10. štev.
Oktober. — 1884.
Letnik VII.
nn


Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
1L J
k 'X?
m oocuemv
Cecilijinega društva Kranjske dekanije
dne 9. oktobra 1884. 1.
v
v Smartnem pri Kranji.
r* r o g r a m :
I. Pri sv. maši ob 10. uri v farni cerkvi: Festum ss. Dionysii et Socioruin Mart., semidup.
1.	Tantum ergo. Compos. A. Foerster (Iz: „Sex Tantum ergo" štev. 6).
2.	Introitus: „Sapientiam sanctorum". Koral.
3.	Kyrie : Ex missa „Jesu Redemptor", auctore A. Kaim, 4glasno.
4.	Gloria in excelsis Deo: Ex „Missa secunda", auctore Fr. Arnfelser, 3glasno.
5.	Graduale: „Anima nostra". Compos. Franc Witt, 5glasno.
6.	Offertorium: „Exultabunt sancti". Compos. Franc Witt, 4glasno.
7.	Sanctus, Benedietus in Agnus Dei: Ex missa „Jesu Redemptor", auctore A. Kaim, 4glasno.
8.	Communio: „Dico autem vobis". Koral.
II. Nagovor predsednikov; poročilo tajnikovo in blagajuikovo.
III.	Volitev odbora.
IV.	Govori in posamezni nasveti.
Kranj, dne 1. oktobra 1884.
Oclbor.
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1884. (po direktoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
5. oktobra. Dom, XVIII. p. Pent. Sv. rožni venec B. D. M. (Ss. Bo-
sarii B. M. V.) dup. maj.
Introitus.
Salve, saneta Parens . . . kakor v praznik Marijinega rojstva, 8. sept., gl. „C. Gl." str. 73.
Graduale.
Benedlcta et venerdbilis . . . Alleluja, alleluja — glej „C. Gl." str. 73., potem: t. Post parturn Virgo, invloldta per-	t. Po porodu si Devica, čista ostala:
mansisti: DeiGenitrix, intercede pro nobis. božja porodnica, prosi za nas. Alleluja. Alleluja.
Offertorium.
Ave Maria ... — glej „C. Gl." str. 26., praznik Oznanenja D. M.
Communio. Beata viscera ... — glej „C. Gl." str. 73.
12. oktobra. Dom. XIX. p. Pent. Sv. Maksimilijan, škof in mučenec (S. Maximiliani Ep. M.) dup.
Introitus, Graduale, Offertorium & Communio, kakor v praznik sv. Blazija, gl. „C. Gl."
str. 11.
19. oktobra. Dom. XX. p. Pent. Posvečen je cerkva. Dedicationis eccles. cath. et rel. consecr. tot. Dioec. dup. I. cl. eum Oct.
Introitus.
Terrlbilis est locus iste: hic domus	Strašan je ta kraj: tu je hiša božja in
Dei est, et porta coeli: et vocdbitur aula	vrata nebeška: in imenoval se bode dvor
Dei. Ps. Quam dileeta taberndcula tua,	božji. Ps. Kako ljuba so tvoja prebivališča.
Domine virtutum! concupiscit, et deficit	Gospod vojskinih trum! moja duša hrepeni
dnima mea in dtria Domini.	in koprni, po lopah Gospodovih. t. Gloria Patri. Ton. II. t. Čast očetu. Ton II.
Graduale.
Locus iste a Deo factus est, inaestimd-	Ta kraj je od Boga narejen, neprecen-
bile saeramentum, irreprehensibilis est.	ljivo svetišče je in nedosegljiv.
t. Deus, cui adstat Angelorum chorus.	t. Bog, kateremu zbor angelov na strani
exaudi preces servorum tuorum. Alleluja, stoji, usliši prošnje svojih služabnikov. Alle-alleluja. f. Adordbo ad templum sanetum luja, alleluja. t. Molil bodem pri tvojem tuum, et confitebor nomini tuo. Alleluja. svetem tempeljnu, in slavil bodem tvoje sveto
ime. Alleluja.
Offertorium.
Domine Deus, in simplicitdte cordis	Gospod Bog, v priprostosti svojega srca
mei laetus dbtuli universa: et populum sem ti rad vse daroval: in ljudstvo tvoje, tuum, gui repertus est, vidi eum inginti ki se nahaja, sem videl z velikim veseljem: gaudio: Deus Israel, custodi hanc volun- Bog Izraelov, ohrani mi le-to voljo, alleluja. tatem, alleluja.
Communio.
Domus mea domus orationis vocdbitur,	Hiša moja se bode imenovala hiša mo-
dicit Dominus: in ea omnis, qui petit, dc- litve, pravi Gospod: v njej prejme vsak, kar cipit: et gui qiiaerit Invenit: et pulsdnti prosi: in kdor išče, najde: in trkajočemu aperietur.	se bode odprlo.
26. oktobra. Dom XXI. p. Pent. Osmina posvečenja cerkva (Dies oct. Dedicat. Eccl. consecr.) dup.
Vse, kakor v praznik dne 19. oktobra, str. 80.
1. novembra. Praznik vseh Svetnikov (Omniuni Sanctorum) dup.
I. cl. cum Oct.
Introitus.
Gaudedmus omnes in Domino, diem	Veselimo se vsi v Gospodu obhajajoč
festum celebrdntes sub liondre Sanctorum praznik vsem svetnikom na čast: nad kojih omnium: de quorum solemnitdte gaudent slovesnostjo se radujejo angel j i in hvalijo Angeli, et collaudant Fttium Dei.	Sinu božjega.
Ps. Exultate justi in Domino: rectos	Ps. Radujte se pravični v Gospodu: po-
decct collauddtio. Gloria Patri. Ton. I. štenim se spodobi hvalno petje. f. Čast
Očetu. Ton I.
Gradudle.
Timete Dominum omnes Sancti ejus:	Bojte se Gospoda vsi njegovi sveti:
guoniam nihit deest timentibus eum. V. In- ker nič ne bode manjkalo njim, ki se ga quirentes autem Dominum, non deficient boje. V. Njim pa, ki Gospoda iščejo, ne omni bono. Alleluja, alleluja. V. Venite bode nič dobrega pomanjkalo. Alleluja, al-ad me omnes, qui labordtis, et onerdti estis, leluja. V. Pridite k meni vsi, kateri se tru-et ego reficiam vos. Alleluja.	dite in ste obteženi, in jaz vas bodem poži-
vil. Alleluja.
Offertorium.
Justorum dnimae in manu Dei sunt,	Pravičnih duše so v roki božji, in ne
et non tanget illos tormentum malttiae: visi bode se jih dotaknilo trpljenje zlobe: pozde-sunt dculis insipientium mori, Mi autem valo se je očem nespametnih, da so umrli, sunt in pace.	oni pa so v miru.
Communio.
Beati mundo corde, quoniam ipsi Deum	Blagor jim, kateri so čistega srca, ker
videbunt: beati pacifici, quoniam filii Dei	oni bodo Boga gledali: blagor mirnim, ker
vocabuntur: beati, qui persecutidnem pati-	bodo otroci božji imenovani: blagor zavoljo
untur propter jusUtiam, quoniam ipsorum	pravice preganjenim, ker njih je nebeško
est regnum coelčrum.	kraljestvo.
2. novembra. Dom. XXII. p. Pent.	Zahvalna nedelja. De ea, sem.
Introitus.
Si iniquitates observdveris Domine, Do-	Ako bodeš na pregrehe gledal, o Gospod,
mine quis sustinibit? quia apucl te propi-	kdo bode obstal, o Gospod? Toda pri tebi
tidtio est, Deus Israel. Ps. De profundis	je sprava, Izraelov Bog. Ps. Iz globočine
clamdvi ad teDdmine: Domine, exaudi vo-	vpijem k tebi, o Gospod: Gospod usliši moj
ceni meam. f. Gloria Patri. Ton. III.	glas. V. Čast Očeta. Ton III.
Graduale.
Ecce quam bonum, et guam jucundum	Glej, kako dobro in kako prijetno je,
habitdre fratres in unum! tr. Sicut un-	ako bratje skupaj prebivajo! (Le-to je) ka-
guintum in cdpite, quod descendit in bar-	kor mazilo na glavi, ki se cedi na brado,
bam, barbam Aaron. Alleluja, alleluja.	na Aronovo brado. Alleluja, alleluja.
Qui timent Ddminum, sperent in	t. Kateri se boje Gospoda, naj upajo
eo: adjutor er protector edrum est, alleluja.	vanj: pomočnik in pokrovitelj jim je, alleluja.
Offertorium.
Recordare mei, Domine, omni potentd-	Spomni se me, o Gospod, ki gospoduješ
tui ddminans: et da sermonem rectum in čez vso oblast: in daj pravi govor v usta os meum, ut pldceant verba mea in con- moja, da moje besede dopadejo pred obličjem spčctu principis.	knezovim.
Communio.
Dopisi.
—	Ljubljana, 26. septembra. — „Cerkv. Glasbenik" je nedavno omenjal petja št. Jakobskega kora, ter se ni mogel povoljno izraziti o njem vsled preziranja cerkvenih določeb. A danes moram v svoje veselje objaviti, da ono opominjevanje ni ostalo brez uspeha. Od meseca septembra dalje poje se prav kakor cerkev zahteva. Culi smo sicer, da „ ljudstvu" petje ne ugaja, ter mnogi pravijo: „Kaj bo zmir tako? to je kot pri mrtvaških*) mašah!" Res da koral v začetku na neveščega poslušalca nič kaj ugodno ne upliva, posebno ako se ne poje, kakor da bi ga vlil, brez prave promunciacije . . . (Glej „Razne reči" današnjega lista. Vredn.)
Za ljudstvo je tudi res da (?) neprilično, ako trpi sama maša celo uro, kakor o tri-dnevnici, sicer brez asistence pa 3/, ure. Pa vsega tega se bomo privadili, kakor se bodo tudi naša ušesa sčasom opilila ter ne splašila zbog nenavadnih glasov. J
Kolikor lajik v petji razume, je bilo figuralno petje kot po navadi izvrstno, vokalno (v čvetero- in samospevih, pa v koralu) semtertje bolj negotovo, ne dovolj trdno, kar iz novosti stvari izvira. A videti je, da se bodo kmalu udomačili, kar se pri takih izvrstnih pevcih samo po sebi razume. Sicer čujemo, da se je za pevski kor od strani marljivega cerkvenega predstojništva zadnji čas velika svota žrtvovala. (Slava in prisrčno pripoznanje preč. g. župniku, ki naj bi mnogo posnemalcev našel! Vredn.)	—r.
—	Iz Ljubljane. — Večje slave kranjsko umetnost že dolgo časa ni doletelo, kakor letos domače orglarstvo po izbornem delu, katero je izvršil občeznani umetnik gospod France Goršič v Ljubljani. Lepa dekanijska cerkev v Koflach-u na Štajerskem, se-kovske škofije, je dobila namreč preteklo pomlad iz njegove tovarne ne sicer ravno velike orgle (njegovo 40. delo), ki pa so po svoji dispoziciji, razstavi, izdeljavi, mogočnem in lepem glasu tako izvrstne, da so si pridobile od izvedencev v ptuji deželi pridevek: „ein Unicum im Lande".
Gotovo vstrežem bralcem našega lista, ako ob kratkem dispozicijo tega umotvora tukaj navedem. Zarad (kljub veliki cerkvi) zelo tesnega prostora na koru se je moglo samo 15 spremenov v dva manuala in pedal sprejeti; so pa ti tako dobro izbrani, da pri tako pičlem številu ne dobiš boljše dispozicije. — Taka-le je:
I. Glavni stroj. 1. Principal 8', cinast od D. 2. Bordun 16', lesen, od c cinast. 3. Dvojna flavta 8', lesena. 4. Gamsov rog 8', cinast od F. 5. Gamba 8', cinasta od F. 6. Oktava 4', cinasta. 7. Harmonična flavta 4', cinasta. 8. Mikstura 3 — 4na, cinasta. — II. Vrh ni stroj. 1. Goselni principal 8', ves cinast. 2. Cevna flavta 8', od c cinasta. 3. Solicinal 8', cinast od F. 4. Ljubka flavta 4', cinasta. — HI. Pedal. 1. Principalni bas 16', lesen. 2. Sub-bas 16', lesen. 3. Oktavni bas 8', lesen. — IV. K temu še: 1. Oktavni sklep; 2. manualni sklep; 3. pedalni sklep; 4. in 5. zbiralnika.
Vsak zvedenec v orglarstvu bode sprevidel, da so tukaj vsi glasovi od 16' do 1' v pravi razmeri; k temu pa tudi vse menzure (debela, srednja, ozka), odprte in krite piščali, vsi značaji (režeč, zamolkel, mil, oster itd.) vporabljeni, tako, da že iz dispozicije se da soditi na lahko raznovrstno vporabo in kombinacijo spremenov za vse mogoče potrebe, kot na mogočen glas polnih orgel.
Pisatelj teh vrstic Koflach-skih orgel dovršenih sicer ni videl in slišal; videla in slišala pa jih je pri dveh natančnih preskušnjah (27. maja in 24. junija 1. 1.) osmerica veščakov, katerih razsodba ima že kaj veljave. Bili so namreč iz Gradca p. t. častiti gospodje: 1. Bivši stolni regens chori, zdaj župnik v Gradci, Radler; 2. sedanji stolni re-gens chori dr. Janez Weiss; 3. Graške mestne farne (proštijske) cerkve regens chori Heinisser; 4. vrednik sekovske diecezanske pesmarice Haimasy; 5. dr. Archer, dvorni advokat; 6. dr. Zechner, med. doktor; 7. č. g. beneficijat Jož. Pavlasek; 8. tem se je še pridružil tamošnji voditelj cerkveno - glasbenega napredka, č. g. Strempfl iz Riegersburga.
Njih sodba, objavljena v Graškem mesečniku „Kirchenschmuck", 1884, štev. 8., str. 9G., se glasi: „da te orgije imajo mogočen glas (Klangfulle), kakoršnega bi človek pri družili orglah, broječih jednako veliko ali še celo več spremenov, zastonj iskal; da se ne glase samo, ampak v pravem pomenu poj o (da ki in g e es nicht bloss, da singe es formlich, man fuhle sich wie einem Gesangschore gegentiber), da imajo polne orgle nekaj posebno častitljevega (etwas ungemein Wiirdevolles) in impozantnega na sebi ter v primeri z drugimi orglami nekak ves drugačen značaj (gegenilber anderen Orgeln etwas formlich Fremdartiges), in da se zato sme reči, da jim v deželi ni para (und darum verdiene diese Orgel ein Unicum i m Lande genannt zu werden)." *)
Tej ocenitvi kaj dostaviti nij potreba. — čestitam mojstru G o r š i č u in domači umetniji.
—	Iz Moravske doline. — Pogosto se čuje, da cecilijansko petje ne ugaja pri p ros t emu ljudstvu. Nij me volja, temu izreku tu ugovarjati; vendar trdim, da je to le gol izgovor ondi, kjer se ali delati noče ali pa ne sme. In zakaj bi tudi ubogo ljudstvo, katero se pri nas toliko zanima za cerkvene reči, tako ostro obsojevali, češ da za edino cerkveno t. j. cecilijansko petje nima okusa. Ako ljudstvu izročujemo vse svetinje katoliške cerkve, ker je zanje vnimavo, kako da bi ravno za pravo in lepo petje ne bilo ? — Pa dosti o tem. Ob kratkem poročam tukaj, da v Moravski lepi cerkvi nij slabega petja, temveč se poje lepo in cerkveno, kar se tiče slovenskih pesen, ki sem jih slišal pri velikih mašah. Le mislil sem si, zakaj da gosp. pevovodja se svojim, akoravno majhnim zborom (kateri bi se lahko dal pomnožiti s6 šolsko mladino) ne bi mogel z istim trudom peti lahke liturgične pesni, ker se iz glasov razvidi zmožnost za-to.
Da toraj ljudstvu pokažemo, kakošno da je pravo liturgično petje in kakoršno bi se tudi v Moravški cerkvi moglo gojiti, zapeli smo dne 8. sept. v praznik Marijinega rojstva — bilo je nas 6 pevcev, in sicer 4 dame iz Ljubljane, gosp. učitelj iz Moravč in poročevalec — Tantum ergo št. 112. iz „Cecilije", Introitus in Communio, kakor tudi Respon-soria (ki se tukaj sploh prav poj6) enoglasno mašo „Angelorum Custodum" od Schweitzer-ja 4glasno, graduale „Benedicta", nalašč zložen (katerega prinaša današnja priloga „C. Glasb."), dvoglasno, in oifertorium „Beata es" za en glas z orglami, tudi nalašč zložen od poročevalca, bivajočega na počitnicah v Češnjicah pri Moravčah. In ljudstvo? — bilo je sploh nenavadno zadovoljno. Velika maša, katero je služil preč. gospod dekan in kanonik J. Toman z asistenco domačih dveh čč. gg. kaplanov, nij trpela čez 5 minut dalje nego navadno. Posebno je preč. gosp. dekan izrekel svoje veselje nad tem, da ljudstvo Moravške doline ima tak lep okus, ker mu je cecilijansko petje jako dopadlo, kar bi marsikdo ne bil pričakoval.	Ant. Foerster.
Pristavek vredništva: Mnogokrat že smo trdili, da so vsi izgovori: o nemogoč-nosti cecil. petja na deželi i. dr. ni če vi; povsodi je mogoče pravo peti, ako ne 4glasno, potem 2glasno ali tudi enoglasno. Za vsak slučaj pa se dobivajo skladbe, da le pevovodja prej nanje misli, in no stoprav dan pred praznikom ali pa cel6 na koru pred mašo.
—	Kopanj, 19. septembra 1.1. — Zanimalo Vas bode gotovo, kako moje pevkinje**), od 12 —15 let stare, napredujejo. Pojejo po številkah izvrstno, brez težave vse, prvikrat brez velikih pomot. Iz not jim gre nekoliko težavniše v tistih pesnih, ki so z mnogimi $ in b; v C, D, F, G, A, B in Es — pa pojejo vse pesni — ako niso posebno težke — prvikrat brez pomot. Učijo se dve leti (eno leto po sekiricah — notah) in upam se te otroke tudi zadetateljem (Treffern) na stran postaviti. Naj bi vsi učitelji po Cheve-Paris-metodi otroke v šoli peti podučevali, imeli bi lahko povsod v 2 — 3 letih izvrstne cer-
*) Gori imenovani dr. Archer je tudi posebej te orgle opisal v Berolinskem listu „Orgel- und Pianobau-Zeitung", 1884, štev. 28. H koncu svojega daljšega popisa pravi: „Natančna preiskava teh orgel je pokazala, da so v vseh delih posebno krepko in čedno (ausserst kriiftig und sauber) izdelane. Oglas je brzi, spremeni lepo doneči, polnih orgel glas mogočen in častitljiv (machtig und wiirdevoll). Orgle te so cerkvi v pravi kinč in izdelovatelju v čast".
**) Zdaj jih je le 5, pa k letu jih bo že 8, ko bodo še fantiči h koru prišli.
kvene kore. Pa kaj hočemo, saj nekateri učitelji še v cerkev ob praznikih ne hodijo in kako bodo potem imeli veselje do cerkvenega petja. Zares žalostni časi!
Naj Vam še navedem nekoliko pesen, ki jih pri nas na Kopanji pojejo. Latinskih maš znamo zdaj šest, in sicer Stehle-jevi: 1. In honorem B. V., „Missa brevis" in 2. „Missam coronatam". 3. Mitterer 3glasno; Hanisch „in honor. B.V." in dve „in honorem Stae. Sophiae" in 6. „in honorem B. Josephi" od Molitorja.
Vse pesni in „Tantum ergo" iz „Cecilije", „Vidi aquam" od Witta; „Asperges", latinski in slovenski, od A. Foersterja. O veliki noči so peli: „Surrexit" iz „Flieg. Blatter", „Aurora coeli" od A. Trepala, „Kraljica nebeška", A. Trepal — in druge moje napeve in iz „Cecilije". Sv. maše lat. od Hanischa; na Vnebohod missa „Dominicalis", Mitterer; „Salutis humanae", Mohr; „Ascendit", Foerster. — „Tantum ergo", Trepal; o Binkoštih missa in „hon. B. V.", Stehle — in Molitor, „Veni" iz „Glasbenika" in „Flieg. Blatter" itd. iz „Cecilije". Na sv. R. T. himne iz „Cecilije" in od Etta; missa, Hanisch; „Ave verum corpus", Mozart i. t. d. Na veliki Šmaren: missa od Stehleja, „missa coronata". „Tantum ergo", Grois; Grad. „Propter veritatem", Foerster; „Assumpta", Conrad i. t. d. — 8. sept. missa, Stehle, in „hon. B. V." Grad. „Benedictu ed venerabilis", Trepal. — Offert., Lav-tižar, iz 1. „Glasbenika".
Za nedelje in navadne praznike pele so se pesni iz „Cecilije" in „Glasbenika", tako da je bilo vsako nedeljo kaj novega. Vidite torej, da smo zdaj že na konji. Hudič je kaj pihal in ljudi šuntal, ko je zaslišal v Kopanjski cerkvi cerkveno božjo petje nedolžnih otrok, in še zdaj gruči, pa le bolje tiho po hudobnih ljudeh, ki so bili navajeni poslušati pred mojem prihodom na Kopanj srmankove*) volcarje, — Radecki marš — (kakor so jih imenovali) in druge samospeve, sestavljene po poprejšnem organistu, ki je le v C-dur igral. Mnogo bi še Vam zamogel pisati o težavah in sitnostih, ki sem jih imel in jih še imam zastran cerkv. petja, pa naj bo vse v čast Božjo in sv. Cecilije.
— V Gorici, 27. avgusta. Mlado, še ne eno leto staro cecilijansko društvo je imelo 25. t. m. v tukajšnjem bogoslovnem semenišči svoj drugi občni zbor z muzikalno produkcijo. Da bi društvo pokazalo, da je cecilijansko petje tudi na deželi mogoče, je začetkoma nameravalo napraviti veliko pevsko produkcijo z mešanim zborom, kateri bi se bil rekrutiral iz cecilijanskih poddružnic v Čepovanu, v Šebreljah in v Cirknem ustanovljenih. Zaradi nepričakovanih over pa se je moralo to misel opustiti in pevsko produkcijo samo s takim mešanim zborom napraviti, v katerem bi bili le dečki zastopani prav po zmislu sv. cerkve. Ker se je bil po tem takem pevski zbor jako skrčil, je odbor sklenil vso pevsko produkcijo v mali semeniški kapeli in ne v preobsežni cerkvi pri sv. Ignaciji izvršiti. Ali dečki se do zdaj niso še na deželi urili v cecilijanskem petji, zatorej so se v naglici morali sklicati oni dečki učenci, katere je preč. g. P. Konstantin začel lani s šolskim letom podučevati. Tem dečkom so se pridružili še nekateri tenoristi in basisti iz Šebrelj in Cirknega pod vodstvom preč. gg. A. Harmelja in I. Kokošarja. Na predvečer občnega zbora je bila mala poskušnja, pri kateri je šlo, kakor po navadi, prav piškavo, tako, da so nekateri jako dvomili o dobrem izidu. Radovedni smo čakali druzega dnč. Točno ob 9 '/2 pričela se je drugi dan sv. maša v semeniški kapeli, kjer se je bilo zbralo mnogo vernikov, posebno boljših stanov, domačih in tujih, društvenikov in gostov in njim na čelu — prevzv. knezonadškof goriški. Sv. mašo so peli preč. g. Fr. Vidic, dekan Kanalski, in asistirala sta mu preč. gg. I. Baje in J. Godnič. Da se je pri altarji prav po cerkvenih rubrikah pelo, mi ni treba omenjati. Glavno nalogo v petji je imel mešani zbor na koru, katero je res častno izvršil in čast cecilijanskega društva tako rekoč — rešil. Ako se pomisli, da so se dečki komaj eno leto petja učili, da so drugi možki pevci tudi le kmečki sinovi, v naglici sklicani le eno uro skupno poskusili, moramo takemu- zboru častno odlikovanje priznati. Se ve da največja zasluga gre č. g. dirigentu P. Konstantinu, njegovemu adjutantu g. A. Harmelju in cerkvene glasbe popolnoma veščemu č. g. J. Kokošarju, ki je petje na pomanjkljivih orglah spretno spremljeval. Stehle-jeva krasna in tu i tam ve-
ličastna maša je vsem dopadala. Izmed graduala in ofertorija so nekateri prvega bolj hvalili, izmed koralnih točk pa se je communio po svojim dovršenem predavanji odlikoval. — Škoda, da je alt večkrat detoniral, posebno takrat, ko je sam (solo) pel, in kakikrat napačne antecipacije sledečega tona rabil. Ali kdo bode od učencev, ki so se komaj eno leto učili, dovršenosti zahteval?
Po končani sv. maši je bilo zborovanje v centralnem samenišči, kjer se je bilo zbralo preko 100 udeležencev. Podpredsednik poprosi po cecilijanski navadi navzočega knezonadškofa za blagoslov vsem poslušalcem, ter po sprejetem blagoslovu vse navzoče društvenike in goste (skladatelja g. A. Forsterja in č. g. Aljaža, župnika na Gorenjskem) prijazno pozdravi. Na to da besedo tajniku dr. Sedeju, kateri svoje poročilo najprej v slovenskem in potem v italijanskem jeziku prebere. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je odbor od I. občnega zbora do II. imel 5 sej. Kaj in kako je odbor v njih deloval, je „Soča" uže ob svojem času poročala. Važnejša točka tajnikovega poročila se nam zdi neka cerkvena pesmarica, katero misli odbor izdati za Slovence goriške nadškofije. Žalibog to za nas imenitno in prekoristno podjetje gre prav počasi zaradi znane naše malomarnosti in morda tudi apatije proti cecilijinemu društvu. Naj bi vendar nasprotniki cecilijinega društva enkrat spoznali, da ravno s tem društvo noče spodrivati narodnega cerkvenega petja, ampak rešiti in poboljšati, kar je dobrega. — Iz tajnikovih ust smo nadalje zvedli, da so se ustanovile tri cecilijanske poddružnice: v čepovanu, v Šebreljah in v Cirknem; da se je cecilijansko petje gojilo in širilo v Gorici in okolici, po Brdih, v Kanalu, v Tolminu in v rečenih poddružnicah. Torej je ledina načeta, treba samo neustrašljivo in previdno nadaljevati, kar se je s krepko desnico pričelo.
Poročilu tajnikovemu sledilo je poročilo blagajnikovo, iz katerega smo posneli, da je bilo društvenih dohodkov 192 gld. 41 kr. (letnina 178 udov, katere šteje društvo), stroškov pa 96 gld. 99 kr. Po odbitih stroških ostaja torej gotovine 95 gld. 42 kr.
Na to je sledil poučni govor, katerega je imel starosta goriških Cecilijancev, velezaslužni č. g. Adolf Harmel. Njegov govor je imel za predmet tri vprašanja: 1. Kaj Cecilijanci hočemo? 2. Kaj smo dosegli? 3. Kaka bode naša prihodnost?
O tem govoru za zdaj samo to omenimo, da je bil jasen, krepak in poln navdušenja in prepričanja za cecilijansko idejo. Ker je govornik v omenjenem govoru na kratkem ves program Cecilijancev razvil, ga bodemo skusili drugi pot v „Soči" prinesti.
Po končanem tem govoru se je volil na predlog g. podpredsednika per acclama-tionem društveni predsednik in sicer preč. g. Msgr. dr. J. Gabrijevčič, ki je, zanašaje se na pomoč odborovo in zahvaljevaje se za skazano mu zaupanje, predsedništvo prevzel.
Pri zadnji točki „posamezni nasveti" je g. Fr. Bajt, učitelj v Štandreži, predlagal, naj bi se §. 2. društvenih pravil predrugačil (da se cel6 izpustijo besede: „na podlagi cerkvenih določeb in ukazov" 1) in naj bi društvo svojo skrb v prvi vrsti na priprosto ljudsko petje obračalo; ali po daljši, živi debati se je ta predlog absolutno zavrgel.
II koncu zborovanja poprimejo milostljivi knezonadškof za besedo ter govore blizo tako-le: „Nisem nameraval do konca zborovanja ostati, ali slišavši od preč. gosp. govornika neke stvari, ki so mene zadevale, moram zdaj celo za besedo prejeti. Znano je, da so začetkoma v cerkvi samo duhovni ali pa kleriki peli in nikdar ne ženske. To je princip katoliške cerkve, če je ta princip utemeljen ali ne — prepustim vsakemu si misliti kar hoče. Jaz samo to tukaj naglašam, da je ta katoliške cerkve princip. Zatorej sem odboru cecilijinega društva rekel, da ako bodo, kakor sem slišal, pri pevski produkciji ženske pele, ne bodem mogel udeležiti se take produkcije. Sicer sem pa tudi rekel, da bi za zdaj cecilijino društvo lahko pevsko produkcijo z ženskim mešanim zborom napravilo, ker je uže vse pripravljeno. Ali odobriti bi jaz te produkcije ne mogel s svojo navzočnostjo iz raznih obzirov, posebno iz obzira do Goriških prebivalcev druge narodnosti. Na deželi pa, kjer ni drugih pevcev razen ženskih, dovoljujem, da smejo tudi ženske peti, če so pobožne in posebno, če so pod duhovskim vodstvom. Sicer pravi sv. pismo: „Mladenči in deklice hvalite Boga" — ali to se nanaša samo na ljudsko skupno petje in ne na petje na koru. — Nadalje moram opomniti, da se pri slovesni
peti maši ne sme peti slovenski, ampak latinski, kakor sv. cerkev strogo zahteva, če bi torej to društvo nameravalo pri slovesni peti maši peti slovenske maše — bi jaz moral društvo zapustiti zaradi načela." (čujte, čujte proti- in češce-cecilijanci! Vr. „G. 01-a.")
S temi besedami so inilostljivi knezonadškof zborovanje sklenili.
Ob 2. popoludne bilo je obiskovanje sv. Rešnjega Telesa v semeniški kapeli, med katerim je zgoraj omenjeni mešani zbor pel razne slovenske in latinske motete. Pevci prej teh kosov niso bili skupno poskusili in vendar je šlo precej dobro. Kaj bi bilo še-le, ko bi bili prej poskusili!
Po tem je bila v semenišči prosta zabava, med katero so se vrstile navdušene na-pitnice, lepo ubrano petje in igranje na harmoniji mojstrov gospoda A. Foerster-ja in čast. gospoda dr. Flapp-a. Le prehitro je potekel čas v taki družbi, kjer vlada edinost in vzajemnost, kjer se goji prava dušna zabava — umetnost. Drugi občni zbor nas je prepričal, da cecilijino društvo ni mrtvo rojeno dete, ampak čilo, krepko, polno duha in moči, kateremu smemo torej obetati — lepo prihodnjost.	(Po „Soči".)
Razne reči.
—	Cecilijino društvo dekanije Kranjske bode imelo dne 9. t. m. v Šmartnu pri Kranji svoj 3. občni zbor. Spored zborovanja se nahaja v današnjem listu „Cerkv. Glasbenika" na prvi strani. Nadejamo se obilne vdeležbe.
—	Občni zbor „Jednoty Cyrillske" v Brnu vršil se je 27. in 28. avgusta kaj sijajno v vseh točkah. Nij nam mogoče o tem zborovanji obširneje poročati; vendar pa se ne moremo zdržati, da ne bi prav ob kratkem tii zabilježili sodbo „Cyrill-a" o predavanji »mrtvaškega" korala po P. Ambroziji Iiienle: Kdor je to petje slišal, ostalo mu bode vedno v ušesih in v duhu; in ako je kdo prišel v Brno k cirilski slavnosti s predsodki proti koralu, vračal se je z ljubeznijo do njega. Mojster korala skazal se je se svojim petjem — krščanskega Orfeja. — A vedeti je treba, da je le peti koral živ, in to le takrat, kadar ga duh oživlja; pisani koral pak je mrtev.
—	Pri občnem zboru splošnega nemškega Cecilijinega društva v Mogunciji od 18. do 20. avgusta, katerega se je vdeležil tudi pomožni škof preč. gosp. dr. Donnelly iz Dublina in katerega je vodil mesto bolehnega predsednika dr. Fr. Witt-a podpredsednik preč. gosp. Konen, pelo in govorilo se je veliko in izborno. Izmed govornikov omenimo preč. gospoda škofijskega namestnika Moufang-a o razvoji liturgičnega in zlasti koralnega petja v mogunški škofiji. Gosp. Bockeler iz Ahen-a o „ordo-cantorum", č. g. Selbst o liturgični, slovesni maši, č. g. Fr. Haberl o šoli za cerkveno petje, župnik Breit-ling o pravi cerkv. glasbi in stolni vikarij Le Maire o vprašanji: „Kako naj se dožene reforma cerkvene glasbe". — Sklenilo se je, čez tri leta v Konstancu zborovati.
—	Milan se pripravlja, 4., 5. in 6. novembra t. 1. 3001etnico smrti ondašnjega imenitnega nadškofa sv. Iiarola Borom ej a, kolikor mogoče, slovesno obhajati. Znano je našim čč. gg. čitateljem, koliko zaslug da je imel veliki svetnik za zboljšanje cerkvene glasbe sploh in zlasti na Laškem (glej članek „Palestrina" predlanskega letnika); in prav zat6 so se milanski in drugi laški cecilijanci združili ter hočejo porabiti priliko te tristoletnice ondi propadlo cerkveno glasbo zopet zboljšati. Č. g. predsednik milanskega Cecil. društva, Guerrino Amelli, razposlal je oklic do vseh somišljenikov, naj bi se nabirali doneski za zidanje obljubne kapele v Milanu v čast sv. Ceciliji, zavetnici sv. glasbe, in nje pospešitelju sv. Karolu Boromeju.
Listnica vredništva lista: Zaradi premnogih važnih dopisov izpustiti smo morali za to številko namenjene članke.
Listnica vredništva prilog. Maša „Statuit": Kyrie izvrstno, Gloria tudi prav dobro zložen; škoda, da o ostalih delih ne moremo enake sodbe izreči. Da bode vse za tisk pripravno, bode trebalo Vam marsikaj predelati glede fakture, modulacije in harmonije. Potem Vam bodemo iz srca radi čestitali.
Pridana je listu 10. štev, prilog._