Razne stvari, Iz domačih krajev. Imenovanje. Praktikant pri okrožnem sodišču v Celju gsp. Karl Faleschini je imenovan avskultantom. Premeščenje. Poštni oskrbnik Ivan Prohaska je prestavljen iz Ptuja v Maribor. Topilničarsko upravništvo. Pomožni uradnik pri topilničarskem upravništvu v Celju Viljem Kriška je imenovan računovodskim asistentom. Novo pošto so dobili v Koprivnici v brežiškem okraju. Javni shod političnega in gospodarskega društva ljutomerskega, ki se je vrSil dne 27. maja pri Sv. Juriju na Ščavnici, bil je prav dobro obiskan. Okoli 300 vrlih posestnikov je navdušeno odobravalo obširni govor deželnega poslanca gosp. dr. Rosina in gosp. dr. Brumna. Pod predsedstvom gosp. župnika Kunce in župana Jurija Brumen sklenile so se na predlog g. Košarja od Sv. Jurija sledeče resolueije: I. Na javnem shodu ljutomerskega političnega in gospodarskega društva dne 27. maja 1900 zbrani zborovalci izrekajo: a) slovenskim deželnim poslancem svoje zaupanje in odobravajo izstop iz deželnega zbora, II. dalje b) izrekajo, da zahtevajo ločitev slovenskega Štajarja v upravnem, šolskem in gospodarskem oziru ter ustanovitev posebnega oddelka namestnije za južni Štajer; c) želijo, da se za slovenske kraje štajarske in koroške ter za deželo Kranjsko ustanovi posebno nadsodišče v Liubljani, d) ter ustanovitev vseučilišča za Slovence v Ljubljani. Ko se je zborovanje sklenilo, izreklo je Se premnogo posestnikov željo, naj bi se v kratkem zopet priredilo v gornieradgonskem okraji podobno zbvovanje. Zdaj pa naj zopet pridejo lačni pisači nemških časopisov ter naj poročajo, da slovenski narod v južnem Štajarju ne stoji za svojimi poslanci. Občinske volitve se vršijo danes v Št. Ilju nad Mariborom. Tudi Slovenci so šli v volilni boj. V Mariboru se že z nestrpnostjo pričakuje izid volitev. Dosedaj Se nimamo nobenih poročil. Za gotovo upamo, da bodo Slovenci vsaj v tretjem razredu zmagoslavni. Toda naj bo zmaga slovenska ali ne, že sedai lahko izjavimo, da bo slovenski svet vedno hvaležen današnjim slovenskim volilcem v Št. Uju, ki so šli tako pogumno in samozavestno v boj za čast slovenskega imena. Šentiljski politični shod je presegel vse pričakovanje. Kdo bi si mislil poprej, da bo prišlo čez 300 navdušenih mož na shod. Kako smo bili vsi veseli, vsi navdušeni! V najlepšem redu se je vršil ta shod, o tem se je lahko prepričal tudi gospod Pistor, ki je tisti dan »klaverno« hodil semintje po Šentilju. Še Šentilj ni izgubljen, dokler Steje toliko značajnih, zavednih in navdušenih slovenskih posestnikov. Šentiljski mladeniči so bili tudi v velikem številu zastopani na političnem shodu. Eden izmed njih je slovesno na shodu obljubil v imenu vseh, da bodo šentiljski mladenči z vso vnemo širili slovenske časnike in knjige, tako da je ne bo v šentiljski župniji slovenske hiše, ki bi ne imela slovenskega lista, zlasti še »Slovenskega Gospodarja«. Bog Vas živi, vrli mladeniči, Vi najboljše upanje naše prihodnjosti! Le čvrsto na delo domoljubno! Solnčno mrkanje se je tudi pri nas dalo lepo opazovati zadnji ponedeljek kmalu po četrti uri. V Algiru (v Afriki) je solnce popolnoma mrknilo. Ko se je zopet pokazalo, je na tisoče arabskega ljudstva iz radosti z glasnim krikanjem pozdravilo solnce. Dva štrajka so uprizorili zadnji čas slovenski delavci in sicer v Trbovljah in v . Vevčah na Kranjskem. V Trbov^jah je odpodil ravnatelj komija konsumnega društva. Delavstvo se je zavzelo zanj. Štrajk se je končal, ker je komi zopet sprejet. V Vevčah pa še delavci štrajkajo. Zahtevajo zvišanje svoje zares nizke plače in pa postavne pravice pri bolniški blagajni. Ravnateljstvo se jim noče udati. Delavei bodo vstraiali, dokler bo jim le mogoče. Tudi naše upravništvo sprejema darove za štrajkujoče delavce. Iz Linhart-Friševega revirja. Nadzorstvo nemških šol po spodnještajarskih mestih je izročil Linhart ravnatelju gospodu Frišu. V tem okrožju, spadajočim pod Friševo nadzorslvo, se je zgodilo zopet naslednje: Nemški učitelj je šel z otroki miino križa. Rekel jim je: Glejte, kako žalostno se Bog drži, ker mu je žal, da je Slovenee in Hrvate ustvaril. — Nek drug učitelj je hodil z učenci na izlet. Na povratku se je klicalo: »hejl und sig, den vindišen den štrik.« (Srečo in zmago — Nemcem seveda, — Slovencem pa vrv). Lepe šolske razmere! Tako se goji strpljivost med sosednimi narodi! Ptujske novice. Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuji se udeleži po odposlanstvu binkoštne slavnosti pevskega društva Trebevič v Sarajevi. — Po ptujskih gostilnah se rabijo vrčki za pivo s sliko peka Orniga. Manjka še le, da zraven naslikajo njegovega županskega otroka: raestno plinarno. lz Ptnja nam pišejo: Skozi 3 dni je ogledoval opustošene haložke gorice, kakor tudi tamošnje nove nasade vladni zastopnik, dvorni svetnik Edmund Mach iz poljedelskega ministerstva. Prvi dan, 27. majnika je prehodil spodnji del Haloz iz Zavrča do Sv. Barbare, drugi dan 28. t. m. gornje Haloze od Zgornje Pristave do Leskovca, tretji dan srednje Haloze: od Leskovca skozi Slatino in Paradiž do Sv. Barbare. V njegovem spremstvu je bil vinarski komisar Matjašič, deželni koraisar Stiebler, državni poslanec Žičkar in nekateri Ptujčani. G. Edmund Mach je v vinarstvu strokovnjak prve vrste; kajti vodil je deželno vinarskoj šolo San Michele na Južnem Tirolskem skozi 26 let in je zdaj skozi 1 leto v poljedelskem ministerstvu. Zanimal se je gosp. dvorni svetnik za vsako malenkost po Halozah, pregledoval je tudi kmetska in viniCarska stanovanja, kleti in hleve. Tudi nekateri bližnji duhovniki so se pridružili njegovemu spremstvu. V sredo 30. maja so se zbrali vsi udeleževalci konečnega posvetovanja v Ptuju, pri katerem se je napravil zapisnik in se je potrebno nasvetovalo, kako se naj postopa na dalje, da se haložke gorice kmalu zopet prenovijo. Hvala g. Žičkarju, da tako lepo skrbi za nas haložke vinogradnike! Za sadjarje in vinogradnike. Na sadjarski in vinarski Soli v Mariboru obdržaval se bode od 18. do 23. junija poletni tečaj za sadjarstvo in vmarstvo ter za viničarje in cestarje. V tečaju za sadjarstvo in vinarstvo se bodo poučevala poletna dela v sadunosnikih in vinogradih, osobito ravnanje z različnimi škodljivci, v tečaju za viničarje in cestarie pa se bo gledalo najbolj na stanovsko strokovno izobrazbo. V tečaj za sadjarstvo in vinarstvo se sprejme 40 obiskovalcev, za viničarje in cestarje pa 30. Viničarji, sadjarji in cestarji, kojih ne pošljejo posestniki, občine, zadruge, in ki doprinesejo ubožno spričevalo, dobijo podporo. Kdor se hoče vdeležiti teh tečajev, naj se javi ustmeno ali pismeno pri ravnateljstvu sadjarske in vinarske Sole v Mariboru. Slovenski nMerkur" vstaja in . . . Neka zanimiva reč se je opazovala pretekle dni v našem celjskem mestu. Nemški železni trgovini Rakuscha in Radakovitscha oblekli ste se povodom otvoritve Merkurja v praznično obleko. Ali iz veselja, da lahko pozdravite novega tovariša Merkurja, ali iz strahu pred njim, ne verao; samš bodete najbolje vedeli. Ustrelil se je v Zalcu 19. t. m. ponoči zavarovalni agent J. Raner, ker se rau ie služba odpovedala. Krogla mu je razbila čepinjo, da so mu možgani silili na dan, a boril se je s smrtjo še nekaj ur ter cel čas strašno rjovel, kar je bilo v nočni tmini grozno slišati. Bog se ga usmili! Zanimiva vest. V Gelji opazujemo že nekaj dni sem prve letošnje — plavičarje. Kakor nam lastovke naznanjajo vsako leto prihod pomladi, tako nam pričujejo ti plavičarji leto na Ieto se pojavljajočem pruskem duhu. Nam Slovencem je ta smešna noša v zabavo — ako Avstriji ni v žalost. Sitno je le to, da se človek teSko smeha vzdrži, ako sreča takega bedaka, držečega se tako čudno resno, kakor bi nosil samega cesarja (seveda nemškega) na prsih. Celje. Nadvojvoda Rainer pripeljal se je preteklo nedeljo popoldne z vlakom iz Ljubljane semkaj. Prišd je nadzorovat domobranski polk. Pri sprejemu na kolodvoru bilo je ranogo voiaških in civilnih dostojanstvenikov in tudi čč. duhovščina je bila zastopana. V posebno zadošCenje nam je, da se je visoki gost zlasti z gospodorn opatom izredno dolgo in prijazno pogovarjal. Drugi dan odpeljal se je nadvojvoda naprej proti Dunaju. Viničarjev kažipot. Tako se imenuje nova knjiga, ki jo je spisal gosp. Ivan Bele, potovalni učitelj na vinarski šoli v Mariboru. Vsebina knjige so strokovnjaški navodi, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. Strani ima 63. Stane 63 vin., po pošti 10 vin. več. Kdor jih 12 kosov naroči, dobi en komad navrh. Kupuje se pri Drag. Hribarju, knjigarju v Celju. Mesto Ormož je dobilo dne 27. t. m. dva nova častna meščana poslanca dr. Ed. Volfharta in nadučitelja Raušla, ker sta se največ trudila za pridobitev nemške šole. V kozjanskem okrajn čutili smo v četrtek dne 24. maja okoli tretje ure zjutraj močen potres s podzemeljskim bučanjem. Smer mu je bila od severa proti jugu. Brežice. Prijatelj nam piše: Brežko mesto je dobilo novo ulično razsvetljavo, vpeljala se je namreč tako imenovana Auerjeva Iu6, ki se je dobro obnesla, ter popolnoma plin nadomestuje. Od Sv. Ane na Krembergu nam pišejo. Kako se tukaj gibljemo, naj Vam, častiti bralci, povedo te le besede: časopisov dohaia k nam in sicer: Slovenski Gospodar 32, Cvetje 6, Domovina 7, Dom in Svet 5, Angeljček in Vrtec 5, Voditeli 3, Venec 2, Domoljub 2, Mir 1. Iz našega kraja Mohorjanov je 128 in Matičarjev 7. Ako pomislimo, da je tukai na slovensko-nemSki meji že veliko Nemcev, ie to za nas lepo število. Pomislimo, naša župnija šteje 2840 duš, mej kterimi smemo šteti okolo 500 Nerncev, torei pride Slovencev nekai nad 2000. Iz Dobrne se nam pritožujeio, da ondotna poštna upraviteljica ni zmožna slovenskega jezika, toraj je slovenskim strankam nemogoče se ž nio sporazuraeti. Dobrnska občina je že davno poslala peticijo za slovenski poštni pečat, a cela stvar še ni rešena. Nevihte. Iz Sevnice. V soboto dne 26. t. m. ie bila pri nas strašna nevihta. Bliskalo in gromelo je, da je bilo groza. Deževalo pa |e, kakor bi iz škafa vlival. Zato je vsled preobilnega naliva povodeni napravila veliko škode, zlasti v vinogradih in na polji. — Strašno vreme je v soboto 26. raaja prišlo od Rajhenburga čez Teharje in Vojnik v Črešniee. Treščilo je tukaj čez 30krat, vendar užgalo ni. V ČreSnicah je strašno lilo in zetnljo neslo v nižave, v okolici Lačna ves je pa toča hudo pobila in povodenj razsajala. — Brežice. V četrtek dne 24. t. m. čutil se je ob 320 uri zjutraj srednje-močni tri sekunde trajajoči valovit potres brez sunka, spremljen z podzemeljskim bobnenjem. Smer mu ie bila SZ — SI. — Iz kozjanskega okraja se nam poroča, da so imeli pretekli ponedeljek in torek zdaten mraz. Vinogradi v nižavah so silno veliko trpeli in tudi krompir ter fižol je precej posmodilo. Veliko hujSe pa še je prišlo. 2e štiri dni vsak dan gromi in bliska, da je groza, in tri dni zaporedoma smo imeli točo. Najhujše J)ilo \e v soboto. Silna burja z dežjem in točo naredila je veliko škode skoraj po celem okraju posebno na Zdolah in Virštanju. Njive ravno zdaj obdelane odneslo je v doline. Stari ljudje pravijo, da zaporedoma več dni, ne pomnijo takih neviht. V nedeljo po četrti uri popoldne pridrvili so se temni oblaki s Hrvaškega čez Sotlo, da nas je bilo groza. Bobnelo je, da smo se tresli strahu. Vsipala se je dež in toča, katera, akoravno drobna, je vendar vsled viharja dokaj Skodovala. Treščilo je v hlev F. Tacar posestnika v Jelšovcu okolica Gubno. Ubilo mu je junčka, a enega omamilo, a hlev z ubitim junčkom je zgorel. Dobro, da je bil hlev in tudi živina zavarovana. Kmetje, dajte si tudi živino za take slučaje zavarovati! — Silna nevihta z nalivom bila je preteklo soboto popoldne v Kostrivnici. Voda je naredila veliko škode v vinogradih, posebno v novih nasadih. V Spod. Kostrivnici šla je toča, toda bila je kakor babje pšeno, ter ni naredila posebne škode. HujSe je potolkla toča na Rodnah in pri sv. Petru v Medvedovem selu. Okoli sv. Eme, posebno okrog podružnice sv. Arčha pa je tako zabila, da strnino kosijo. V nedeljo popoldne pa je bila grozna nevihta pri Zagorji, Pilštajnu in Prevorji. Blizu Krivice v Pilštanjski župniji vdarilo je v velik kozolc kmeta Gubenšeka. Kozolec bil je hipoma v ognju. Zgorelo je tudi par juncev. Potem pa se je vsula toča debela kot lešniki po Straški gorci, Lesičnem in po Prevorski župniji, da je bilo vse belo. Še v ponedeljek v jutro bi se dalo toče nagrabiti pod kapi, toliko je je padlo. V soboto je bila strašna nevihta z groznim nalivom v Špitaliču. Od tam je pritekla voda v uedeljo v jutro proti Poličanom in Studenicam v toliki obilnosti, da je na večih krajih preplavila okrajno cesto. Ljudje, ki so šli k službi božji, morali so se deloma vrniti, ker niso mogli črez vodo. — Zelo nesrečen dan je bil za celo naSo okolico Žerjavinščak v ljutomerških vinogradih dne 25. in 26. t. ra., ker nam je toča hudo oklestila naše izmučene vinorodne gorice, ki so kljubu vsem boleznim letos še precej bogato žetev obetale, a sedaj je z vsem pri kraju. Ubogo ljudstvo! Od Sy. Marka pri Ptnji. Malokdaj se sliši kaj od Sv. Marka in še takrat nič kaj veselega. Žito nam je vzela zima in zdaj smo obsejali polje s koruzo, pa komaj prične kaliti in se kal pokaže vrh zemlje, že je fazan pri njej, da jo odkoplje in zrno s korenino sne. Koliko se vsled tega posuSi! Fazanov je tukaj neverjetna množina. In če se pritožimo pri lovskem najemniku, dornovskem grajščaku, pošlje k nam svojega nadlovca; ta pride, a ljubi Bog, kaka je ta odškodnina! €etudi postavno ni prav, vendar tudi ni čudo, če si ljudje sami skušajo pomagati; marsikdo prime za puško, da bi ubil tega škodljivca, pa gorje mu, če ga zasačijo! Če ni slučajno ustreljen, čaka ga drugo zlo, nič boljše od prvega, treba je iti več mescev v ječo. Da, da, grajščaki morajo imeti svojo zabavo, čeravno kmet zato nima niti najpotrebnejšega kruha. Ne vemo več, kaj bi storili. Upanje stavimo na naše poslance in na naše okrajno glavarstvo. Toda glavarstvo Se nam dosedaj ni izkazalo nobene naklonjenosti. To vam je življenje, da se Bogu usmili! — Markovčan. Zal ti je lahko, da nisi bil preteklo nedeljo v Šmartnu pri Slovengradci. Slišal bi bil izvrsten poduk gospoda Grma o dobri čebeloreji. Cuj: Iz deset panjev se lahko vsako leto dobi sto goldinarjev č i s t e g a dobička, če se prav ravna s čebelicami. Videl bi bil tudi, kako so naši vrli fantje prav dobro igrali izvrstno burko »Pravica se je izkazala.« Drugikrat boš pa g&tovo prišel gledat; ti bomo že povedali v »Slov. Gosp.«, kedaj bo zopet kaj »los«. Za kmeta. Pri licenciranju bikov v Slivnici pri Mariboru zadnji ponedeljek je dobil državno darilo bik deželne vinarske šole v Mariboru. Kmečki živinorejei pa se povprašujejo, zakaj se taki deželni zavodi od premiranja ne izključijo. Iz Gederovec na Ogrskem nam pišejo raed drugim: Zopet so nam poslali knjige: nek g. kapelan 42 knjig, g. J. Sanda, duhovnik v Gradcu 3 kile knjig, mladenič Karol Zdolšek v Bobovem 6 kil, mladenič Anton Šerona na Spodnji Hajdini 7 kil knjig. Bog povrni! Knjige so nas jako razveselile. Hvala Bogu, mi smo sedaj tukaj dosegli, da se veronauk poučuje v materinem jeziku. Iskren pozdrav v bratovski ljubezni Edšidt Matjaš Gederocz, p. Frankocz. Ogersko. V Iko je prišla svojega bolnega brata obiskat učiteljica iz Vratislave, ki je bila na »Veliko križevo« v Rimu v cerkvi sv. Petra, ko so sv. Oče slovesno prišteli svetnikom vzveličanega Janeza Krstnika dela Sale, ustanovnika čč. šolskih bratov in vzveličano reduvnico Rito iz Kaščije. Bila je naša rimska romarica toliko srečna, da je petkrat videla sv. Očeta, štirikrat pri — pri raznih avdijencah — v domači obleki, na praznik Kristusovega Vnebohoda pa v najlepši papeški opravi. — To pot je bilo romarjem strogo prepovedano, na glas pozdravljati sv. Očeta. Romarji so z obilnimi solzami dajali duška svojim razveseljenim srcem. Ko so pa potem po dokočanem sv. opravilu, — ki je trajalo od 9. do 1. ure — odnesli sv. Očeta v Vatikan, tedaj pa množica ni mogla več molčati. Iz tisoč in tisoč grl je v raznih jezikih zadonelo: »Živeli papež-kralj!» —Upati je, da nam ljubi Bog ohrani še nekaj let to rajsko prikazen, papeža Leona XIII. V Iki so črešnje že zrele. V soboto zjutraj so pa tam doli dvakrat imeli hudo nevihto, ob poludveh in ob sedmih, a brez zlih nasledkov. Pozor. Celjska narodna godba, polnoštevilna, pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Fr. Koruna svirala bode binkoštni ponedeljek v »Nadvojvoda Ivanovi votlini v Hudi luknji.« Z ozirom na to, da se poleg podzemeljskih zanimivosti in čarobnosti nudi tudi obilo umetniškega užitka, vabi se slavno občinstvo, da kolikor mogoče v mnogobrojnem številu poseti to veselico. Iz Velovlaka pri Ptuju. Pri zadnjih občinskih volitvah sta se kosali dve stranki. Ena stranka iz Daeinj in Velovlaka, druga iz Dornave. Zmagala je prva stranka. Župan in vsi odborniki so vrli Slovenci. Iz Doberne. V nedeljo dne 27. maja popoldne je prišel nadvojvoda Rainer v spremstvu treh visokih vojaških dostojanstvenikov na potu iz Ljubljane, kjer je nadzoroval brambovske čete, tudi v Doberno in si je ogledal tukajšnje toplice. Ker je priSel nenadoma, ni bilo posebnih priprav za sijajni vsprejem. Železna trgovina »Merkur« v Celju jela je 28. t. m. delovati. Začetek kaže, kako potrebna je bila ta trgovina in res hvaležni moramo biti gospodu Peter Majdiču, da je zmagal vse zapreke, ki so se stavile temu podjetju. Opozarjamo vse narodnjake, da posluje trgovina na debelo in drobno! Slovenska šola na Mnti izvrstno napreduje. Veseli se je prebivalstvo celega marnberškega okraja. Vrle žene in dekleta od Sv. Antona na Pohorju so darovale za to Solo 32 K in sicer: Mravljak Katarina 6 K, Pušnjak Kat. 5 K, Miklavc Marija 3 K, Štibler Neža 2 K, Podlesnik Elizabeta 2 K, Kovač Marija 2 K, Kanop Marija 2 K, Kramljak Ter. 2 K, Pušnik Jul. 2 K, Zaveršnik Klara 2 K, ZaverSnik Marija 2 K, Podlesnik Antonija 1 K, Podlesnik Jul. 1 K. Živijo! blaga srca za obmejno slovensko mladino. Bog daj blagih posnemovalk! G. Fr. Korner od Št. Ilja je daroval 2 K. Bog plati! Nova knjiga. V naši tiskarni ie izšla nova bogoslovna knjiga: »Razlaga drugega lista sv. apostola Pavla do Korinčanov*. Spisal Josip Zidanšek, kn. §k. duh. svetovalec, profesor bogoslovja v Mariboru itd. Knjiga je strokovno-učenjaško delo. Cena 50 h. Duhovniške vesti. Mil. g. kanonik M. Stranjšak je odložil dekansko službo za de- kanijo Hoče. Dekanijskim upraviteljem je imenovan č. g. Siraon Gaberc, župnik v Framu. C. g. And. Gliebe, župni upravitelj pri Veliki nedelji je prestavljen v Ormož. C. g. Menhart iz Ptuja je imenovan provizorjem pri Veliki nedelji. Prestavljeni so čč. gg. F. Gartner iz Ormoža v Loko, F. Horvat iz Hajdine v Ptuj, F. Krošelj iz Loke v Laško, Ivan Rožman iz Laškega v Hajdino. Društvene zadeve. Slovanska čitalnica v Mariboru. Dne 9. junija bo zadnja gledališka predstava v tej poletni dobi v Narodnem domu. Igral se bo na občno željo po znižani vstopnini drugikrat »Cvrček«, slika iz kmetskega življenja v 5 dejanjih. Ker se je igra zadnjič s tolikim veseljem sprejela, pričakovati je tudi zdaj obilne udeležbe, zlasti iz okolice mariborske. Za dijaško kuhinjo v Mariborn je darovala slavna posojilnica v Slov. Bistrici 100 K, iz zapuščine župnika J. Trstenjaka v Št. Marjeti 23 K. Za šolo na Muti je nabral gospod A. Kokelj ob priliki osemdesetletnice g. dekana Stoklasa v Braslovčah 20 K. Posojilnica v Trbovljah je izdala računski zaključek za leto 1899. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 100, uničilo pa 64, obstoji toraj 357 knjižic za 221.688 K 04 h, in iznaša pzvprečna vloga 620 K 97 h. Posodilo se Je na novo 12 zadružnikom, 6 zadružnikov je posodilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je toraj 69, ki dolžujejo skupaj 92309 K 42 h, ali povprek 1334 K 91 h. S Pohorja. Kmetijska zadruga v Kopivniku-Planici priredi v nedeljo dne 10. junija, v gostilni J. Koren v Kopivniku podučen shod, pri katerem bode dež. potovalni učitelj g. Martin Jelovšek predaval o živinoreji v obče, ter o ustanovitvi mlekarskih in bikorejskih zadrug. Začetek ob polu 2 popoludne. K temu zanimivemu shodu vabi prav uljudno vse p. n. ude kmetijske zadruge, kakor tudi vse druge posestnike odbor. Kmetijsko društvo v Braslovčah imelo bo dne 4. junija t. 1. ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor, pri katerem se bode podal pregled o dosedanjem stanju društva in se volil novi odbor. Zborovanje bode v gostilni (pri ugodnem vremenu na vrtu) gosp. Vincenca Brišnika. — Upati je, da se ga udje udeležč v obilnem številu. I^jutomer. Slovensko pevsko drustvo v Ljutomeru izleti na binkoStni ponedeljek k Sv. Križu. Tamkaj priredi veselico s petjem in prosto zabavo v prostorih g. Hauptmana. P. n. občinstvo se tem potom najuljudneje vabi. Slovensko izobraževalno in zabavno društvo »Naprej« v Gradcu imelo ie v nedeljo 20. t. m. v društvenih prostorih (Kapaunplatz, 1) svoj izvenredni občni zbor, na katerem so se izpremenila nekatera pravila tičoča se društvenega poslovanja. Mesto odstopivšega 1. tajnika g. Pr6mrii-ta, kateri je bil izvoljen odbornikom, izvoljen je bil za 1. tajnika g. Lisac. Zborovanju je sledila prosta zabava v društvenih prostorih.