modistlnjo-učenko. Salon Štefanija, Kopališka ulica 2. 1883	
Razprodaja svilene kombineže, reform hlače Itd.
Josip Šerec, Maribor, Aleksandrova c. št. 23.	1887
Pleskarska in slikarska dela,
črkoslikanje izdeluje prvovrstno in ceneno A. Renner, Krčevina 200. Zado-stuje dopisnica in pridem na dom. 1884
Razprodaja kopalne obleke, kopalne hlače, mornarske maje. Josip Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	1880
fa * ■'©'
(T. SOKLIČ]
L. Maribor
Kaetopniki •• »prejmejo
Mala papiga
(Wellen-Sittich) odletela. Najditelja prosim, da mi isto proti nagradi odda v Prešernovi ulici 38.	1894
Lepo opremljeno sobo v bližini parka oddam mirnemu gospodu. J. Govedič, Maribor, Prešernova ulica 19.	lOOO
Cenjenim strankam
vljudno naznanjam, da preselim s 1* julijem svojo čevljarsko delavnico iz Aleksandrove c. 24 v Betnavsko c. Zahvaljujem se vsem za dosedanjo naklonjenost in prosim, da mi jo ohranijo še nadalje. Z odličnim spoštovanem Ivan Pirc.	1867
Razprodaja volna, bombaž, prejlce, ročna dela* blago za ročna dela. Josip šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	1890
M. Zcvaeeov
V senci jezuita
144
Le s strahovitim naporom se je posrečilo Lojoli ohraniti svoj običajni pokoj.
»A kaj se zgodi z mano, ko priplove ta ladja v kraj, kamor je namenjena? ...«
»Potem boste svobodni...«
»Kaj hočete reči s to besedo?...«
»Svobodni boste, prečastiti I Prosti kakor ptiček v zraku... šli boste, kamorkoli se vam bo ljubilo...«
»Pa je to zdaj res?«
»Če ne bi bilo zares, prečastiti, bi vas bila midva spremila...«
»To je res,.«
Lojola se je zamislil In pomolčal.
V mislih je izmeril izgubljeni čas, ter si dejal, da se lahko še vse popravi, ako vožnja z mojstrom Džo-vanijem ne bo trajala dalje kakor teden dni...
Ostro je pogledal mornarja in ga ostro vprašal:
»In kako se pravi luki, v kateri me izpustite? Vsaj to mi povejte?«	__________________
»Oh, to je postranska reč, prečastiti,« je odgovoril Kokarder. »Džovani vas izpusti v Smirni v Mali Aziji.«
»V Smirni!« je zajecljal menih ves poražen.
Ta udarec ga je pobil do kraja.
Z glasom, tresočim se od gneva, je vprašal zamolklo:
»še nekaj bi vprašal.. <«
»Le dajte... zato smo tu, da vam odgovorimo ..,«
»Koliko časa potrebuje vaša ladja, da dospe v Smirno?«
»To veš ti, mojster Džovani,« je velel Kokarder.
»Do Smirne,« je odgovoril kapitan »Zvezde«, do Smirne je z našimi pristanki v Italiji, Alžiru in Tunisu hm, kolikoi,..«
Lojola je trepetal od groze.
»Da,« je rekel Džovani, »takole, jamčim vam lahko, da smo v Smirni najdalje čez štiri mesece.«
Lojola je hotel zakričati. Oči so se mu zalile s krvjo. Zavrtel se je sam okrog sebe in se zgrudil nezavesten kakor gruča zemlje 1 ! —. —- —« M „« «... — —   — — — — —
Ko se je Lojoli vrnila zavest, je napel vso moč svoje volje, da si je popravil ravnodušje. Ves dolgo zasnovani načrt je bil uničen!
Bilo je brez dvoma, da se ne more vrniti v Francijo prej kakor najmanj čez šest mesecev.
Povesil je glavo, Čutil je, da je premagan.
In rokovnjaška trojica ga je slišala mrmrati:
»Vse je izgubljeno...«
Stvari so se bile izvršile točno po načrtu, ki ga j* bil izdelal Kokarder. Na večer četrtega dne po svojetfl prihodu v Marselj so odvedli Lojolo na krov »Zvezde« ter ga zaprli v temno kajuto, s pristavkom, da ga tl* izpuste iz nje, dokler ne izgine obrežje.
Drugi dan je 'Zvezda odplula.
Kokarder in Fanfar sta gledala od daleč, kako sO se napertjala njena jadra, dokler ni zletela rahlo in n»' glo proti odprtemu morju.
Kokarder je ponovil Manfredovo besedo:
»Srečno pot!« je viknil, kakor da ga menih S« sliši.	.	,
Nato sta tovariša zajahala konja in krenila nazal proti Parizu.
XXIV.
Norec...
Pustimo rokovnjača, vračajoča se v majhnih dnevnih pohodih proti Parizu, obadva mirne vesti In vol.nega srca, in obrnimo se zopet k neki drugi osebi, ki je naši bralci gotovo še niso pozabili: govoriti h®1' čemo o ciganki.	^
foi.fr	»Jutro«	*	Ljubljani;	pr	tetavnlk	IzcUJatclia	Jo	urednik;	FRAN	BROZOVIČ	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d,	pr-lsuvmk	til	ANKO	ULltLA
-	-	  -«•	8	Maribora.