Stev, 18.
Poštnina plačana v gotovini, V Ljubljani, dne 4. maja 1921.
Leto XXXIV.
Glasilo Jugoslovanska ICmefske Zveze
Izhaja vi»k« i r • d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne Številke «e prodajajo po 1 K.
Spi« in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inaerati pa: Upravniltvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Trgovska pogajanja z Italijo ln kmetijstvo.
ČUDNI ZASTOPNIK KMETOV IN TRGOVCEV.
V Belgrad so prišli odposlanci italijanske vlade, da prično z našo vlado pogajanja za trgovsko pogodbo med Italijo in našo državo. Ta pogajanja so za naše narodno gospodarstvo zelo važna, ker bodo tvorila gotovo podlago tudi za trgovske pogodbe z drugimi državami, s katerimi hočemo stati v trgovskem stiku. Ker pa je naša država docela agrarna ali kmetijska 4rža*S in ker za kmet. stan ne more biti .vseeno kako pogodbo bo naša država sklenila, bi morali voditi ta pogajanja strokovnjaki, katerim morajo biti potrebe in zahteve kmetijstva do pičice znani. V agrra-ni državi bi moral imeti pri trgovskih .pogajanjih poleg trgovskega ministra glavno besedo poljedelski minister. Začetek pogajanj je zagoneten, kajti med delegati, ki naj .vodijo pogajanja ne najdemo niti imena tr-igovskega niti poljedelskega ministra. Res bi bilo preveč zahtevati od sedanjega poljedelskega ministra Puclja, ki je po svojem poklicu mesar, poznavanje koristi kmetijskega stanu, a pričakovati bi smeli najmanj, da bo na mesto njega med delegati vsaj kak priznan kmetijski strokovnjak, saj moramo vendar misliti da poljedelsko ministrstvo ni brez njih; pa tudi med poslanci samimi imamo dosti mož, katerim so potrebe in koristi kmetijskega stanu znane, Namestu vsega tega je imenovala vlada za delegata pri sklepanju pogodbe dr. Žerjava, ki o kmetijstvu še pojma nima a trgovske zmožnosti je pokazal pri vodstvu Agromerkurja, ki je po spretnem vodstvu svojih voditeljev prišlo v kon-kurz. Ni čuda, da se že sedaj v časopisju izraža strah, da bodo dobro poučeni italijanski zastopniki spravili naše delegate v kozji rog.
NA KAJ SE MORA OZIRATI TRGOVSKA POGODBA.
Ker bodo vse trgovske pogodbe za naše kmetijstvo zelo važne, zato je potrebno opozoriti naše ljudstvo, na kaj se bodo te pogodbe nanašale. V trgovski pogodbi med dvema državama so začrtane pravice, katere prizna ena država podanikom druge države, ki sklepa s prvo trgovske pogod-
be. Nanaša se pogodba o določbah potovanja iz ene države v drugo, določa ke-daj in pod kakimi pogoji smejo podaniki ene države iskati zaslužka v drugi bodisi v trgovini, v obrti ali opravljanju dela, priznanju gotovih predpravic n. pr. ribolov, gradba železnic, izkoriščanje rudnikov, določitev izvozne in uvozne carine itd. Za kmetijstvo je pa posebno važno vprašanje, kaj nam druge države dovolijo k njim uvažati in katere predmete dopuščamo mi, da nam tujci uvažajo.
Pri presoji vprašanja o izvozu in uvozu blaga je merodajna okolnost katerih stvari imamo sami dosti in katerih predmetov nam primanjkuje. Česar imamo dosti, tega ne smemo pustiti da tuje države k nam uvažajo pač pa moramo izposlo-vati, da nam druge države dovolijo prodajati jih njim in obenem izposlovati tako carino, da moremo pred drugimi ponudniki vspešno konkurirati,
KAJ MORAMO IZVAŽATI?
Česa pa imamo dosti? Dosti imamo vseh tistih pridelkov, ki jih pridelujemo v kmetijstvu torej pšenice, koruze, fižola, krompirja, sadja, živine za pleme in za klanje itd. Italija naštetih pridelkov razen sadja nima dosti, vsled česar se ni bati, da bi z njimi k nam silila in mora biti le skrb naše vlade, da izposluje ugodne pogoje za naš uvoz v Italijo. Žita imamo v naši državi več kakor ga potrebujemo za lastno prehrano. Ker pa so v tako srečnem položaju tudi druge države npr, Amerika, Rumunija, Bolgarska, Rusija je važno, da se zagotovi v trgovski pogodbi pravica pod tako carino izvažati žito v Italijo, da žito iz drugih držav ne dobi večjih olajšav. Zlasti pa je važno, da nam Italija prizna iste pravice pri uvozu koruze, kakor jih bode priznala n. pr, Ameriki, ker tega pridelka bode mogla naša država v srednje dobrih letinah okrog 50—60,000 vagonov letno izvoziti. Naši kraji ne pridejo toliko v poštev pri izvozu pšenice in koruze, pač pa imamo celo vrsto drugih pridelkov, katere smo vedno izvažali, in sicer ravno v kraje, ki pripadajo danes Italiji, zlasti v Trst in Istro. Ti pridelki so fižol in krompir. Velike važnosti je,
Opozarjamo vse dopisnike, da se m« rajo nalepiti na pisma znamke po 2 kroni; na dopisnice po 1 krono. Uredništvo pr«* malo irankiranih poiiljatev ne bo sprejemalo, ker so kazni previsoke.
da se za uvoz teh pridelkov izposlujejo kar največje olajšave, kajti če nimamo Italije za naše blago proste, potem smo navezani samo na Avstrijo, ki nam pa radi svoje slabe valute zelo malo pomaga. Največjega pomena je Italijana naš izvoz konj, govedi in prašičev. Živinoreja je glavni dohodek našega kmeta, ta dohodek pa je odvisen od dobrega trga in ravno Italija je zopet že od nekdaj bila trg za našo ži-r vino. Prav pri izvozu živine se gre za mi. lijone in milijone narodnega premoženja, zato je nepregledne vrednosti, kako se bo-i de sklenila pogodba z Italijo za te pred-! mete. Nič manjšega pomena je trgovsk* pogodba z ozirom na izvoz lesa, Slovenija sama more izvoziti letno nad 40.000 vagonov lesa in skoro ves les gre od nas v Italijo ali pa vsaj čez italijansko ozemlje v prekomorska tržišča. Pod Avstrijo se je izvažal največ neobdelani les, naša zahteva pa mora biti, da se izvaža les vsaj napol izdelan, ker le tako pridobi izvoz na vrednosti vsled večjih cen. Sedaj je Italija prepovedala uvažati izdelavo pohištva. To nam že naprej odkriva svoje namere, da bo pri trgovskih pogajanjih delala težavo za uvoz predelanega lesa in bodo naši delegati čisto gotovo naleteli na odpor Italije. Prav pri takih slučajih je treba spretnih zastopnikov, ki razumejo premagati težkoče in se izviti iz nastavljenih pasti. Za noben drug kraj ni Italija tako važen trg za trgovino z ogljem kakor ravno za Slovenijo. Tisoče vagonov letno izvozimo in zopet je laški trg naš glavni odjemalec. Moramo si pa pridobiti tudi potrebna skladišča, kamor lahko spravimo izvoženo blago, zlasti če je namenjeno za preko-morslco trgovino, ali pa za slučaj, da nastopi zastoj v trgovini. Zadnje dni se je naenkrat navalilo stotine vagonov oglja v Trst in tržaški prekupci so takoj začeli s škartiranjem v ogromno škodo naših izvo-začev. Zato moramo zahtevati, da nam Italija odstopi en del javnih skladišč v Trstu,
V
kamor Uho. o spravimo svoje blago, bodisi da ga prodamo naprej ali pa da čakamo v Trstu boljših časov. V kočevskem okraju imamo tisoče družin, ki so se bavili z hau-ziranjem lesene takozvane suhe robe. Italija ne ho rada dopustila hauziranja, vendar je tako dovoljenje življenjska potreba za našo domačo obrt in je dolžnost naše vlade, da to izposluje od Italije. Ako pri tekih vprašanjih ne gre z lepo besedo, morala bode vlada tudi Italijanom kako dovoljenje priznati, da ustreže njihovim zahtevam, če se ne križajo preveč z našimi
in*?
•J SE NE SME UVAŽATI?
Kakor je treba varovati naše koristi zunaj, prav tako pa je zopet naša dolžnost, da ne pustimo uvažati blaga, če tak uvoz Škoduje našemu narodnemu gospodarstvu. Imamo celo vrsto predmetov, katere bi Italijani radi k nam prodajali, n, pr. južno sadje, zgodnje vrtne pridelke, zelenjavo, riž, ribne konserve itd. Pri vseh teh predmetih moramo delati Italiji uvozne težave, ker teh predmetov ali ne potrebujemo ali jih pa lahko nabavimo od drugod. Če pa pustimo, da jih Italija uvaža, potem zahtevamo, da smatra Kalija tako dovoljenje za trgovsko uslugo, za katero imamo potem pravico zahtevati protiusluge za naše zahteve. Prevdariti pa, kje smemo dovoliti uiluge in kaj zahtevati kot protiusluge, to je ravno spretnost delegatov, ki imajo pogodbo skleniti. So pa zopet slučaji, kjer se nikakor ne smemo udati italijanskim zahtevam. Tako bo n. pr, čisto gotovo Italija zahtevala, da ji dovolimo uvažati vino k nim. Taki zahtevi se morajo zastopniki vTade takoj upreti, take zahteve je takoj r/ prej prišteli med one, o katerih je vsako p-..- ajanje izključeno, in to ne samo iz razloga, kdr vina sami dosti pridelamo, tem-v ■ 'c bolj iz razloga, ker bi z dovoljenjem u' ati tuje vino popolnoma uničili lastno v ' rejo. V Italiji stane obdelava vinogra-c' le enkrat manj kot pri nas, zato je pa tt ' cena vina lahko še enkrat manjša kot p;, nas. Če bi naša vlada dopustila uvoz italijanskih vin, zadala bi naravno smrtni udarec naši vinoreji. Pri nas je vinoreja na hribovitih krajih zvezana z velikimi stroški in irudom, dočim so italijanski vinogradi v ravnini, a poleg tega je vsled solnčnega podnebja pridelek mnogo večji. Avstrija je napravila neodpustljivi greh, da je 1. 1893. z znano vinsko klavzulo pustila proti mali carini uvoz italijanskega vina. Posledica je bila, da je Italija že prvo leto uvozila ogromne množine in naši vinorejci so pričeli opuščati vinograde. Ker pa zemlja na drugih pridelkih ni mogla nadomestiti dohodkov katere je dajala trta, jim ni preostalo drugega kot iti iskat kruh proč od doma in pričelo se je izseljevanje v Ameriko. Leta 1902. je sicer Avstrija odpravila vinsko klavzulo, a enkrat narejene škode ni mogla več popraviti. To je resen opomin za našo vlado. Mi pridelamo vina na leto okoli 5 do 6 milijonov hektolitrov, Italija pa ga pridela 50 milijonov, zato ni čuda, da bi Italijan rad iskal v svoji bližini kupca za svoje vino, Proti uvozu vina iz Vipave, Krasa in Istre, kjer so stroški pridelave enaki našim stroškom, bi ne bili;
a o uvozu vina iz Italije niti govora ne sme biti.
> • •
Navedli smo le nekatere predmete, o katerih se bode razpravljalo pri trgovskih pogajanjih, takih predmetov je še cela vrsta, a zadovoljili smo se le z onimi glavnimi, ki so važni za naše kmetijstvo. Želeti bi bilo, da se naša vlada zave velike odgovornosti pri tem poslu in naj dobro premisli vsako navidez že majhno stvar, predno kaj sklene, ker tudi popustljivost ali zanemarjenje P" malih stvareh more imeti hude posledice, ki »e ne dajo tako lahko popraviti kakor zagrešiti. Pred vsem pa moramo zahtevati, da se pogodba tudi v podrobnih točkah predloži narodnim poslancem v pretres, predno jo vlada odobri, posebno še, ker se že sedaj pojavljajo v časopisju hude kritike proti sedanjemu načinu, kako sc ta pogajanja vodijo.
Imeževi srebrniki.
Počasi padajo v samostojne žepe Ju-deževi srebrniki, za katere so samostojni poslanci prodali slovenskega kmeta bel-grajskemu molohu, ki vedno požrešneje žre kmetske žulje. Najprvo je postal mesar Pucelj minister, potem so dobili samostojneži izvoznice in uvoznice, kar samostojne-žem več nese kot cela avtonomija, potem so g. Ureka (moža tako vest peče radi bel-grajske hudobije, da jo misli z divjim vpitjem po »Kmetijskem listu« prevpiti) izvolili za dobro plačanega (seveda iz kmetskih žepov) podpredsednika uslavotvorne skupščine, dalje so jim liberalci z nasiljem izročili Kmetijsko družbo v roke, sedaj pa končno prišli zadnji srebrniki: imenovanje samostojnežev v deželno vlado, Neki Dor-nik je podpredsednik deželne vlade. Dela nima nič, ker je samostojnežu glavna stvar srebrnik, četudi Judežev. Poverjenik za kmetijstvo je postal znani Demšar, ki je odstopil od SLS zato, ker ni mogel zase pri nji nič_ profitirati, ljubi g. Jamnik, bivši žitni komisar, ki je zmerjal naše kmetice z babami, pa se bo kot samostojen kmet pečal z javnimi deli.
Tako je Judež storil svojo dolžnost in tudi prejel svoje plačilo. Govoriti ne bo imel nič, ker ima prvo in zadnjo besedo pri vladi g. Baltič, pokorni sluga belgraj-skega Pribičeviča, neizprosnega sovražnika Slovenije,
S tem je slovenski Judež v Sloveniji dovršil svoje žalostno delo. Slovensko ljudstvo bo sicer res radi tega izdajstva pribito na križ centralizma, kjer bo gospodarsko, politično in versko trpelo in umiralo, kar že danes vedno bolj občutimo. Toda kaj zato, samostojni voditelji so si dobro postlali in to je poglavitno. Saj to le bistvo liberalizma, da živi na račun ubogih in zatiranih.
V
26. aprila so se vršile v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju občinske volitve Liberalci so vse storili, da bi dobili ta mesta
v svoje roke a izgubili to celo Ljubljano katera je imela dosedaj vedno liberalno ve« čino. V Mariboru je celo Sloven. ljudska stranka dosegla število liberalnih volivcev dasi »o liberalci upali, da bodo najmiaj štirikrat močnejši kot »klerikalci«, če bo. do liberalci dobili kakšnega župana, ga~ bodo mogli samo po milosti drugih strank
Te volitve so tudi raditega velikega pomena, ker je bila z njim izrečena sijajna nezaupnica vladnim strankam, ki prodajo Slovenijo belgrajskemu centralizmu. Proti, vladne avtonomistične stranke so dobile 8041 glasov, vladni stranki, ki sta za centralizem (liberalci in samostojneži) pa 38T, glasov.
Izid je sledeči: V Ljubljani je dobila od 48 odbornikov JDS 18, SLS 10, NSS 8, kom. 6, soc, 5, samostojneži 1. V Marib>>-ru od 40 odbornikov socialisti 13, NSS 9 SLS 7, JDS 7, kom. 4. V Celju JDS 12, so-cialisti 10, NSS 6, SLS 4. V Ptuju SLS ni postavila svoje liste, temveč je volila s NSS. Dobili so socialisti 11 odbornikov, NSS 6, JDS 7.
To so dosedanje trdnjave liberalizma prešle v roke drugih strank. Slovenska mesta pa so s tem pokazala, da o gnilem in pogubnem centralizmu ne marajo nič vedeti.
Še hujši bo poraz liberalcev in samo-stojnežev na deželi.
Volilne sleparije.
Od vseh strani sc nam poroča, kako so samostojneži sami podpisava/i na svoje kandidatne liste naše može, ki so o tem šele zvedeli, ko je bila lista že vložena. P 3 mnogih občinah namreč ni dovolj samostojnežev, zato so morali skrivaj podpisa-vati naše, da so sploh mogli listo vložiti,
Liberalni okrajni glavarji, ki imajo oi vlade nalog volivne sleparije samostojnežev podpirati, nečejo kljub preklicem list vračati v popravo, češ kar je potrjeno, je potrjeno.
Zato pozivamo naše somišljenike, na) za vsak tak slučaj narede vlogo na državno pravdništvo (brez kolka), ker je vsak ponarejen podpis kazniv po kazenskem zakoniku (ponarejanje javnih listin).
V vlogi navedite kot priče predstavi-telja ponarejene kandidatne liste in njegovega namestnika, dalje dotično osebo, katere podpis je ponarejen. Če imate še kakšno drugo pričo, je tudi dobro.
Ne opustite tega! Če bomo pustili, «a> ko se bodo očitno kršili zakoni, potem smo sami krivi, da bodo nepoštenjakoviči m moralno propali ljudje imeli vedno večjo besedo v javnosti in pošten človek m» spregovoriti ne bo smel. Plevel je treba takoj začetka s korenino ruvati, drugače nam celo njivo izkvari.
Uradne sleparife.
Tako turških volitev pri nas še ni bik kot so- sedan e občinske. Pozna se, da smo na Balkanu in da sedijo pri vladnih miza gospodje, ki nimajo niti zrna nepristranos' v sebi. Vsi okrajni glavarji se na f0^2 L deželnega predsednika kosajo, kdo bo M prelamljal volivno svobodo.
Na tajništvo SLS kar dežujejo dopisi, Jcako so samostojneži ponarejali podpise, kako romajo preklic za preklicem na bkrajna glavarstva, a okrajni glavar se niti he zmeni zato in listo kljub temu potrdi. tTako je v neki občini od 16 kandidatov Samostojne stranke prišlo na glavarstvo 15 preklicev, a lista je ostala.
Na drugi strani se pa okrajni glavarji 6ami na vse pretege trudijo, da si samo izmislijo kako senco na našem kandidatu in 'ga črtajo. Če naš predstavnik zoper to ugovarja in dokaže krivičnost takega postopanja, se mu odgovori: saj se lahko pritožite zoper volitve.
Kmetje, tudi tu vidite, kaj je centralizem z uradništvom, ki je odvisno samo oc Belgrada. Velika nevarnost je, da se tudi drugih postav niti vlada ne bo držala in bo tako sčasoma naš kmet popolnoma na ml lost in nemilost izročen slovensko-turškim janičarjem.
Kmetje, hočejo vam vzeti vse — premoženje in kar je še več vredno — svobodo. Neizprosen boj proti tej balkanski po-vodnji, sicer bo postala cela Slovenija — turška pokrajina.
Delo naših poslancev.
Poslanec Škulj je vložil na trgovsko ministrstvo upit, v kateri opozarja trgovsko ministrstvo, da isto vse podvzame pri Sedaj se vršečih trgovskih pogajanjih z Italijansko komisijo, da se zajamči krošnjar-jem iz kočevskega okraja pravica, ki so jo prej vedno imeli, da bodo smeli prosto krošnjariti izdelke domače lesne obrti in lončarsko robo. Tozadevna vloga se je predložila tudi predsedniku iste komisije. Poslanec Škulj je vložil na ministrstvo za šume in rude poziv, da se iz velikih zemljišč grofa Auersperga in kneza Auersperga v kočevskem okraju izposluje kolikor nicč nizka cena lesu, ki ga rabijo ljudje za izdelovanje razne lesne robe. Isti posanec je vložil daljše vloge na vojno ministrstvo za polajšanje oprostitve vojaške službe in Ka omogočenje skrajšanega roka kot tudi Za premestitev naših vojakov iz balkanskih pokrajin v Sloveniji. Isti poslanec je ponovno posredoval glede grad je železnice Kočevje—Brod, ki je sedaj sprejeta. Akcijski odbor, ki je že vse pripravil, začne s preddeli takoj. Kolikega pomena bo le ta železnica za vso Slovenijo, a še posebej za doslej zapuščeni kočevski okraj. Poslanec Roškar in Nemanič sta nastopila za naše vinogradnike, da se prepreči uvoz italijanskega vina v našo državo, kar bi bila velika škoda za naše vinogradnike.
Poslanec Škulj je protestiral proti razpustu par občinskih odborov, ki jih je razpustila deželna vlada tik pred volitvijo brez vzroka, ker je bil glavni cilj strankar-stvo, s čemur se tepta ljudska pravica.
Vse one, ki se obračate s prošnjami za posredovanje na Jugoslovanski klub, prosimo, da ob jednem sporočite, kdaj ste vložili prošnjo, na katero oblast in če le mogoče prepis prošnje, opozarjamo, da pravilno kolekujete vsako prošnjo, ker drugače se prošnja sploh ne upošteva.
Tajništvo Jugoslovanskega kluba,.
Nova cvetka iz sokolske vzgoje.
Preteklo nedeljo je imel naraščaj radovljiškega sokola zlet na Breznico, Z njim sta bila dva gospoda, neka godpodič-na in neka starejša gospa, Z večernim vlakom in v istem vagonu se je peljal tudi dr. Kulovec. Eden izmed obeh gospodov, ki je bil očividno nekak voditelj celega zleta, je začel takoj kazati svoje vzgojeslovne sposobnosti. Vpričo osem do desetletnih dečkov je prepeval ljubavne pesmi, vmes je pa metal, menda v »vzpodbudo« mladih src, prave debele kletvine. Navzočnost duhovnikova mu je še bolj razvnela sokolsko srce. Kot »izobražen« sokol, ki pozna oliko in takt, se je moral takoj z besedami obregniti v dr, Kulovca, ki mu ni dal za to niti najmanjšega povoda. Pozval je nato naraščaj očividno z namenom, da bi Izzivali dr. Kulovca, naj prepevajo razne sokolske pesmi. Dečki so ga poslušali. Par dečkov se je izzivalno postavilo in so prepevali, drugi so metali plahe poglede na navzočega duhovnika. Voditelj se je pa med tem kar kosal, kako bi čim veličast-nejše pokazal svojo vzposobljenost za na-raščajskega voditelja in spremljevalca. Preklinjal je na vse strani svojo trditev, češ da je sokol nad vse imeniten, podpiral s prav ostudnimi laškimi bogokletstvi. In to vse vpričo naraščaja, ki ga je, kakor jt bilo videti, v vsem poslušal. Preden je v Lescah izstopil, se je še rotil: »Sokol ne bo poginil. Danes bo še en par ubitih.« To je bil očividen poziv na dejanske napade in nekak opomin mladini, da naj proti duhovnikom nastopa tudi dejansko. Uboga mladina, ki je izročena vplivu takih ljudi. To je prava visoka šola posirovelosti. Še bolj so pa obžalovanja vredni stariši, ki si drznejo izročati svoje otroke v te visoke šole sirovosti in protikrščanskega duha. Pripominjamo, da imamo priče na razpolago, ki so vsak dan pripravljene s prisego potrditi, da so se dogodki prav tako odigravali, kakor so zgoraj popisani.
Kljub temu, da je bil ogromen del samo; stojnih delegatov izvoljen po raznih slepa* rijah in nasilje, so dobili kandidati Jugoslovanske kmetske zveze večino 56 glasov; Ker pa so volili Štajerci posebej in Kranjci posebej, so kljub tej naši večini dobili samostojneži predsednika in 11 odbornikov, Jugoslovanska kmetska zveza pa I. •• i-predsednika in 8 odbornikov.
Predsednik kmetijske družbe je za sedaj Gustav Pire, I. podpredsednik Evgen Jarc.
Jugoslovanska kmetska zveza ne pri-poznava postavnosti te volitve in bo svoje -časno izvajala vse postavne posledice.
Nasiife nad Kmetifsko
Sedaj vladajoči liberalci in samostojneži hočejo na vsak način spraviti vse pod svojo komando; Tako so se spravili nad kmetijsko družbo. Našim bralcem je dovolj znano, s kakšnimi nasilji so se vršili pone-tod občni zbori kmetijskih podružnic, ka-to so s pomočjo pesti in razbijanja, dalje s pomočjo najrazličnejših sleparij dobili večino v nekaterih močnejših podružnicah, JCo je hotel prejšnji odbor v tem oziru narediti red, so se samostojneži zbali in so zato pri svoji izdajski kupčiji v Belgradu zahtevali od vlade to plačilo, da jim izroči kmetijsko družbo v roke. In to se je zgodilo. Vlada je popolnoma protipostav-no razpustila odbor kmetijske druibe, postavila komisarja ter razpisala volitve s prejšnjimi delegati, kar je naravnost proti družbenim pravilom. Toda kaj se liberalci menijo za paragraf, če je proti njim.
Nove volitve — protipostavne seveda — so se vršile 28, aprila v Ljubljani,
NASILJE REŠKIH FAŠISTOV,
Na Reki so 24. apnla imeli volitve v usta vodajno skupščino. Nastopili sta predvsem dv« stranki: Fašisti, ki bi Reko radi Italiji priklo. pili, so pri volitvah propadli. Dobili so 360(1 glasov manj kot pa nasprotna stranka, ki hoče, da naj bo Reka še za naprej samostojna. Za to drugo stranko so glasovali tudi Slovani, Ko so fašisti videli svoj poraz, so povzročili velike nemire in nasilja. Proglasili so vojaško diktaturo in volitve razveljavili. Sedaj s silo vladajo nad večino prebivalcev. Zlasti tamošnjim Slovanom pod njihovo vlado slaba prode. Vprašanje je, če bo Jugoslavija radi- »iskrenega prijateljstva« z Italijo k vsemu temu molčala.
ITALIJA MOLČI k reškim dogodkom, ker voda tako teče na njen mlin, — V Italiji sami so zopet večji delavski nemiri in staske. Požgali so delavsko zbornico. Radi tega in ker vlada nič ne ukrene proti fašistom nezadovoljnost vseh treznejših se bolj narašča, — Trgovska pogajanja Jugoslavije z Italijo so prekinjena, kakor so to naši poslanci zahtevali, dokler nam ne izroči vsega ozemlja, ki nam gre po rapallski pogodbi.
VOLITVE V NEMŠKI AVSTRIJI.
Na Nižje Avstrijskem so imeli volitve v deželni zbor. Krščanska socialna stranka je dobila nad polovico vseh mandatov. — Tirolci so volili za priklopitev k Nemčiji. Za združitev z Nemčijo jih je glasovalo 144.342, proti pa 1794. Po volitvi so državne mejnike izruvali, Francija je radi teh volitev protestirala, Anglija pa pravi, da se še to ne izplača, češ: naj le volijo, združili se itak ne bodo, dokler tega ne dovolimo mi, ki imamo moč v rokah.
PRITISK NA NEMČIJO od strani zaveznikov je vedno večji. Nemčija je poslala nove predloge, ki so jih zavezniki zavrnili kot nezadostne. Sam ameriški predsednik Hnrding je Nemčiji svetoval, naj več obljubi. Francija se že pripravlja, da zasede zopet nove pokrajine. Nemčiji očita slabe naka-' ne, ker se ta noče razorožiti. Nemčija pa trdi, da bi to prav rada storila, a da se boji Poljakov.
GRŠKO-TURŠKI BOJI se še vedno nadaljujejo, Turki baje v Mali Aziji prav dobro napredujejo. Grki pa se menda pripravljajo na ofenzivo proti Carigradu, Ententi pa to menda ni všeč, ker imajo mogočni zavezniki s Carigradom svoje namene.
Sirom domovine«
RAKA.
Samostojna trdnjava na Raki so podira. — Od ladnjih novemberskih volitev so bili tukajšnit samostojne*! popolnoma pijani svoje image. Mh
3V '
.lili so, da bo šlo (udi pri občinskih »olikah Jako, na so io žc zahirali. Predsednik samostojnih je končno sooznal svoje tiče in njim pokazal hrbet, kar jo-tudi prav storil kot res pošteno krščanski imož Kar jc zagrizenih liberalcev zraven pri »sla-bostojni«, so mu najbolj zamerili to, da njegove 'hčere sodelujejo pri igri katol. izobraževalnega društva v župnišču. Kar smo pričakovali, to se je tudi »godilo. Vedeli smo, da so dolgo no more taka mešanica skupaj obdržati. V saniostojuem gnezdu zdaj vre, so kregajo in jezijo, ker so svojega predsedniku uvrstili spredaj. Radi bi mu (.ali brco, pa sedaj ne gre več. Zavedni ltafani! \ si na delo za zmago Kmetske zveze. Nebodito malo-dušni kot 28. nov. to pot bomo signrno zmagali, samo vsi na volišče 12. maja. Kdor ima količkaj pameti v glavi, ne bo volil liberalnih magnn-tov. Takim nemoremo zaupati občinskega imetja, ki gledajo samo na svojo korist. Cuje se, da že sedaj precej smrdi v občinski upravi. Mi hočemo tu napraviti red — kdor je zato, mislim, da vsi — tisti volite listo Kmetske zveze. — Zaveden Račan.
ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU.
Za danes pa nekaj čisto malega! — fe kdo čeli kupiti posebne sorte prašiče, naj se obrne na n,v,lov: Prane šalebar, kmet in ognjeviti pristaš SK.S v Sevncm 7. zednja pošta Št. Peter pri Ne-vem mestu. Prodajalce jih je pripravljen pripeljati kupcu na dom lastnoročno v čajtergi. Ce kdo s kupljenim blagom ne bi bil zadovoljen, ga sme ta-kcj vrniti pod tistimi znanimi pogoji, katere je moral Šalehar za dobro vzeti pri svoji prvi tozadevni barantiji dne 20. aprila 1921. Pa le hitro 1
MIRNA NA DOLENJSKEM.
Dne 1. maja sc jc vršil (u shod Kmetske zveze. Govoril je g. Komljanec iz Ljubljane o izdajstvu samostojnežev v Belgradu. kateri so prodali slovenskega kmeta srbskemu centralizma. Kmetje so joglasuo obsojali to grdo početje liberalnih samo-stojnežev, radi katerih ho moral slovenski kmet plačevati neprimerno višje davke, kot bi bilo treba, če bi imeli samoupravno Slovenijo. — Za občinske Tolitvo smo pripravljeni. Lista samostojne-iev je znešena od vseh vetrov; a med njimi sta dva verižnika. ki sta bila obsojena; sedem kandidatov so jc odpovedalo, ker so jih brez njihovega dovoljenja napisali na listo. Toda glavar kljub temu neče razveljaviti liste, ker ima pač nalog proti-postavno podpirati samostojneže. (Naznanite vso skupaj na državno pravdništvo! Op. ured.)
Z DVORA PRI ŽUŽEMBERKU.
Odkar imamo nabite kandidatne liste, jc vedno dosti zabave pred običnsko desko. jSlabostoj-neži« se jezijo, češ kaj nas jo treba kazati ljudem, naši se pa zabavajo nad njihovo »korajžot. Že ime je kornjžno. Mencajte vendar, vsa samostojnost se jc stekala skupaj na Dvoru, sam general Carli je napravil bojni načrt in šo vojvoda Vedernjak ga je prišel preglcdat in potrdit, nazadnje so pa skri-jete za plot duhovitega imena »stranka kmetovalcev, obrtnikov in delavcev«. Ej, g. Može, kam ste pa 3 samostojnost« djali? Ali jo boste v svoji trgovini prodajali sedaj ko vanl vsled kmet. društva ne lete več tako hitro tisočaki skupai? Sicer bi pa bito bolj odkritosrčno, ko bi zapisali >stranka bir-tov, vojnih dobičkarjev in njihovih zapeljancev«. Ravno na sredi imate ilberalnega zagrizenra učitelja Dckvala. Povejte no, kam to spada, ali med kmete, ali med obrtnike, ali med delavce? Kolikor mi vemo, jc on kmet le, o kolikor se iz njega norčuje, ker strastno zagovarja nesrečni centralizem, pogubo kmeta in sc ogreva za sokolsko vzgojo otrok. Gosp. Može, ta kandidat vam ne bo polnil volilne skrinjice, kakor vam samostojnost vaše prodajalne no polni več. Po bi raje so onega gostilničarja vzeli na listo, ki ste ga izpustili, da bi imeli prav vse v občini. Tndi kak verižnik bi so še dobil ali vojni komisionar, čeprav imate na svoji listi že tiste, ki so nam med vojsko žito in živino pobirali. Gnlo pa je, da ste s svojim slepomišenjem zapeljali nekatere nezavedneže, ki se sedaj novolj-no praskajo za ušesi, ko berejo na občinski deski, Dckvalu je glavna reč »larska gonja«, ki jo vidva prav lahko uganjata, ker imate od sedaj milijone, Dekval pa mastno službo iz naših žepov, a težko da bi ta gonja koristila nekaterim drugim, ki bi pač morali premisliti, predno se postavijo v na-sprotjo proti ogromni večini Ijudij, od katerih ži-Te, Sicer pa bomo volivci poskrbeli, da bodo prav «ežcv«!IT0,'enCi 'Z koraižne komPan'ie »slabostoj-lil
KUPA PRI KRANJU.
Liberalni samostojneži, ki so za občinske vo-litvo delali kandidatno listo v primskovski šoli, so soglasno obljubili, da bo Rupa na njihovi listi dobila zastopnika vsaj na 9 mestu. Sedaj so jc pa pokazalo, da so Franceta Skofic postavili v zasmeh na 15 mesto. Prol. Košnik, učitelj Luznar in drugi agitatorji, kdo sme vašim besedam še kaj verjeti? Se tisti, ki ste jim z zvijačo izvabili podpise, vas ne marajo. Rupa bo soglasno volila Slovensko ljudsko stranko in oddala krogljice v drugo skrinjico.
PREDOSLJE.
V nedeljo, dre 8. maja so vrši ob 3. uri popoldne volivni shod v našem Ljudskem domu. Vabljeni vsi somišljeniki Slovenske ljudske stranke iz cele občine. V ponedeljek, 9 maja gremo VBi volit. Naša skrinjica je druga. Ker nosi prva skrinjica za občinsko volitve varljivo ime: »Kmetsko delavska zveza«, zato izjavlja odbor tukajšnje »Kmetske zveze« in zastopstvo »Delavske zveze«, da krščanski kmetje in delavci s to listo nimamo ničesar opraviti. Člani Kmetske zveze in Delavske zveze pripadamo k Slovenski ljudski strauki in bomo volili v drugo skrinjico. To izjavljamo zato, da no bo kake zmote.
NAKLO.
Francck iz Podbrezja in užaljeni mož iz Na-klega sta za občinske volitve proti prvi, to je naši skrinjici nastavila drugo z napisom: Gospodarska skupina. Okrajna glavarstvo v Kranju je pa sporočilo vladi v Ljubljano in v Belgrad, da jc to pravzaprav prikrito Samostojna stranka. Ker bodo v Belgradu rMMozdaj o tem glasovali, ali nam Slovencem puste kaj pravie ali nič, je vsak glas za tako listo pljunek v lastno skledo, ali udarec v obraz vsem Slovencem. Torej brez zamere! Tu so ne gre zato, ali je kdo osebno užaljen, ampak zato, da c nušimi glasovi ne damo poguma belgrajskim centralistom. Ce bi vas imeli, Še tako radi, nam v najslovcsnejsem trenutku slovenske zgodovine naša vest prepoveduje glasovati za stranko pod Imenom »Gospodarska skupina« .
ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU.
žužemberška gospoda na različne načine poizkuša pritegniti nase šmihelske volivce, dobro namreč, da jih doma v Žužemberku preveč pu-znajo, da bi jim še kdo zaupal. Zadnje dni so začeli trositi po vaseh najrazličnejših obljub, o katerih sami vedo, da jih ne bo mogoče nikdar uresničiti. Pa kaj zato, da le nekaj privabijo, v sredstvih niso ti gospedje prav nič izbirčni, kakor jc prav dobro pokazal zadnjič notar Carli v Zagradcu, ko je moral snesti svojo besedo! Za vabo ŠmihcI-com so si izmislili sedaj ti gospodje, da bo samostojna stranka izposlovala, če zmaga ona, da bo dolg za novo lamo cerkev plačala cela občina in ne samo šmihelska fara — glede cerkve tole v pojasnilo: kakor splošno znano, smo kljub silovitemu nasprotovanju ravno sedanjih sainostojnežev dobili v Šmihclu cerkev, da malotakih, kljub temu, da večina Šmihelcev za cerkev ni skoro ničesar prispevala. Cela stavba jc seveda stala 80.000 K, Kako se je torej za Šmihel vendar ogromna vsota plačala? Poslušajte! V tem oziru smo Šmihclci veliko zahvale dolžni f gosp. žnp. Zupančiču, g. žup. Ga-bršku, g. bivšemu načelniku stavbenega odbora Kastclicu, gg. Pečjaku in Škufca in še nekaterim zelo maloštevilnim Šmihelcem. Ti so namreč z brezprimerno pridnostjo in požrtvovalnostjo na različno načine, s pobiranjem od hiše do hiše po skoro celi Kranjski, s pismenimi prošnjami za podpore, tsosp. župnik Zupančič tudi z znatnimi lastnimi prispevki spravili skupaj približno 60.000 K, za mirni čas gotovo naravnost gorostasna vsota. Za preostalih 20.000 K so vložili prošnjo na verski zaklad, in ta jim je dovolil 20.000 K brezobrestnega posojila. In sedaj je torej na novi cerkvi dolga celih 20.000 K, za sedanji čas in v primeri s cerkvijo gotovo nad vse neznatna vsota (če bi plačevali vsi enako, ne pride na osebo niti 80 K! (Zato pn, da je mogel postati en samostojnež minister, boste plačali na osebo nad 150 K!) Mogoče je celo, da nam niti teh 20.000 K ne bo treba plačati, ker je verski zaklad prenehal in bomo torej dobili cerkev čisto zastonj in to kljub najhujšemu nasprotovanju današnjih samostojnežev. Samostojnim bi bili mi seveda zelo hvaležni, čo bi nam morda iz-poslovali, da bi nam teh 20.000 K v slučaju, da jib bo treba plačati, vrnila res cela občina in ne samo snuhelska fara Toda poglejmo, ali je to tudi mogoče; kajti nobenega pomena nima, da sami sebe goljufamo, če bo pa treba vseeno plačati. Ali je to-
rej mogoče na kak način, da bi obiinslii ojitnr sklenil, da prevzame ta dolg cela občina? Račuuaj-mo! Občina Žuzembvrk ima nad tfJOO volivcev, Šmilicl okoli 140, Co l>i se torej vsi ftmihelci zoiii-nili, šli vsi na volišče in vsi oddali kroglice m iste odbornike, bi dobili na ta način 4 odbornike, Zužembcrčani in Hinjci skupaj pa bi dobili 20 odbornikov. 4 proti 20 torej! I ti mislite, da bf-do žu-žomberi-nni in Hinjci v svoj žep pljuvali in sa:ni sebi davke nakladali za Šmilielee? Jaz mislim, tU uvidito sedaj, da je to gola zvijača, s katero si upajo žužemberski gospodje pridobiti nekaj glasoi, da bi njihova zvezda tako močno ne oteimiela. P«, meten človek pa bo že po preizkušnjah, ki smo jih imeli s samostojnimi doslej, uvidel, koliko jim j« zaupati: kje je republika, kdo nas jo izdal Belgradu, zakaj ste glasovali z« vojake, zakaj He podarili turškim grajščakom 1200 milijonov, zakaj sto *,v tajili, da smo Slovenci, ila liočemo doma sami govoriti. Tega seveda niso storili naravnost ne Jurk:i< tov Nace, ne tisti, ki za njim gredo, pač pa tiHti, katere so oni izvolili in katere še danes priporočajo!
IZ OBČINE ZMINEC NAD ŠKOFJO LOKO.
Naša občina je kmetska in nismo sc brigali ali celo spuščali v kako strankarske boje, dobro vedoč, da bi bilo to na kvar prijateljskim odnaša-jem do sosedov iu občanov sploh. Volili smo svojega župana vedno v dobrem prepričanju, da za nas ni sposoben kak vojni dobičkar ali visoko leteči »fraknr«, ki se Šele pred volitvami štuli v naše vrste in trka na prsi, češ da je kmet.
Z bližajočimi sc občinskimi volitvami so se pojavili v uaši občini liberalci z lepo donečim naslovom »Samostojna kmetska stranka« in so tako poleg Slovensko Ljudske stranke tudi »samostoj-neži« sestavili in vložili svojo kandidatno list«. V kolikem obsegu so ti »srnioslojneži« res samostojni, ve prav dobro tisti, ki delovanje samostojnih poslancev v Belgradu zasleduje, ko prodajajo nn^e kmetske koristi za kupnino časti in ministrskih stolčkov, samo da njfcn nese.
Preglejmo 9i to kandidatno listo »samostojnih liberalcev«. Posestnik Fran« Rupar p. d. Župca od sv. Andreja, je bil neprnšan proti svoji volji vpisan na kandidatno listo, istotako je Jojkarjev iz Zminca zahteval izbris na tej listi. Gotovo jim jo pri sestavi šla trda — šlo jim je le zato, da izpolnijo listo, ker jim je somišljenikov zmanjkalo, računali so pa tudi na <o, da nepravilno vpisani sta nepostavni korak »samostojnih liberalcev« no bodo zvedeli ali pa da sploh proti temu ne ugnvar-jali Nadalje so sprejeli r listo Stanonik Janeza i i Loga št. 4, ki jc pa že mrtev — menili so naibri Jurja Stanonlka; to je dokaz, da tudi tega niso vprašali, če ga smejo sprejeti v listo in čo bi ga bili, bi bila poniotna krstitev iz Jurja na Jan^a nemogoča.
Nosilec liste je Bernard iz Hostc, p. d. Malifn-dež. Tako bi morali gorjanci in oni iz poljanske doline po opravilih pri županstvu hoditi skoz Škftl-joloko v oddaljeno Hosto. Lepa hvala za vaš trud, gospodje v objemu z liberalci.
Kot drugi kandidat jc nain dobro znani Hri-bernik Franc ali Žagar iz Dobravo (Puštal). Ce b! sicer proti nikomur ne imeli svojih pomisleku^, jih imamo proti njemu. Znan nam je, kaki ie opravlja) posle komisarja med vojno iu kako je delil sladkor iz aprovizacije, medtem ko so naši sinovi krvaveli po frontah, dočim se je on gre! doma za pečjo. Vojna ga je izkopala iz finančoili težkoč, pred vojno jc bilo samo malega vetriča potreba in Žagar bi dogospodaril in ko bi sploh l'u-štalskega barona ne bilo, ki mu jo med vojno prodajal gozdne komplekse za posekati, bi Žagar 1p kljub vsemu ne bil na stališču »vojnega dobičkar;«* kot jc danes. Nismo mu nevoščljivi, omenjamo lo zato, ker pozna male posestnike in bajtarje lo tokrat, čo kaže komu spustiti iilo. Bajtar Bubloš r Puštalu jo imel njivo, ki se mu jo zahotela. Nagovarjal ga je, da bi mu jo prodal in ker ni ;'08®Sj svojega namena, jc BubleŠn opijanil, da mu je njič prodal njivo v tem etanju za devet tisoč, oh-čim so ceni na dvajset tisoč in ko jo Bubleš svo.1 podpis pred notarjem odrekel in zahteval, d»J" ta kupčija ruzdere, ga je Žagar s pretenjem stra-šil, češ, da bo tožil in bo še eno njivo dobil M Bubleša. — V neki seji občinskega odbora je P*': šla rešitev prošnje neke vdove, kojc mož je pa«' v vojni, za podporo. Žagar sc jc takrat zanič«' no izrazil, češ, »teh prokletih beračev se pa čtovci. res ne moro odkrižati.« —
Iz vseh teh njegovih dejanj sledi, pričakovati od njega bajtarji in sploh revnejši si«
ii	ia naše geslo bo in ostane, »tla nam nikoli iu-Lani! ne boS.c S krogljieo t roki hočemo to pokazati, »pustili bomo kroglico na dan volitve r prvo skriniico - Naj nikdo ne izostane, vsi na pan.
upa« bo g! Kupar, p. d. Hokar i, Bodove j, ki vsakemu rad pomaga brez raz ike s svetom in deiaaiem in se ne bo treba uklanjati ošabnim vojni« dobičkarjem in adjutantom Jožkovega Franci«.	Kmetj?-volivcl.
6MIUED PRI ŽUŽEMBERKU.
V nedeljo, dne 24. t. m. smo imeli r Šmihelu ,l»ve» »hod. Govoril je g. žužek, ki je pa takoj v Jučetku obljubil vsakemu, kdor se oglasi, prosto besedo. Na shod je prišel tudi vodja samostojnih, notar Carli. Komaj pa je začel g. žužek * govorom, je netar Carli, »brihtna glavač, brž uvidel, da dokazi g. žužka drže kakor pribiti, da prihajajo na lian vsa slavna dela poslancev SKS v Belgradu in fla bi to njemu in vsej žuženiberški gospodi utegnilo precej škode napraviti in da nasproti dokazom » besedo ni druge rešitve, kakor močna pest. No, da so samostojni v tem oziru mojstri, so pokazali že drugod. Če pa na ta način pride ros resnica ua dan, ta je pa drugo vprašanje. — Ob enajstih jc etinril g. žužek javen shod v Zagradcn. Seveda je prišel tja tudi največji prijatelj kmetov (to se pravi prijatelj njihovega denarja, ki ob priliki raznih ženitovanjskih pisem, pogodb, prošenj itd. bo-trato teče v njegov žop — saj so poznamo) notar Carli s svojimi zvestimi in že preizkušenimi bojevniki g šiuihcla. Toda jojl G. žužek je dal poklicati orožniško asistenco in notarju Carliju so vsi upi splavali po vodi, srce mu je začelo močno biti in skakati in mu nazadnje skočilo — v hlače, tako ■la j« med celim dve uri trajajočim govorom g. Zm.ka mogel spraviti iz sebe samo en pošten sta-i c k, katerega pa ga mora biti, če ima še kaj poštenosti, še danes sram. Ko jo namreč g. žužek razkrival ono umazano kupčijo, katero so podpisali -.iraostojni ia po kateri so naprtili davkoplačevalcem 12(10 milijonov kron (na vsakega državljana, najmlajšega in na starega očeta pride na ta način nad 100 K davka: če računamo, da po milosti libe-r alte v plačuje Srbija veliko manj davka, kakor mi la najbogatejša pokrajina v naši državi, Vojvodina, davkov sploh ne plačuje, potem lahko mirno ra-ronamo, dn pride na vsakega Slovenca 150 K ali na družino s sedmimi člani 1050 K. Iu ko jo potem razkladal, da so slovenski samostojni k m o i -j e obljubili to gorostasno vsoto turškim g r a -s č a k o m, ki so prav do konca vojske stiskali ubogo krščansko rajo v Bosni in to samo zato, da
iii	mogli potisniti to nesrečne klerikalce iz vlade, kjer bi potem tudi šo zunaprej tako lepo gospodarili z denarji ljudskih žuljev iu bi jih v tem ne mogel ilikdo ovirati. Seveda davke bo plačal kmet iu nc gospodje notarji, mesarji in gostilničarji, ki sedaj vodijo politiko samostojne stranko. Notarju jc prihajalo vroče, g. Žužek rože naravnost v uje-1,'ovo maso, v njegov žep, pogledal je okrog in štel pesti svojih... toda orožniki! S pestmi ni nič, treba bo besede. Toda kaj, vse je d,o pičiee res, kakor jo razložil g. žužek; da je moral »lova vse izvohati! V takem slučaju je vse dobro in če se le z lažjo ila pomagati, bo dobra tudi laž. »Dr. Korošec je Turkom ravno toliko obljubil, kakor smo jim mi •Iali, če bi le šli v njegovo vlado...« — G. žužek ina to čisto mirno vzel zapisnik in svinčnik iu »rosi! g. notarja, naj ta zadnji stavek še enkrat ponovi. Kurja pot oblije g. notarja, sedaj jo še bolj v neprijetnem položaju; sedaj bo treba tajiti. »V <»alau se dvakrat pove, kjer so bob ineljc.c Nato g. Žožek: »ako! Jaz eno stvar povem, pa če jo tista stvar res, jo povem še oukrat, dvakrat, trikrat, ko-likorkrat hočete. En notar iz žužcmberka pa se boji pred pričami ponoviti, kar je bil trdil, Možje, jaz mislim, da iz tega samo sledi, da tista stvar ni resnična!« Tako je imel notar Carli zaenkrat zavezana usta. Soveda samo zaenkrat. Ko g. žužka no ho zraven, bo zopet lahko govoril kakor bo hotel, nji ve, da bodo nekateri samo kimali in mu nobo-den ne bo mogel ugjvarjati. Šmihel bo seveda še 'Uiprej verjel njemu in njegovim gostilničarjem.
vsi, pa tudi samostojni kmetje, bomo nosilj tež-'tf posledice samostojnega gospodarstva. Pa je že tako: kakor si človek postelje, tako bo ležal.
IZLET NA MIRNO.
Bral sem po časopisih, da Mirnci napredujejo. Pa sem si mislil, grem pa pogledat, če so res taki naprednjaki. Še prej, ko pridem na Mirno, se pripelje nasproti zaporedoma več lesarjev. »Kam pa tako diriate, ali Imate kolesarsko dirko?« vpraiam. — »Gremo agitlrat
za Samostojno kmetsko stranko.« — »Za ka| se pa poteguje Samostojna kmetska stranka?« vpraiam nadalje. — »Za avtonomijo!« — »Kaj pa je avtonomija?« — »Z avtomobilom se bomo vozili, kamor oe bomo hoteli.« — Taki so agitatorji, ki nič ne vedo. Na Mirni zvem, da se neko ptičje društvo, ne vem, kako se jim pravi, ali so krokarji ali škrjanški ali čuki ali kako se jim reče, uče pogrebno pesem, da bodo Slovensko Ljudsko Stranko pokopali. Jaz pa pravim, naj se nnuče rajši za Samostojno kmetsko stranko, jim bo bol jprav prišla, Njih gnezdo je v šolL Dva dni sem se mudil, obe dve noči so imeli skušnjo na vasi.
NAKLO.
Neverjetno, pa vendar resnično, da se je ustanovila tudi v Naklem SLS nasprotna Sam. stranka zvita pod imenom Gospodarska skupina. Ustanovila se je zadnji dopoldan z veliko težavo pri g. Barletu. Dobro, da si je izbral tako zvite agitatorje, da so šli od hiše do hiše. Kar veselje jih je bilo pogledati, posebno kadar so jih spodili brez uspeha naprej. Baje so povpraševali po Dvakovem Petru, a žal, da ga ni bilo doma, menda fe šel ravno na izlet. Ta Gospodarska skupina ne hrepeni po drugem, kakor po občinskih stolčkih. Eden Izmed tistih je g. Zaletov, ki je komaf čakal, da mu pomiga Samostojna oziroma Gospodarska stranka. G. Barle pa kar doma za mizo sedi pa tirce šteje, koliko je še do županskega stolčka. Mi pa mu svetujemo to, da naj najprvo_ v svoji hiši napravi red in mir, da ne bo njegov starejši sin stanoval po sosednih hišah. Za duhovne preganjati in jih kleti, tudi g. Barle ni na zadnjem mestu; g. župnika je obkladal s ta črnim h.... Le' škoda, da mu še v takih okolščinah na strani stoje. Velik sovražnik je bil tudi prejšnjega g. kaplana. Lep mož je to. Torej Naklaaci, le pogumno vsi na volišče in volite vsi SLS v prvo skrinjico, akoravno Poličarjev očka malo po Gospodarski diše. — Somišljeniki SLS.
OD SV. DUHA V STAROLOšKI OBČINL
Takega imenitnega samostojneža pa nima Slovenija, kot je naš Janez Zakotnik, po dom. Anzelc iz Starega Dvora. — Celo z ministrom Puceljnom sla si velika prijatelja, Toda nel Naši domači samostojneži pa Angelca ne cenijo tako vifOko, ker so ga na svoji listi napisali šele na 21. mesto, tedaj med kandidate, kateri imajo že naprej spisan mrtvaški list, Res, nehvaležni so naši samostojneži) Vsai bi bil Anzelc vendarle najboljši župan Staroioški. Skrb za občino ga sedaj pred volitvam razjeda noč in dan. Mož je izvedel, da je SLS občinski odbor codpisal 9000 K vojnega posojila. Ker pa občina šteje 3600 prebivalcev, je Anzelc izračuni!, da tudi na njegovo čestito osebo pride 2 kroni 77 vin. vojnega posojila. Ta velikanska vsota mora Anzeica in vse samostojneže spraviti na kant. Zato mož nima miru, kolovrati po noči in po dnevi okoli ter agitira od hiše do hiše zoper zapravljivo Slov. Ljudsko Stranko, Mož se nam v resnici smili. Ker smo pa Slov-Ljud, strankarji dobrih src, smo sklenili, da bomo takoj po volitvah za Anzclca in njegovo družino zložili celo 20 K, da vsled vojnega posojila ne pride Anzelcov dom na boben. Kar bo pa mož pri agitaciji za samostojneže čevljev strgal in si jezika zbrusil, zat oga pa bodo nagradili njegovi strankarji, ki so mu, kot rečeno, že naprej pokazali svojo hvaležnost s tem. da so ga na listi zapisali med propadle kandidate. Zato volivci SLS, brez strahu vsi na volišče! Svoje občinsko gospodarstvo bo naša stranka lahko zagovarjala. Skrinjica SLS bo na prvem mestu,
BABNO POLJE.
Za občinske volitve so se začele za našo vas zanimati tudi stranke nasprotnikov. Kadar ni volitev, navadno liberalci vedo za našo vas le, kadar sekakagmajnadeli. Takrat so nas večkrat obiskah In priznati moramo, da se jim je takrat pot imenitno izplačala. Prepričani smo pa, da se jim sedanja pot ob volitvah ne bo tako dobro posrečila. Ker bi pač moral na glavo pasti vsak Babnopoljec, ki bi vohl razne Bančine in Korlete in Vilarje, ker od liberalcev bodo pač izvoljeni komaf ti, Babno-poljce so pa že spravili na listo na tako mesto, da gotovo ne bodo Izvoljeni. Skoda se nam zdi mož, ki so se dali vpisati na liberalno listo za
to, da spravijo v občinski odbor ljudi, ki so vse prei, kal cor prijatelji ljudstva iu ld gotovo za Babno polje ne bodo ničesar storilk Tudi socialisti niso imeli srečne roke, ko so sestavljali kandidatsko listo. Na mesto, kjer bo mogoče še izvoljen, so postavili tujca Maršiča, ki je še pri zadnjih volitvah brusil pete za liberalce, domačine so pa zopet postavili na mesto, kjer bodo gotovo propadli ali pa za namestnike. Maršič, ta bo pa delal za Babno polje, ta pa ta. Zato pa bodo vsi Babnopoljci, ki hočejo vasi rc3 koristiti, vrgli krogljieo v prvo skrinjic«, skrinjico SLS, ki ie postavila na svojo listo moža, za katerega se je izrekla večina Babnopoijcev, in sicer postavila na tako mesto, da bo gotovo izvoljen. Kdor torej noče, da bi Maršič zastopal našo vas v občinskem odboru, bo šel 8. maja gotovo volit in volil v prvo skrinjico, Babnopoljci, pomislite samo to, da je bila ravno naša stranka tista, ki vam je pomagala, da ste prišli pri vožnji do tistega plačila, ki vam gre, in ki so se ga vam branili dati ravno tisti, ki jih vam sedaj liberalci priporočajo za občinske volitve,	, ,
Dne 4, aprila smo poživili tukajšnie izobraževalno društvo. Čast zlasti iantom, ki 80 pokazali, da žele prave izobrazbe. Upamo, da pravo navdušenje ne bo naenkrat minilo, temveč da bo vsak res delal po svojih močeh, da bo društvo res doseglo to, kar nam ie g. kaplan iz Starega trga priporočal, da dosežemo. Upamo, da bomo kmalu pokazali, da naše društvo živi in hoče živeti,
ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU.
Ker smo zopet prod volitvami, ne bo morda odveč, če izve malo več ljudi zanimiv dogodek i« Šmihela, ki je v najožji zvezi z volitvami. Bilo je naj dan volitev v narodno skupščino, novembra 1920. Šmihelei smo se ravno vračali iz volišč« v, Žužemberku. Tu treba seveda omeniti, da jo Šmihel že dolgo veljal in še velja za začetek in konoe samostojne politike r. žužemberškem okraju; zato so samostojni poglavarji v Žužemberku seveda tudi vrgli vse rezerve t Šmihel in so že trakrat «' ponosom zrli na to svojo trdnjavo; od zadnjega shoda sem se je to zaupanje seveda še potrojilo. Da začnemo, kjer smo bili! Šmihelci smo se torej vračali iz Žužemberka, kjer smo vsak po svoje spuščali kroglice in so nam posamezni zaupniki prav pridno gledali pod roke, kam da je kdo spustil svoj glas, Med samostojnimi je vladalo silno navdušenje, češ, sedaj smo jim pa dali I Sedaj jo konec vero in bire in dovkov ia žandarjev in vojske in potresa in kuge in lekoto, sedaj smo zmagali mi, sedaj imamo republiko, živijo ropublikal (Vso take reči so uara namreč hoteli pred volitvami samostojni i?,poslovati in še vse hujše so nam obetali). Sredi navdušenja se začuje is Žušemberka sem še slavnostno streljanje. Tedaj pa je bil seveda ogenj v strehi. Veselje je naraslo do vrhunca. In ustno izročilo še danes pripoveduje, da je prišlo tedaj do mežnarije nekaj mož, češ, da na vsak način hočejo nekaj cerkvenih možnarjev, da tako na dostojen način pfoslave imenitno zmago samostojne stranke. Seveda uiso bili postrežem, kakor so želeli. Toda: Kar Bog stori, vse prar stori, samostojnim samim je ta stvar zelo prav prišla. Is žužcmberka so namreč kmalu prejeli popolnoma zanesljivo ne ravno razveseljivo poročilo, da sa-< mostojna kmetska stranka nima nobenega povoda, da bi s kanonado proslavljala izid voliter t žužemberški občini. — Mislimo, da bodo imeli pri občinskih volitvah samostojni še veliko manj povoda, da bi ua kakršenkoli način proslavljali izid volitev.
STARI TRG PRI RAKEKU.
Na belo nedeljo smo imeli občni zbor kmetijske podružnice. Zanimanje naših radi nastopa liberalcev drugod fe veliko. Naši dobro pri-
Sravljenl, liberalci nič, ker jim ni za prospeh ružbe, ampak za politiko. Kakor vselef, tako je bil tudi na tem občnem zboru izvoljen nov odbor iz samih pristašev SLS. — Po občnem zboru smo pa imeli političen shod, na katerem je poročal narodni poslanec škuli, ki nam je opisal protikmetsko delovanje liberalcev m samostojnih. Nad 300 gospodarjev ie z navdušenjem odobravalo delo naših poslancev za kmeta in avtonomijo in odločen njihov nastop
S roti kulturnemu bofu. Zaupanfe stranki, ki se i na tem shodu z gromovitimi živioklici izreklo, naf bo našim zastopnikom v Belgradu zadoščenje in zahvala, spodbuda pa volivcem
5l
, nadaljnjem boja z* kmetske prav ce. Dne 8. mata se vrše t naši občim občinske volitve. Na sestanku zaupnikov je stranka postavila svoje kandidate. Popolnoma brez vpil vama, STci>odno in samostojno so si postavili nasi zaupniki može, o katerih smo prepričam, da bedo skrbeli m storili vse, kar bo v korist lepe nsže občine. Vsi sianovi so po strankinem programu zastopani, vsi, ki so zato, da se uniči kapitalistični liberalizem. Zato možje, ste ic z ustanovitvijo vozniškega društva, ki šteje 305 čiaacv. premagali enkrat liberalno ošab-nest, ca delo, da sc posreči njihov popolni po-
rsz. _ Kdor pogleda kandidatno listo naših
liberalcev, vidi, kako težke porodne težave so imeli pri sestavi. Kmetov nimajo pač pa imajo kmed 2-i kaudidaiov 10 biriov in 4 birtovske sinove. Vsa lisla pa kaže, da bi ti ljudje radi zepet kmeta vlekli za nos, zraven pa sebi polnili žepe s pomočjo raznih špekulacij pri delitvah gozdev in gmajn, pri prodaji in vožnji lesa, pri občinskem lovu itd. Čas sodbe kapitalizma ie to, zato nastopite sodniki — naši možje — in pokažite, da nikogar ni, ki bi tem ljudem sede! ca iimanice. Žeje pa ne bemo trpeli, če liberalci zmagajo!
IZ OSILNICE.
Zakaj Vricika in njegove stranke ne bomo rolili? 1. Ker je to liberalna stranka^ Z njo bi pritrdili centralizmu, kateremu nas je Pucelj proda!. Čc bi bil Vrtnik najboljši človek, ga samo radi tega ne moremo voliti. 2, Vrtnik ni preveč varčen za občino; za razne oglede in pota, tudi nepotrebna, zna mastno računiti. 3. Nismo še pozabili, da je bil slab gospodar pri aprovizaciji, rad pa je služil kot živinski komisijonar in živino rekviriral. Ni se pobrigal o pravem časa, da bi bilo rekvirirano seno plačano. 4. Mi bi radi imeli za župana odločnega moža, ki ne bo vsakomur pritrdil, če ima
Prav ali nima prav. 5. V Črnem potoku in na ongertu so še za Žagarja prosili za priklopitev k Travi. Prošnja je bila ngodno rešena. Medtem je pa postal župan Vrtnik, in izvršitev se je zadržala, češ škoda jih je proč dati, ker so Vrtniku najbolj pomagali do županskega stolca. Uboge žene iz Črnega potoka in Pungerta pa so zato celo vojsko morale hoditi za vsake pol kile cukra 2 uri daleč v Osilnico, mesto pol ure daleč na Travo. Enako liberalci izigravajo Bosljivo loko ln Papeže ter sejejo neslogo. — Kdo pa bo {upan, če Vrtnik ne bo? To po pravici skrbi liberalce; med njimi razen Vrt-nika ni nikogar, Id bi bil zmožen za župana, to le res. V naših vrstah pa imamo sposobnih toliko, da ie vseh kandidirati nismo mogli. — Možje, držimo disciplino! Postaviti 32 kandidatov, od katerih bi se nobeden ne bil še komu zameril, al mogoče. Ne glejmo na osebe, ampak na načela! Saj Vrtnik tudi ni vleč vsem liberalcem, pa jim j« le dober, ker dragega nimajo.
$T. JAN2 NA DOLENJSKEM.
Veliko razburjenja le povzročilo v nedeljo 24. t mu. ko sta priredila gg. samostojna poslanca Majcen in Mermolja svoj shod. Po precej obilnem telesu te vidi, da dobro »kmetuje-ta« v Belgradu za nas kmetovalce. — Obadva znata enoinisto pesem, Čez »farje in klerikalce; Odlikoval se je ie posebno g. Majcen v podlih izmišljotinah g g. župniku. Da sta pripomnila 0 potrebi kancelparagraia, to se razume. — Ljudje so radovedno povpraševali, naj vendar govorita o njihovem delu za kmeta in kaj je z milijoni, ki jih bo moral plačati slovenski in hrvatski kmet; naj vendar govorita, kako se kupcu je z milijoni za glasove muslimanov in drugih. O tem sta previdno preslišala in niti besedice omenila. — Se se spominjamo shoda SK!>, ki se je vršil pred državnozborskimi volitvami, ko je g. Majcen vpil; Kmet — kmeta! Nas volite in potem se bo cedil v državi med ln P'?Ho! — Gospodarji ste v Belgradu, danes ze bridko občutimo vaše gospodarstvo mi davkoplačevalci, ko dobimo vsak teden pozdrav od oavkarije. Sramujejo se vas vaši pristaši, ker isfi ravnetako trpijo radi vašega nezmožnega gospodarstva. — Sedaj, ko se bližajo občinske volitve, zopet mečete ljudem pesek v oci, da bi jih še nadalje izkoriščevali. Imeli ste • , • ,EUŽ skozi desetletja v svojih ro-rah. Pokažite, kaj koristnega sle storili za ob-no t de;anji na dan! Lepih besedi in iarbarij
smo že siti! Ljndstvo bode govorilo in vas obsodilo 11. maja s tem ,da bomo volili res prave krščanske kmete in delavce v občinski odbor. Ne bomo pa volili gostilničarjev, mešetorjev, inženirjev in raznih »proiitmaherjev«. Mi volivci dobro vemo, da ste postavili na sedmo mesto vaše kandidatne liste človeka, ki se je izrazil; »Vse cerkve naj sc podero in farji naj drugim potom služijo svoj kruh!« — Vi »verni« samostojni, z vami bomo na kratko obračunali!
SAKUŠAK.
Tudi našim samostojnežem, ali bolje pečeno, »slabostojnežem« ne da njihova politično slabostojna žilica miru ter so se silno razsrdili in v tem groznem srdu nad gorečimi klerikalnimi zmaji seveda tudi sestavili svojo »slabo-stojno« kandidatno listo, in sicer tako, da se kar čudimo,, in sicer so na njej taki »možje«, da smo lahko ponosni, ker take liste menda v celi Jugoslaviji ne bodo skupaj zmešetarili. Kajneda, gospod Hanza, trda je šla za podpise ter jih je trebalo tudi pobirati v nedeljo pri cerkvi, ko je bila rana maša, ampak šlo je vendar, čeravno ponekod s sleparijami. —- In vi volivci, pa v nedeljo 8. maja vsi na volišče in spustite kroglico v skrinjico Kmetske Zveze, ter se na tak način maščujte za grde_ kupčije, katere sklepajo samostojni barantači v Belgradu na račnn slovenskega kmeta.
PREDOSLJE.
Zelo prijetna vas so Predoslje. Zato pa ni mogoče zameriti onim, katere ie krstil mesar-minister Pucelj, ne vem, ali z domačo Belcn, ali pa je imel kako svojo studenčnico. Zato ni čudno, da je krstil v prvi vrsti one, ki so v neposredni bližini »Belce« — to so naši predoseljski mlinarji. Pa zato nikar ne mislite, da jih je oblil z »Belco«. Ne! Svoj novi nauk jim je vlil v glavo. No, čudo ni nobeno, da postanejo taki možje, kot so razni Žebrejevi mlinarji samostojni — še celo — kandidat je. Aha! Občinski stolček — župansko mesto so stvari, ki vlečejo samostojnega mlinarja. Pa da ne boste mislili, da v vodo. Kaj še! Na samostojno listo! No, pa ljudstvo bo s svojimi odiralci za vojne že obračunalo. Tisočaki in morda še več so žulji delavstva in malega kmeta, zato vpijejo In kličefo vse na maščevanje! Zato delavstvo, obračunaj tudi s samostojno, ki prodaja Slovence za izvoznice in ministrske stolcc ter hoče postaviti v občinski odbor take, ki so se delali norca Iz vas, ki ste morali biti v vojni. Še enkrat; Delavstvo! Obračunaj s samostojno in vrzi svojo volivno kroglico v drugo skrinjico, v skrnjico SLS, edine zastopnice kmetskega ljudstva!
PREDOSLJE.
Mešstari so pa naši samostojneži, da bi še fuda ociganili. Ker samostojni poslanci v Belgradu le prevelike Škandale uganjajo, Slovence Srbom prodajajo in naši veri sovražne postave kujejo, so naši samostojneži hitro skrili svojo umazano tablo. Ker je le malo takih ne-■pametnikov, ki še niso spoznali samostojne ierbarije, zato tudi samostojni in liberalci niso mogli sami sestaviti liste za občinske volitve. Sli so beračit h komunistom in socialistom in jih zares speljali na lim. — Izmed prvih 10 kandidatov, ki jih upajo doseči, je 9 samostojnih liberalcev (vmes nekaj kmetov, ki so bili za podpise osleparjenil in edini zastopnik delavcev Jože Grašič iz Klanca! Drugi podpisi so nasfava za muhe loviti. Delavci, ali boste res Sli volit zato, da podprete samostojne veriž-nike in Hberalne kapitaliste v Belgradu, ki bodo vaše glasove smatrali za pohvalno zaupnico ca vse nasilje, ki ga Izvršuje belgrajski kapitalizem nad delavskimi strankami? Kdor hoče dobro občino, kdor žel! samoupravo Slovenije, kdor spoštuje krščansko vero, bo volil edino Slovensko Ljudsko Stranko. Naša skrinjica je druga. Vsi na volišče)
ZGORNJI TUHINJ.
V celi tuhinjski dolini ni bolj podivjanih ljudi kot so \vno v naši fari. Načeljujejo jim srovaki iz Starih sel, ki imajo menda že patent na surovost, kletev imajo pa tudi kar v »itant« z veliko večino ostalih Tuhinjcev vred. Včasih so se pri nas le fantje pretepali in to le sem-tertja, a danes je Zgornji Tuhinj napredoval in
se tako »samostojno« razvil, da se še stari dedci, ki že z eno nogo v grobu stoje, pretepajo in psujejo med seboj kot poredni vaški paglavci. Da, daleč je prišel naš Tuhinj, kar je deležen »samostojne« omike! Pa dobro, da je še nekaj mož, ki se jim gabi početje drugih, ki vztrajajo v taboru SLS, ker se dobro zavedajo, da je edino SLS delala za kmeta že takrat, ko se liberalcem še sanjalo ni, da da bi ustanovili »samostojno«. Ti možje se še spominjajo, da je bila ravno slovenska ljudska stranka tista, Id je nam Zg. Tuhinjcem izposlovala krasen vodovod in ravnotako tudi Cirkšanom! Pa naj »samostojni« pokažejo, kaj so napravili njihovi poslanci v Belgradu! Uradno se nam poroča, da so davki povišani, odkar imajo oni vlado, in ti davki bodo šli vsi v Belgrad, Tuhinjci bodo
Sa plačevali, kot še nikdar niso, in takrat, ko odo tudi naši zaslepljeni »samostojni« občutili na lastni koži, da so prevarani, se bodo bridko kesali. To kesanje si pa možje in iantje lahko prihranite s tem, da spregledale sedaj, ko je še čas, da volite ljudsko stranko, strenko, ki dela za našega kmeta in tudi na naš zakotni Zg. Tuhinj ni in ne bo pozabila! Zato vsi v boj za našo Slovensko ljudsko stranko!
IZ CERKNICE.
Vsak še tako resen in žalosten človek se je moral na glas zasmejati, ko je bral listo kandidatov nam nasprotnih strank. Stara liberalna stranka je z največjo mujo — tudi laž jim ie prav prišla — nalovila vrsto imen samih uradnikov in vseh financarjev, ki so in ki so kedaj bili v Cerknici. Kaj zato, če so med njimi tudi verski odpadniki. Poznamo te ljudi, komarji so, brez vsakega značaja in moštva, ki zob-Ijcjo iz vladnih jasli, ki ravno sedaj na račun naših slovenskih davkoplačevalcev niso ravno prazne. — Kaj pa naj naša občina pričakuje od »mož« samostojne, pa tudi dobro vemo, saj ravno sedaj po razsulu ti možje delijo Cerknici svoj blagoslov v podobi visokih občinskih do-klad, z eno besedo; v obliki budalastega občinskega gospodarstva. Kako so se izkazali samostojni s svojim Pucelinom in Vošnjakom v Belgradu, kako so izdali slovenskega kmeta srbskim bankirjem in bogatašem, to je tudi nešim trdim samostojnim bulicam dobro znano; no, pa saj so sami tudi le ponižni slcge domačih mogotcev.
ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM.
Možje, volilci! Občinske volitve se bližajo! Zdai se ne gre le za to. bo li župan Tomaž ali Floriian. bomo li plačevali manjše ali večie naklade, ampak zdaj bomo pokazali, ali smo za centralizem, oziroma za liberalce in samostojne. k z nogami teptaio naše naidražie svetinje, sveto vero. ki so slovenskega kmeta fzdafsko prodali, ki nam že kujejo verige in s Turki gli-hajo za našo kožo. Ali bomo dali svoje glasove tem strankam in Hm izkazali svoje zaupanje? Nikdar! — Vsi bomo volili s stranko, katera edina drži še pokonci katoliški prapor, katerar vedno zahteva in bo zahtevala najširSo avtonomijo. katera že desetletja zastopa koristi kmetskega stanu, ki more pokazati naiveč poštenosti in uspeha in. kar ie glavno, nobenkrat se še ni prebarvala, kot delajo nasprotne stranke. vedno si upa nositi svoje pošteno ime SLS. Najbolj častno bo voliti ž njo. saj ie že pred volitvami prišlo v njen tabor tretjina občin. Zato na dan volitve vsi na volišče izpolnit versko in narodno dolžnost! Če so pri volitvah v konstituanto nasprotniki pokazali večio gorečnost kot mi, hočemo zdai to popraviti^ Pomagali bomo tako. da pride večina občin v naše roke. potem nam bodo vse postave zoper sveto vero in zoper našo kožo in naše žepe deveta briga, kmalu se bodo stolčki naših trinogov omajali, potem šele bomo lahko govorili o svobodni, srečni Jugoslaviji!
HINJE.
Pravi užitek je bilo poročilo, ki je je podal na shodu Km. Zveze narodni poslanec g. Skul|<
Škoda, da ni bil shod tako polnoštevilno obiskan, kakor bi bil, ako bi bilo mogoče ljudi pravočasno obvestiti. Zlasti je manjkalo tega ali onega volivca izza zadnjih volitev, ki ie v svoji zaletelosti vrgel glas za Samostojno. Marsikdo od teh se je že uičipnil v roko, s katero je spustil kroglico, če M bil pa poslušal
nad vse zanimiva izvajanja posL Skulfa, prišel bi bil do prepričanja, da kmet, ki odda svo) glas gamostojnežu, ni vreden, da biva na slovenski zemlji, na zemlji, ki io je samostofnez za sebic-ne groše prodal centralizmu, Pncakuiemo seveda, da bo tudi pn občinskih volitvah par ▼olivcev rajše vrglo kroglico v skrinjico, ki bi
10	postavili cigani, kakor pa v skrinuco z do-macimi poštenimi kandidati. To dokazuie predvsem, da ga ni kraja, kjer ne bi se razpasla nevednost in ošabnost,
CERKLJE PRI KRANJU.
Kandidatno listo »naprednih kmetov in ielavcev« za občinske volitve je podpisal med drugimi tudi Vinko Kuralt, po domače Pavletov, Ker pa je storil to prenaglo in nepremišljeno, zato je svoj podpis preklical, s čimer naj bo popravljeno to njegovo prenagljeno de-
,a°ie'	IZ OSILNICE.
Z veliko metlo pometajo liberalci pred našim pragom, pred svojim pa ne vidijo kupov gnoja. Ko bi imeli mi take kandidate, kakor oni, bi vpili: Pri vas babe gospodarijo. Tako je pa vse dobro. — Pa kako je Vrtnik slepil; Stare odbornike ven, pa nove noter! Kaj pomaga, če so roke in noge nove, če je pa glava stara in zanič! — Je pa le in ostane največja skrb, kje bomo dobili tako učenega župana, kakor je Vrtnik. Pri vsi učenosti je volivni imenik ostal ves zmešan in glavarstvo komaj čaka, da sc napravi v osivniški občini red.
IZ POLJAN NAD ŠKOF JO LOKO.
V petek so pri nas občinske volitve. V na-
11	občini sta dve kandidatni listi. Prvo skrinjico ima »Samostojna kmetijska stranka«, drugo pa naša Slovenska ljudska stranka. Kie so pa liberalci, socialni demokratje_ in komunisti? Vsi so postali »samostojni«. Socialni demokratje so se vpisali na listo »samostojnih^ kmetov«. — Ali res ne veste, vi socialisti, da ie »Samostojna« v oni kapitalistični vladi, ki bogatašem siplje milijone, ubogemu ljudstvu, zlasti slovenskemu, pa naklada neznosne davke? Milijonarji bodo veseli vaših glasov. Če vam torej res ni za nič drugega, kot da pomagate samo-Btojnežcm širiti brezvestvo med naše kmetsko ljudstvo, potem vedite, da nas je v poljanski občini velika večina, ki še ljubimo vero krščansko in pravice delavnega slovenskega ljudstva. Hlapcem brezverskih bogatašev naše občine ne damo, pa naj bodo kdorkoli. V petek vsi na volišče! Glasujmo v drugo skrinjico za SLS!
GOSPEJ MICI MAJCEN.
Bral sem t Domoljubu, da so prišli k Sv. Križu pri Litiji samostojni agitatorji, med njimi sam Majcen, ki sc jo predstavljal za ministra in njegova žena ter so silno popivali po zidanicah ter obetali tistim, ki so za sainostojneže zlate gradove. V drugem Domoljubu pa berem izjavo gospe Maj-renove, da ona šc nikdar ni bila pri Sv. Križu, njen mož pa tudi že pred enim letom. Nato pa jo prinesel Kmelijski list novico, da eo dotični agitatorji, ki so pili po zidanicah ter se predstavljali za samostojnega ministra Majecna — od klerikalcev najeti. Radoveden sem bil, kdo so bili to in sem poizvedel tole: Tista banda, ki je prišla v zidanico nekega vinogradnika v Gobjcku pri Sv. Križu, bo bili sami Čatežani, in sicer najstrastnejši samostojneži: 1. Ignacij Barlc, Rojo št. 1 = minister Majcen; 2. oštir Stanko Ravnikar; 3. njegova žena Angela Ravnikar = gospa ministra Majcen; 4. Janez Vrhovšelc z Okroga, ki pri Ravnikarju žo štiri leta zapija svoj grunt; 5. Anton Prime. Prvi je iant, ki je bil opetovano zaprt zaradi telesno poškodbe; ne gre nikdar v cerkev. Drugi jo oštir, ki na najnesramnejši način izžema ljudi, grunte kupuje, k maši no gre, razen dva do trikrat na leto. Leta 1919. je bil v preiskavi zaradi tatvine vina; boječ sc, da bi zgubil koncesijo, je ženo postal po ogenj in je biia en mesec zaprta. Četrti je istotako strasten pristaš samostojne kakor prvi trije. Bili so v zidanici in so gospodarja in njegove ljudi najnesramnejše tarbali. Anton Prime jo prišel Pozneje tje, poslušal nekaj časa, pa se mu začela «a stvar tako studiti, da ni mogel več poslušati, je proč in jo rasspovedal. Tako je prišlo vso "a dan. Govorilo so jo vse. kar je bilo o tem pisano v Domoljubu in še veliko več. Antonu Prime 80 J« gospodar smilil, ker je toliko vina šlo in je Potem, ko jo šel od njib, naprosil nekega moža«*
naj gospodarju pove, da so to navadni sleparji. Ko mu je ta mož povedal, je gospodar rozjarjen vso bando zapodil. To so naredili ti ljudje največ zato, da so zastonj pili, zraven so pa za samostojnežo agitirali. To je v malem pristna slika, kako samostojna kmetska stranka l^rba. Mene jo najbolj razkačiia opomba Kmetijskega lista, češ: mogočo je, da so bili tisti ljudje od nasprotnikov najeti. Torej naj smo mi tudi največjih sleparij samostojnežev krivil
ŠMARCA.
Pri nas v občini gmarca je od nekdaj vladal lep mir, posebno pri volitvah ni bilo nobene razprtije. Odkar jo pa prišlo domu nekaj izgubljenih sinov naše občine, so jo pa začel po" malem prepir in ti hočejo danes igrati glavno vlogo v občini. Ti »veljaki« so: Matevž Škrjanc, bivši dacar na Bledu, ki je bil zaradi verižništva odslovljen, mlinar Loj-zo Vavpotič, ki ima največ zaslug za prepir v občini in Jernej Jereb, ki celih 24 ur na dan v gostilnah presedi in svojo samostojnost prodaja in vsiljuje ljudem. Ti so glavni priganjači samostojnežev, imajo pa še tudi nekaj priveska, ki je pa brez pomena. Da so spravili kandidatno listo skupaj za občinske volitve, so morali cele 3 dni nepretrgoma okrog letati in ljudem lagati, da so ujeli podpise starih mož po 70 do 75 let in enega so pa kar brez njegove vednosti vpisali na kandidatno listo; mislili so si: saj tega ne bode nobeden vprašal, če je sam podpisal ali nc. Pa glej ga šmenta, komaj so kandidatno listo vložili, že so 3 kandi-datje preklicali svoj podpis, tisti pa, ki so ga kar sami podpisali, pa izjavlja, da on ni ničesar podpisal na kandidatni listi takozvano »proste« stranke. Sedaj pa jc bil ogenj v strehi: laži so prišle na dan, ljudje pa so začeli spregledovati. Seveda kandidatna lista jim jc vseeno ostala po milosti okrajnega glavarja kamniškega in vlade, sicer imajo ra-slombo, toda kandidati jim niso ostali zvesti. Možje, mladeniči, volivci, vsi do zadnjega na volišče dne 7. maja. Naša skrinjica je druga. Ne brigajte se za osebnosti, ampak za stranko. Prava ljudska stranka jo le Slovenska ljudska stranka, 33 občin v kamniškem okraiu je brez boja prišlo v roko Slov. ljudske stranke, naša občina naj pa pride po bitki s kroglicami. Naj samostojnež Jereb še tako zbija po gostilniških mizah ter frakelne in litre prevrača, mi pa pojdimo trezni v boj za katoliška načela našo stranke in vsi do zadnjega na volišče za avtonomijo Slovenije in občino in zmaga mora biti naša.
ZMINEC.
Izjava. Podpisani Franc Rupar, p, d. Župca pri Sv. Andreju št. 7 (občina Zmi-nec) sem prišel za občinsko volitev proti lastni volji in brez svoje vednosti na kandidatno listo liberalcev in samostojnežev. Vsled tega izrekam tem potom, da teh strank kot kmetu škodljivih sploh nikdar spoštoval nisem, kar naj bo tudi drugim, ki politične odnošaje zasledujejo, v zgled. — Sv. Andrej, 1. maja 1921. — F r a n c Rupar 1. r.
Politične.
p Uspehi samostojnežev. V času, ko ima Samostojna v Belgradu poslance gg. Ureka, Mermoljo, Drofenika, Kirbiša in dr. Vošnjaka ter ministra Puclja, kar deži novih davkov in novih bremen. Sedaj so povišali še desetek od kočarskih in kmetskih posestev, Ako je sin prevzel po očetu posestvo, je plačal dosedaj samo pol odstotka od prevzemne gvote. Odslej pa mora plačati 5 odstovkov in še ogromne koleke, Od 100,000 kron bo plačal mlad posestnik 5000 K desetka. Dosedaj je plačal samo 1500 kron. Torej mora sedaj po novem več plačati 3500 K. Kain bomo prišli, če bodo
liberalci in samostojneži še naprej tako »blagodejno delovali« za kmeta!? To so čisto navadni izdajalci kmetskega stanu!
p Cvetka centralizma, — Naši ljudje, ki se hočejo vrniti iz Amerike v Jugosla- ' vijo, dobijo za to potrebne potne liste le, ako da za izdajo potnega lista dovoljenj« ministrstvo za zunanje zadeve v Belgradu. Naša država ima sicer v Zjedinjenih državah Amerike svoje poslaništvo in mnogo' konzulatov, ki imajo nalogo izdajati ozir, vidirati potne liste. Toda da se do skrajnosti izvaja centralizem, mora poslaništvo in! morajo konzulati za izdajo potnega lista v, vsakem posameznem slučaju dobiti posebno dovoljenje ministrstva iz Belgrada, Na' ponovne pritožbe se je ta naredba toliko omilila, da ne velja za one, ki imajo naš potni list že od prej. Te pa imajo le Srbi, dočim imajo vsi podaniki novih pokrajin razen Srbije stare avstro-ogrske potne liste, Ljudje, ki bi se radi vrnili v svobodno domovino s svojo delavno silo in mogoče tudi z dolarji, morajo čakati na dovoljenje iz Belgrada mesece in mesece. Saj znamo, kako počasi meljejo belgrajski mlini!
p Mudi se jim. Finančni minister zelo priganja, da se ustava čimpreje sprejme, ker se morajo potem takoj povišati državni dohodki ( to se pravi po domače: naložiti nove davke), kar bo lažje doseči, če bo ustava že sprejeta.
p Vojni minister Jovanovič je umrl, Nadomestuje ga notranji minister Draško-vič.
Domače novice.
d Zaupnikom, Opozarjamo zaupnike in krajevne odbore, da pravočasno prigla-se vse javne shode političnim oblastvom. Prijaviti se_morajo tudi shodi za občinske volitve.
Zaupniki! Takoj po volitvah javito izid tajništvu Slovenske Ljudske stranke!
— Nove poštne pristojbine za našo državo, Z dnem 1, maja so stopile v veljavo nove poštne pristojbine, o katerih smo sicer, sredi minulega meseca že pisali, a je dobro, da jih cenj. čitateljem vnovič pokličemo vi spomin. Na pisma do 20 g treba prilepiti znamko za 2 K, za vsakih nadaljnjih 20 g 1 K več, za dopisnice 1 K. Za tiskovine treba plačati 40 vin., za vzorce blaga 80 vin. do 50 g. Pristojbina za priporočena pisma znaša posebej še 4 K. Pri oddaji paketov je treba plačati za težo do 5 kg 20 K; za vsakih nadaljnih 5 kg 20 K več in posebej 8 K dostavnine za mesta, kjer se paketi dostavljajo na dom, sicer pa 80 v. za avizo. Na poštne nakaznice do 100 K treba prile-, piti znamko za 2 K. do 200 K za 3 K 20 v., do 400 K za 4 K, do 1200 K za 6 K in 80 vin. dostavnine za vsakih 200 K. — Te nove pristojbine veljajo za vse kraje Jugoslavije, v notranjem-poštnem prometu. — Za inozemstvo ostane za sedaj v veljavi dosedanji tarif: pisma 4 K, dopisnice 2 K.	>'
d Nadutost, liberalnega nadučitelja. Lep zgled, kam vodi Pribičevičeva politika naše učiteljstvo, je dopisnica, ki jo je pisal nadučitelj župniku. Glasi se: »G. ve-roučitelj J. K, v S. — Kot veroučitelj ste primorani izpolnjevati ukaze napram podrejenemu vodstvu, sicer smatram zadev.Oi kot upor in jo javim višji oblasti.« — Smolo pa ima. Tam, kjer se hoče najbolj posta--
6*
zagledal moleti iz zemlje — človeško nogo. Kopal je dalje in izkopal zakopano žensko truplo. Svojo žalostno najdbo je precej naznanil orožnikom, kateri so ugotovili, da je najdeno truplo Marije Smrekar iz Sv. Pavla pri Malem Lipoglavu, katero pogrešajo že od oktobra 1919. Dekle je moralo biti umorjeno; morilec je skopal dekletu plitev grob, pokril mrliča z zemljo, z listjem in z vejami. Morilca so že izsledili,
d Požar Podzidom. Dne 5. aprila ob 2. ponoči je uničil požar gospodarsko poslopje rudarja Ivana Grahka. Poslopje je bilo krito s slamo. Nastopu požarne brambe iz Trojan se je posrečilo zabraniti, da ni pogorela tudi sosedova hiša Ignacija Piška. Zgorela je tudi telica, 14 mesecev stara, 2 kokoši, orodje, nekaj moke, žita in soli. Škode je povzročil Gfahku požar 40.ODO kron. Pogorelec je bil le za 500 kron zavarovan.
d Vlom in tatvina. V noči od 26. na 27.
aprila so vlomili tatovi pri posestniku Jož.
Udoviču iz Vrhtrebnje, občina Trebnje, skozi 80 cm debel zid v zidanico v Šmavru ter odnesli vina približno 400 litrov in na« pravili veliko škode. Vlomilci se zasledu« jejo in upamo, da pridejo tudi na dan, ker najbrže obstoja neka »banda«, ki se samo s tem živi, ker letos so že v sedmih shrambah tako storili. Orožništvo se naproša, naj skrbno zasleduje. — Ravno isto noč je bil pri posestniku Antonu Pire na Repčah na prenočevanju mlad človek, v starosti od 35—40 let, in govoril, da je ubežnik iz italijanskega ujetništva in da se vrača domov. Ker so videli, da je revež, so mu stregli. Okoli polnoči je vstal in ukradel eno uro, mnogo moške obleke in drugih reči v vrednosti 8000 kron. Človek je srednje velikosti, črnega in suhega obraza ter slabo oblečen. Svarite se pred nakupom; Kdor ga zasledi, dobi primerno nagrado, Čim več orožništva, tem več tatvin; vzrok svetovna vojna in brezverska svobodomiselnost.
330G300G : :*XXX»DC<>OOOC>UOOOCOOCOOCaC<XXX>OC<XXX)^	OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO LOOC,
Gospodarski obzornik.
SSoooo
13GGCOCOO: 0OCOOOOCO3OOOCO 300000GC
:ooooooociooc<x>oc>oo<^
viti zapiše »podrejenemu vodstvu«. Ali je morda šolsko vodstvo podrejeno verouči-telju?! Višje oblasti, na vislice z uporniki! G. nadučitelj pa naj se uči še nekoliko slovenskega jezika, da ne bo ravno nasprotno pisal, kakor misli. (G. veroučitelj, tako »brihtnib« nadučiteljev se vam pa ni treba bati. Op. Uredn. )
d Nedeljski vlaki. Ob nedeljah in praz-aikih vozi izletniški vlak na kamniški železnici in sicer odhaja iz Ljubljane točno opoldan, iz Kamnika odhaja deset minut pred devetim zvečer. — Na gorenjski železnici: iz Ljubljane 17 minut čez pet zjutraj, z Jesenic 20 minut čez devet zvečer.
d Na Kitajsko sta nameravala pobegniti gojenca dijaškega doma v Ptuju Oto-kar Bajec iz Ljutomera in France Omerza iz Ptuja. Pobegnila sta od popoldanskega sprehoda. Drugi gojenci so povedali, da nameravata odpluti s čolnom po Dravi in Donavi v Črno morje. Res je bil ukraden en čoln. Ker fanta' nista znala veslati, sta • se najbrže ponesrečila,
d Za slepe! Kot ustanovni člani so pristopili k Podpornemu društvu slepih v Liubliani sledeči iS.', dr. A. Bonaventura Jeglič, knezo-škcf v Liubliani, Ant. Krisper. galanteriiska trgovina v Liubliani. Karol Polak star., tovarna usnia v Liubliani. Medic. Rakovec in Zanki, tovarna barv v Liubliani. Posnemajte plemenita srca in podoiraite vedno »Podporno društvo slepih« v Liubliani, Wolfova ulica 12,
i-isurna Slovenske krščanske soc. zveze ■csiuje v prenovljenih prostorih v II. nadstr. .ji:dskef!a doma. Vodja pisarne uraduje vsak cian od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. V tem časi so naši organizatorji in prosvetni delavci v pisarni iskreno dobrodošli, — Vse dopise na Slovensko kršč. soc. zvezo je naslavljati odslej sledeče: Pisarna Slov. kršč. soc. zveze v Ljubliani, Ljudski dom, Streliška ulica 12/11.
d Posavsko orlovsko okrožje priredi dne 16. maja izlet na Razbor, kjer bo ob desetih sv, maša, po maši tabor in nastopi, takoj na to odhod v Loko pri Zidanem mostu, kjer bo na vrtu prosta zabava. Sodeluje radeška orlavska godba. Vsi bratski odseki vljudno vabljeni.
d Posavsko orlovsko okrožje priredi dne 26. junija v Cerkljah na Dolenjskem velik orlovski tabor, združen z javno telovadbo. Naprošajo se bratska okrožja in odseki, da po možnosti upoštevajo.
d Romarski shod pri Mariji Pomočnici na Tabru, župnija Sv. Trojica nad Cirknico, ne bo letos binkoštni ponedeljek, ampak v nedeljo, dne 29. maja. V soboto, 28. maja 'od treh dalje spovedovanje, zvečer ob 6. govor in litanije; v nedeljo sv. maše ob jšestih in desetih.
Marijine družbe ljubljanske ne bodo imele skupnega shoda v stolnici binkoštni ponedeljek, ker so nastale za ta dan nove •ovire, ampak binkoštno nedeljo ob pol 6. !uri popoldne.
d Ponesrečil se je 11. aprila posestnik Lovro Kljun iz Dolenjevasi pri Ribnici. Šel je po deteljo in ob tej priliki padel tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Zapušča ;vdovo in štiri nedorasle otroke. Rajni je bil oštena duša, zvest pristaš SLS in znan aleč naokoli. V blagem spominu ga bodo ohranili tudi njegovi prijatelji iz Savinjske 'doline, kjer je okrog 40 let prodajal suho robo. Svetila mu večna luči
d Najdeno truplo umorjenega dekleta. Ko je 27, aprila delal posestnikov sin Miha Garbajs y gozdu in rahljal zemljo, je
Gospodarski ln tržai pregled.
CENE.
g Ljubljanski trg. Trg je bil pretekli teden založen z najboljšim govejim mesom. Cena 28 in 32 K se je mogla samo deloma vzdrževati, ker so prišli voli najboljše kakovosti iz Hrvatske vsled dragih prevoznih sredstev predrago. Tri tvrdke bodo vzdrževale vsaka po eno dobro založeno stojnico za volovsko meso po 28 in 32 kron za kilogram. Na ta način bo pokrit velik del uporabe govejega mesa po nizki ceni. Glede drugih mesarjev se bo določila v sredo, dne 4. maja t. L komisijonelna podlaga za določitev cen. Ostalega mesa vseh vrst je na trgu dovolj. — Moka po 17.50 K kg št. 0. Zadnje čase se pojavlja v prometu zopet sumljiva krušna moka in sicer je navadno primešana ječmenova moka in moka stročnic. — Preskrba Ljubljane z mlekom se bo v prihodnjih mesecih preuredila.
g Mariborski trg. Cene mesa so sledeče: Volovsko I. vrste 27 K, II. vrste 25 K, meso bikov, krav in telic 24 K, telečje meso I. vrste 25 K, II. vrste 23 K, sveže svinjsko meso 32 K za 1 kg. — Na zadnjem semnju so bile cene za 1 kg žive teže: Debeli voli 16—19 K, poldebeli 16—17 K, plemenski 15—17 K, debele klavne krave 17—18 kron, plemenske krave 12—16 K, molzne krave 10—16 K, breje krave 14—15 K, teleta 17 K, plemenske svinje 26—30 kron. Mladi prasci 6—8 tednov stari 280—400 K, za kos, jesenski 500—900 K za kos, kozlički 80—i20 K za kos.
g Kupčija s semeni se je vsled suše zakasnila, zato pa je sedaj tem živahnejša. Letos se je kljub zelo obilnemu domačemu pridelku najmanj štirikrat toliko poljskih semen posejalo kot zadnja leta. Sedaj je največje povpraševanje po črni detelji in lucerni. Cene so sledeče: plombirana črna detelja 44 K, italijanska lucerna 52 K, in-karnatka 8 K, laška ljulka 22 K, mačji rep 24 K, laneno seme 10 K, semenska ajda 8 K
za 1 kg. — Vukovar (Slavonija). Lucerna 65—70 K, repa 30—40 K, trava 45—50 kron za 1 kg.
g Cene premogu nameravajo znižati za 10 do 15 odstotkov.
g Žitni trg. Na žitnem trgu vlada zastoj, čeprav je vlada dovolila izvoziti gotovo množino žita. Naš producent je razumel prepoved izvoza napačno ter si je mislil, da je pomanjkanje hranil na obzorju, da je torej pomanjkanje blaga, zato pa treba dvigniti ceno ali pa jo vsaj vzdržati na višini, na kateri je bila. Cene v inozemstvu so danes znatno nižje kot pa pri nas, zato bodo nujno padle tudi pri nas, ker sicer je vsak izvoz in vsaka konkurenca nemogoča.
g Cene v Zagrebu. Mleko 6 K, sir 10 K, maslo 50 do 60 K, smetana 20 K, gr-Ji 6 do 7 K, jajca 1 K 50 v. do 2 K, sak.'a (italijanska) 30 K, krompir 2 K, repa 4 K, čebula 10 do 14 K za 1 kg.
g Cene pšenice nove žetve na Mažarskem. Iz Budimpešte poročajo, da tamošnji žitni trgovci ponujajo pšenico nove žetve po 1000 do 1100 ogrskih kron za 100 kg, kar bi to znašalo okoli 500 naših kron,
g Cena semen v Nemčiji- Rdeča detelja 690—850 mark, švedska detelja 750—1150 mark, lucerna 1500 do 1550 mark, bela detelja 1250 do 1700 mark, trava 1350—1650 mark, lan 300—380 mark za 50 kg brez vreče.
g Cene hmelju v Zatcu na češkoslovaškem padajo. Sedaj stane 50 kg hmelja 1500 do 1600 češkoslovaških kron.
DENAR.
g Promet papirnatega denarja naše državne »Narodne banke« je znašal 15. aprila 3697 milijonov, 453 tisoč 180 dinarjev. Med 8. in 15. aprilom se je zmanjšal za 15 milijo* nov 209 tisoč 730 dinarjev.
g Naknadno žigosanje obveznic vojnih in predvojnih posojil. Finančni minister je odredil z odlokom z dne 26. aprila t. U
1 Da sc prošnje za naknadno žigosanje obveznic vojnih in predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije morejo obravnavati, ako so bile do vštetega 31. maja t, J. vložene pri kakem državnem uradu. Kasneje vložene prošnje se ne bodo vpošte-valc ker se rok ne bo več podaljšal. 2. Prošnjam je treba priložiti tudi obveznice, za katere se zahteva naknadno žigosanje. 3. Prošnje je treba vložiti pri delegaciji ministrstva za finance v Ljubljani, ali v Zagrebu, Sarajevu, Splitu ali pa pri generalni direkciji državnih davkov v Belgradu.
g Zamenjava mažarskih bankovcev. Od 28. aprila naprej zamenjavajo na Mažarskem stare bankovce. Najpreje zamenjajo bankovce po tisoč in 10 tisoč kron,
g Ponarejeni dolarji. Državna »Narodna banka« poroča, da so ponarejeni eno, dvo- in desetdolarski bankovci. Ponarejeni so zelo dobro.
DAVKI.
g Novi davki. Finančni minister Kuma-nudi je sklical vse člane finančnega sveta aa posvet, ki se je vršil 27. aprila v Belgradu in na katerem so razpravljali o proračunu novih davkov in o kaznih tistim, ki zatajujejo svoje dohodke,
PROMET.
g Napisi na železniških postajali. Železniški minister dr, Jankovič je zapovedal, da si morajo tekom pol mesca nabaviti vse železniške postaje v celi državi napise v cirilici in latinici. Večje postaje na meji morajo imeti napise tudi v francoščini,
g Cesto Št. Ilj—Gor. Cmurek na bivšem Štajerskem prično graditi, za kar je določenih 7 in pol milijona kron. Za to cesto se je posebno zavzemal naš poslanec dr. Hohnjec,
g Železniški postaji v Zagrebu in Belgradu nameravajo razširiti.
g Dohodki in izdatki pošte v letu 1920. Dohodki vseh pošt v celi državi so znašali v letu 1920 40 milijonov dinarjev, izdatki-' pa dvakrat toliko, v kar pa niso vštete dra-ginjske doklade,
g Železniška konferenca v Celovcu. — Avstrijska vlada je te dni predlagala naši vladi, naj se določijo delegati, ki bi začetkom maja imeli v Celovcu konferenco zaradi ureditve prometa med našo državo in Avstrijo.
g Železničarska stavka je izbruhnila v Italiji. Zato je ustavljen ves železniški, telefonski, brzojavni in poštni promet.
UVOZ IN IZVOZ.
g Izvoz goveje živine in svežega mesu. Finančno ministrstvo je dalo carinarnicam sledeče predpise glede izvoza živine in svežega mesa: lzyoz govedi (bivolov) v živem stanju nad 500 kg. Krave morajo biti razen tega nad 8 let stare, biki pa čez 3 leta. Dovoljen je tuidi izvoz svežega govejega (bivolovega) mesa od zaklane, očiščene in odrte govedi, aH ne po kilogramih, ampak po kosih. Radi tega se morejo v zaklanem, očiščenem in odrtem stanju izvažati samo taki komadi, ki se smejo izvažati tudi v živem stanju. Sicer se mora plačati carino po komadu ne glede na težo mesa, ker se izvozna carina za živo govedo plačuje po komadih ne glede na težo.
Radi tega bodo carinarnice dovolile samo tedaj izvoz mesa, ako se izvrši izvoz v voz svežega mesa, ako se izvrši izvoz v celili komadih ali pa v polovicah in k večjemu v četrtinah, nikakor pa ne v manjših delili.
g Izvoz konj, Gospodarsko-finančni komite je dovolil grški viadi, da nakupi v naši državi 2000 konj in jih izvozi proti plačanju 2000 dinarjev carine za vsakega konja. Grška nakupovalna komisija dobi od našega poljedelskega ministrstva potrebna navodila, iz katerih so razvidni kraji, v katerih je kupovanje konj dopustno.
g Izvoz Sa uvoz mažarskega denarja je
vsled predstoječe zamenjave prepovedan,
TOVARNE IN PODJETJA.
g Zadružna Gospodarska banka d. d, v Ljubljani je imela v četrtek dne 28. aprila na verandi hotela »Union« svoj občni zbor. Hranilne vloge znašajo 101,502.214.10 K, celokupen promet 834,731.322.86 K. Divi-denda znaša 10 odstotkov ali polletno na delnico 20 K, — Določeni so novi pogoji za subskribcijo, ki se razpiše še maja meseca in sicer na ta način, da se zviša Jel-niški kapital od 8 na 24 milijonov,
g Nemška industrija in Rusija. Nemška industrija se bo v Rusiji kmalu popolnoma udomačila. Pred par meseci jc dobavila Nemčija Rusiji dele strojev za 50 odstotkov ceneje, kakor pa bi to storile tovarne drugih držav. Neka svetovnozna-na nemška tovarna, ki je meseca oktobra prevzela naročila, je že decembra odposlala v Rusijo 1500 ton železnega materiala, kar priča o zmožnosti konkurence tudi v hitrosti izdelovanja. Glavno je pa to, da daje Nemčija na kredit, dočim zahtevajo druge države, da se plača blago vna-prej.
g Industrijska kriza na Mažarskem. Ker jc vrednost mažarske krone znatno ^narasla, ne more mažarsko blago konkurirati avstrijskemu; zato je veliko manjših tovarn že ustavilo delo,
RAZNO.
g Izložbena okna. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, ima v svojih lokalih lepa izložbena okna, v kateri bi vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnik razstaviti v teh oknih svoje izdelke, naj se obrne ustmeno ali pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel potrebnejše infor-
macije.	,
g Monopol na sol. Po poročilih iz Bel-grada monopol na sol v naši državi ne bo vpeljan, obstoječi monopol na sol v Srbiji pa bo odpravljen.
g Prepoved krošnarenja. Trgovski minister je najstrožje prepovedal krošna-riti na ozemlju Banata, Bačke in Baranje.
g Stavka stavbinskih delavcev v Ljubljani se je pričela nenadoma dne 28. aprila. Delavci zahtevajo 200 odstotkov povišanja plač, kar je gotovo pretkano.
g Avstrijsko posojilo za naseljevanje, Ker je v Avstriji veliko preveč uradništva, se pogaja avstrijska vlada za posojilo 500 milijonov, ki bi jih uporabila za naseljevanje. Uradništvu namerava dati predujem in mu omogočiti odpotovanje v Južno
Ameriko, kjer bi se nastanili kot faW merji,
g MHijsrdno notranje posojilo nsf
Ogrskem, Kakor poročajo, namerava ogrski finančni minister takoj po zamenjavi! denarja razpisati notranje državno poso« jilo v nesku 6 doz 8 tisoč milijonov kron!< Za podpisovanje tega posojila se bodo mo« gli v polni vrednosti uporabiti tudi vojnal posojila. Mažarski finančni minister name-i rava odpotovati v Pariz, da se pogaja o soi delovanju francoskega kapitala pri usta« novitvi nove ogrske državne banke za i dajo bankovcev.
?—CCOOOOOOOOCOOOCCOOOO<JCOOO<
Dobre katjjlge.
•TCOOOOOOOOOCOOOCCOOOOCOOOOOGOCOCl
Ignacij H 1 a d h i k. Tri Marijine kan* tate za izvenlifurgične pobožnosti in cerkvene koncerte. Sa samospeve, mešani zbor in orgije. Stane 20 kron. Za boljše zbore po deželi, kj hočejo prirediti cerkveni koncert ali ki; hočejo tudi pri društveni prireditvi zapeti nabožno pesem, bodo te pesmi zelo dobro došle', Niso težke, a melodiozne, mehke in bodo splošno ugajale. Na platnicah je pridejana še majni-ška pesem za mešani zbor. Cena zelo nizka,,' Dobiva se naravnost pri skladatelju ali pa po. knjigarnah.
Zdravilna zelišča, priredil župnik Ivan; K ii n t z 1 e. Založila Jugosl. knjigarna v Ljubljani. Cena broš. knjižici 8 K. — Danes, ko je svet skrajno pomehkužen, pozna malokdo veliko zdravilno moč naravnih zelišč. Razne oko-, liščine pa nam spričttjejo, da je rastlinska veda! ne samo najstarejša, temveč tudi najboljša. Že kralj Salomon ie popisal zdravilne zeli, imenit>' ni možje starih narodov so pisali o čudovitih' uspehih zdravljenja z rastlinami. Sveto pismo, pravi, da je dal Bog rastlinam zdravilno moč* Prerok Izaija je prilepil po božjem povelju bolnemu kralju Ezehiji smokvin obliž — in kralj je ozdravel. Vrnimo se torej nazaj k pozabljeni zeliščni vedi in oskrbimo si sami domača zdravila, ki so najboljša in najuspešnejša, ker nam jih nudi sam Stvarnik v naravi. Knjižica naj ne manjka v nobeni slovenski hiši,
Istoiako dobro bota služili tudi knjižici? »Naša zdravila« in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena 16 K, in »Zelišča v podobah«. Cena 6 K. Dobita se v Jugoslov knjigarni te Ljubljani.
Fran Erjavec, »Izbrani spisi«. Uredil Ivan Dornik. I. zvezek. Povesti. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 30 K. — Kdor se zanima za oživljajočo se naravo, bo našel v Erjavčevih spisih največ pouka in zabave. Ne pred in ne za Erjavcem ni znal nihče tako lepo opisati naravo. Tudi njegovi pripovedni spisi so vzeti po večini iz življenja narave, zato so ne samo zelo zanimivi, temveč istočasno izredno poučni, Erjavčeve povesti spadajo med najlepše v slovenski književnosti,	,
Finžgarjeve Šmarnice: Govori za majnik in za stanovske družbe so ravnokar izšle pod naslovom »V boju sami s seboj«, Knjigo je založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani in velja 24 K. Pisateljevo ime nam jamči, da imamo Slovenci malo tako lepih Šmarnič-nih premišljevanj, kakor so pričujoče. Knjižica nudi 31 krasnih premišljevanj s sledečo vsebino: I, Kam gre naša pot? 1, Marija — vzgojiteljica, 2. Kam plovemo? 3. Na razpotiu. 4, Preskušnje, 5. Zavore, — II. Močna volja. 6, Slabiči smo. 7. Delo — dolžnost. 8. Zvestoba pri delu, 9. Boj z jezikom, 10. Opravljanje. 11, Obrekovanje. 12. Kletev. 13. Laž. 14. Ne skrbite- kaj boste jedli. 15. Post. 16. Alkohol. 17. Za skledo leče. 18. Tatvina. — III. Boj z nagoni. 19. Mesenost. 20. Zakaj boj z nagoni? 21. Kako se borimo? 22. Mladina nai se iz-nori. 23. Za svobodo, 24. Komunizem. 25, Samostojnost in odvisnost. 26. Zaroka. 27. Nezvestoba. 28. Razporoka. 29. Družina. 30. Zataji sam sebe in zadeni svoj križ. 31. Sklep.
©og se nepustfzasramovatf
\	Povest,
(	(Dalje.)
r Oba sta si zapičila oči drug v drugega. Bakrene poteze Vinetonove so bile kraljevo jmrzle in ponosne, dočim je iz FJečerjeveča obraza gorela neukročena strast. Toda slednji m mogel dolgo časa vzdržati Vinetonovega pogle-fda; povesil je svoje oči, pač pa je dvignil prste k prisegi ter dejal:
»Naj oslepim ali naj me krogla razdrobi, če sem res jaz morilec. S tem je dovolj rečeno, In sedaj me pustite pri miru s svojimi .... rdečimi hudiči!«	. i Kar mraz me je pretresel. Tudi iaz sem bil prepričan, da je on morilec, pa mu nisem hotel reči tu sedaj te besede. To se je reklo .naravnost izivati nase kazen božjo. Meni je .zastal jezik; Vineton pa je vstal in izprego-VOril kot prerok: .
»Ta bogokletni belokožec je preie, ko smo prišli skupaj, preklel ves rdeči rod, torej tudi .mene in moje brate. Vineton je molčal, ker i ve, da dobri Maniton (Bog) more tudi kletvino hudobneža izpremeniti v blagoslov. Sedaj je ta preklinjevalec preklinjal velikega in pravičnega Manitona samega in ga pozval k mašče-.vanju. Stavil je s Vsegamogočnim za luč svojih oči in za zdravje svojega telesa. Vineton vidi »red seboj kazen božjo, ki bo prišla nad tega bogokletneža. Veliki Maniton ve ravno tako dobro kot jaz in Old Šaterhand, da je ta belokožec morilec in bo storil nad njim to, k čemur ga je izzval. Hovg!«	!
Ko se je Vineton vsedel, bi nam bilo ne- I mogoče takoj govoriti; Flečer pa je skočil pokonci in je ponovil svoje bogokletstvo na iiačin, ki me je naravnost razjaril; stopil sem k njemu, vzdignil pest in mu zaklical:
»Molči pri tej priči, drugače te pobijem na tla kot golazen, katere smrt je drugim le v blagoslov. Tudi jaz ne maram s teboj nič več imeti opraviti. Naj se zgodi, kar hoče, ti nc pričakuj od nas nikakšne pomoči!«
Tedaj se je potuhnil, pa je imel še vedno toliko predrznosti, da je polglasno in zasmeh-Ijivo rekel:
»Kaj vaju potrebujem! Saj ne gre zame, temveč za ujetnike. To je torei vsa pomoč, katero bi človek pričakoval od dveh tako vele-slavnih mož. Lepa hvala!«
_ »Ni se ti treba ne zahvaljevati, pa tudi ničesar terjati od naju. Kar se pa ujetnikov tiče, bova midva naredila, kar je v najini moči. Če je kakšna rešitev mogoča, jo bodo dobili.«
»Potem pa moramo hiteti,« ie zaprosil Hamerdul. »Ne smemo zamuditi nobene minute več. Najbrže pa Pauti niso več tam, kier smo Be srečali in nas najbrž zasledujejo. Zato je tembolj potrebno, da jezdimo naprej.«
»Motite se, ljubi Hamerdul,« sem jaz odgovoril. »Ce bi Pauti vedeli, da so trije ušli, bi ie davno bili tu.«
»Toda naše sledil Iz njih morajo vendar ispoznati, da smo bili trije na lovu in da torej nismo bili pri napadu.«
»Napad se je zvršil včeraj zvečer, ko je bila že tema, in danes zjutraj so bile vaše sledi a ij. "erazl°čne, da ni bilo mogoče razločiti, od kdaj da so. Vaši ujeti tovariši pa so gotovo tudi toliko previdni, da bodo molčali o vas, ker pričakujejo ravno od vas pomoči. Poleg te-«a pride vpoštev tudi to, da so Pauti na vojnem pohodu in da torej ne morejo dveh mrtvecev s seboj vlačiti in jih bodo preje pokopali, jrri tem se morajo držati običajnih obredov, in ,tako je zelo verjetno, da se do jutri opoldne ;ne bodo premaknili s svojega mesta. Ne mudi {»e jim pa tudi zaradi tega ne, ker čakajo na .povratek obeh ogleduhov, o katerih ne vedo, «a padla v roke vojnikom rodu Navajos. U ore| vidite, da imamo še dovolj časa.«
,e ča* ali ne' to ie končno vseeno;
ravnal se bom po vaših ukrepih. Kaj torej določitve, Old Šaterhand?«
»To bo povedal Vineton; sedaj smo si na jasnem, kako se je vse godilo, in zanaprej prepustimo Vinetonu.«
Jaz in Vineton sva se poznala med seboj kot ne zlepa dva človeka. V trenutku, ko se je bilo treba odločiti h kakšnemu dejanju, se |e zdelo, kakor da imava oba eno dušo in ene misli. Kar je eden od naju povedal, to je že preje imel drugi v mislih. Tako tudi sedaj; Vineton me je pogledal, in ko sem mu prikimal, se je obrnil na Navaja, ki je prišel z nama in je dosedaj molče sedel poleg nas — zakaj če poglavar govori, mora navaden vojnik molčati:
»Ali ve moj rdeči brat, kje je kotlina reke Žan?«
Navajo je spoštljivo prikimal. Vineton pa je nadaljeval:
»Na obeh straneh vodijo k tej kotlini ozke in skrite steze, za katere vedo samo Navaji. Nitsas-Kar, njihov hrabri poglavar, naj popelje svoje vojnike v to kotlino, in sicer polovico čisto na dno na enem koncu, drugo polovico pa na drugem koncu, pa ne prav do dna, toda vsi se morajo skriti, zakaj mi bomo zvabili Paute v to kotlino. Ko bodo vsi notri, jih bomo vklenili in če hočejo, da bodo ostali živi, se bodo morali vdati. Ali me je moj brat razumel?«
Vojnik je zopet prikimal.
»Tedaj naj takoj zajaše konja in hitro odjezdi!«
Nekaj trenutkov pozneje je bil Navajo že na konju in ni spregovoril besede. Potem smo tudi mi vstali in jezdili proti reki Žan, katere strugo sva jaz in Vineton natančno poznala. Flečerja nismo niti s pogledom povabili s sabo; delali smo se, kot bi ga ne bilo, toda vendar je prišel čez nekaj časa za nami. Ljubše bi nam seveda bilo, ko bi se obrnil kam drugam.
II.
Vineton in jaz sva bila popolnoma prepričana, da so Pauti še vedno tam, kjer so napadli belokožce. Vendar zavoljo previdnosti nismo jezdili naravnost proti njim, temveč smo zavili bolj na desno, zakaj Pauti so bili namenjeni k Navajom in lahko je bilo mogoče, da so svoje pogrebne ceremonije okrajšali in se preje odpravili na pot, kot smo mi računali. Tudi so morda poslali zopet kakšne ogleduhe v smeri proti Navajem in bi nas le-ti lahko zapazili. Jezdili smo celo noč in ko smo zjutraj prišli približno vštric indijanskega taborišča, toda vzhodno od tega, tedaj smo jezdili še nekoliko naprej, da bi se tako Pautom približali od strani, odkoder niso nikogar mogli pričakovati. Toda biti smo morali kliub temu previdni, zakaj veliko ljudi rabi ve|iko mesa in smo morali misliti na to, da se potikajo semintja posamezni Pauti, da si nalove divjačine."
Prišli smo do reke in smo se ustavili v malem gozdičku ob vodi. Sedaj je bilo treba priti na jasno, kaj delajo Pauti in kako ie z ujetniki. To je bilo silno težko in nevarno delo. Ponudil sem se, da ga izvršim, toda Vineton je ostal pri tem, da izvrši to stvar. Ko se ie odstranil, smo najpreje poskrbeli za svojo varnost s tem, da smo sledi, ki smo jih povzročili, kolikor moj5oče zabrisali.
Potem je bilo potrebno, da se zavarujemo .d Flečerjem Sicer sem sklenil, da ne bom . njim govoril nobene besede, toda ta sklep sem moral umakniti previdnosti. Od včeraj naprej ni nikdo izmed nas besedice ž njim izpre-govoril; videlo se mu je, da je silno razjarjen na nas, in tako je bilo zelo verjetno, da je koval načrte, kako bi se nad nami maščeval. Če ne bi bila njegov sin in njegov nečak ujeta, bi nas morda celo Indijancem izdal. Čisto varni nismo bili, to je bilo gotovo. Zato sem moral ž njim govoriti, da se prepričam, kaj misli, šel sem torej k njemu — privezal je namreč konja nedaleč od nas ter se vlegel v travo — in ga vprašal:
»Gospod Flečer, ker ste prišli za nami, je to znamenje, da se nam hočete priključiti, čeprav vas ni nihče vabil Kaj torej mislite?«
»To vas prokleto malo briga!« je odgovoril.
»Meni se pa zdi, da nas prav veliko briga m vam svetujem, da govorite z mano v neko-
liko drugačnem tonu. Nisem navajen poslušati surovosti, na katere bi na primeren način odgovoril. Videli in sliSali ste, da o vat ne maramo nič več vedeti, če ste kljub temu prijezdili za nami, moremo to le v tem slučaju dovoliti, če bomo prepričani, da ne bomo radi teg« kašne škode trpeli.«
»Kakšno škodo?« se je zadrL »Fejl Va» ne bi bilo škoda, če bi vas tisoč hudičev poma-
žilo v svoj.....
Komaj je to izgovoril, sem od bližnjega grma odlomil za prst debelo vejo, _jo_ potegnil skozi levo roko, da sem odstranil listje, ter ga 'parkrat krepko udaril preko lica.	,
»Tako, Kdor neče slišati, naj občutil Vai bom že naučil uljudnosti!«
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
Išče se pod ugodnimi pogoji pridna, poštena Jq{,{. ki zna kuhati k zakonskima brez UD&la, otrok na deželo v bližini Ljubljane. Ponudbo pod „kuharica 1505" na upravo Dom.
Srednje velik mlin
na stalni vod! se da v najem. Več se poizve pri lastniku Matevž Trpine, Ribno pri Bledu.
□C3C3C3C2C3i^3C=3C2C3C3E3C3C3C3C3D
I ozafemna zavarovalnica i
0 v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. jj
[j Sprejema v zavarovanje: [j
0 1. Proti požaru.	[j
r> 2. Zvcnove ptotl razpok in prelomu, rj 3. Sprejema v novoustanovljenem žlvijenj-jj skam oddelku zavarovanja.	p
D SHupfio premagamo shupne težave! Svoji h svojim D
n	d
□C3C3C3C3l£aC2C3C3CaC3C3Car3CaC3n
4
ERJAVEC & TDRK
: TRGOVINA Z ŽELEZNINO : pri ,,ZLATI LOPATI" preie Hammersehmtdf (MUhleisen)
LJubljana, Valvasorjev trg St. 7, — nasproti Križarske cerkve. —
w Zaloga cementa.
♦
o
■>
o
<»
o
o «
♦ ♦ ♦ ♦
Menjalnica
Slovenske eskompine banke
LJCBLJRNR
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. : ima poseben borzni oMi. Prevzema »m bančne cM-
Telefon Itev. 3.
ZAHVALA.
Vsem In vsakemu posebej, kateri so 24 t m. v takem obilnem Številu spremili našega preljubljenega soproga, oCeta oziroma sina, brata, strica
fHafiia UlZar
na nlegovl zadnji poti k veCnemu počitku, izrekamo svojo prisrčno zahvalo.
Perovo-Rudnik pri Kamniku,
Žalujoča rodbina Ullar.
IZJAVA.
Podpisani Izjavlja, da ženska, ki prodaja po deželi razne koSare In se Izdaja za ženo slikarja Mrčuna, nI moja žena.
Fr. Mriun, slikar, BiSče.
sprejme Fr. škrabec,
krojaški mojster v Ribnici, Dolenjsko.
Kmečko dekle
^oSteno in pridno se sprejme v župnišče; uCila bi ie lahko kuhati in opravljala druga domača dela. Naslov pove uprava lista pod št. 1570.
Proda se MiAVAe^ur«« s hiSo in 6 oral manjše PvSCdlfP gozda po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje: Marija Končar Benke poŠta Sava ob jni. železnici.
ES-KA KOLESA
Najfinejši! prerivaj« no kvalitetno blage.
Gosposvetska cesta 14.
Proda se kosilnica
popolnoma v dobrem stanju .Dering" — Ideal Mihael Kavčič, Koseze pri Ljubljani.
stenice-ščurki
ln vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja lajbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. JONKER, Petrinjska ul, 3, ZAGREB 1.
BRINJE -m
rdeče, zopet doSlo, (da 15 do 16 litrov dobrega žganja) cena K 650.— sto kil. Fran Pogačnik, Dunajska cesta 36, Ljnbl)ana.
Sprejme se pridno, pošteno, Čedno in nekoliko naobraženo kmečko dekle v službo kot
sobarica začetnica
Pismene ponudbe s sliko, ali pn osebno se predstaviti pri upravi hotel „Slon", Ljubljana. Plača mesečna 200 K, hrana zadostna in tefna ter stanovanje v hiši prosto. — Vstop 15. maja 1.1.
Prašički
lepi 8 tednov stari na prodaj. Cesta v MestrJ leg št. 31, Ljubljana.
(pajtelni), kakor tudi pristna volnena sita, 24 in 32 cm široka, priporoča trgovina
Avgust Gatfež, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
nasproti „!Stare Tišlarjeve gostilne".
Cunard Sine
Vozni red Irzopre&roflov za severno Ameriko Id Cansdo.
—— Cherbourg — New York — Canada. -
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
Največji In najhitrejši parobrodl sia svetu.
InEorir.nclga sa potnike:
Od Cherbc-urga do New Yorka
četrtek sobota sobota sobota sobota sobota četrtek sobota
12. maja
14. „ & »
28-. -v 4. junija 18. , 23. „ 26. ,
Parobrod
Sazonia *)
Aquitania
Imperator
Mauretania
Aquitania
Imperator
Sasonia *)
Aguitania
Legitimacije: Vsak potnik mora imeli predpisani potni list, vidi rtv: od najbližjega amorikanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1) daljo od kongnlor istih driav, skozi katero so mora potnik voziti do lnko ukrcanjn. — Do nadalj-noga se morajo vsi potniki II. in IJI. razreda podvreči lldnevnej karanteni v Inki nkrcanja, vsled tega je i otrebno, da so potniki ki potnjeio preko Oherburga zglase 13 dni in oni ki potujejo preko Trsta pa 14 dni pred odhodom parntka.
*) Tarobrod „Saxouia" -vozi do lnko Halifa* (Kanada).
Natančneja pojasnila daje:
Zasfensi^o Cusord Lise, LiuMjfloo, Kolodvorska ulica Sfev. 26. ,
11
i ESIPBiilS ZVEZA, Ljijia, Dunajska cesta R
m n m m ii
Prvovrstno češko lelno
blago za ženske in moške obleke
po izredno nizkih cenah.
Periluo blago v vseh vrstah v zalogi.
Na debelo.	Na drobno.
Kdor ne veruje, naj se prepriča, da jc
po svoji kakovosti Izdatno in v pralni zmožnosti nedosegljivo.
Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: R. Bunc In drug, LJubljana, Gosposvetska cesta 7.
Poroč. prstani Double verižice Stenske ure Budilke
Že'>ne ure Uiiaui NBl»t£re}Sa trgovirts ur, zlainlre ln srebrnim ČUDEN _
LiUBUANA 22, Prešernov« 1 | Zahtevaite ponudbe! fi
, v krmo, angleški krmilni prašek za ! živino, po pošti 5 zamotkov po \'4 kg - J ;:a 50 kron. Glasom ukaza deželne vit de v Ljubljani smejo prodajati AVastin lekarnarji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom
________kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo
se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po V'« kg 100 kron.
kraste, lišaje odstranjuje pri Človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha ln ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri
Kupimo bukove in hrastove Železniške
prage za takojšnjo in poznejšo dobavo. Ponudbe s ceno za blago naloženo v vagon naj se pošljejo na Jak. Judnič, Stranskavas, Semič.
Ljubljana, Krekov trg št 10
kupuje vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvišji ceni.
IV. JAX IN SIN
Dunajska ccsta št. IS, LJUBLJANA
ŠioaM strani is? sžrajž za pieteaje.
Izbcrna konslrukciia in elcqantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovi,ena 1. 1667. — Došlo je ravnokar večje število strojev za
vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A9LER". Ceniki zastonj in franko. Kolesa fz prvih tovarn: Dnrkopp, Sii)ria, Waffenrad.
Modna in mAnufakturna trgovina
,Pri Ivanki1
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev, 29
priporoča svojo veliko zalogo ravnokar došlega letnega blaga za fine moške in ženske obleke; velika izbira blaga za birmanske oblekce, dalje batistov, delenov in polsvile za bluze, cefirja, ko-tenine, bele in pisane, močne hlačevine in žameta, finih klotov in odej, cvilha za postelje, platna za rjuhe, svilenih robcev in šerp v najnovejših vzorcih. Ženske bluze in predpasniki, moške srajce domaČega izdelka. Blago prvovrstno, cene nizke.
Za nastopivšo spomlad
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in čoškega sukna, volnenega blaga za moške ln ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volneno in šivane odeje za postelje, svileno, volnene in bombažaste robce za na glavo itd. Opozar.amo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.

da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da Je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesccev na poslani denar, da priporočalo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše bankei
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Podrulnlcli
SOMBOR,	SPLIT.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Izplačuje svojim klijeutom vsak znesek brez odpovedi u geiODllil.
Maja konzorcij .Domoljuba*
Odgovorni urednik Anton Sninlk v Ljubljani.
Tiaka JuJo*lovan»k« tiikarna.
sf-