Naročnine:
Italijanska kraljevina:
Celo leto......................
Pol leta.......................
Tri mesece.....................
En mesec......................
Lir 10,—
*	5. —
*	2.50 „ L-
f
Oglasi:
Oglasi na tretji strani . . . . Lir 1.— za vrsto Oglasi na četrti strani ....	„ 0.75 za vrsto
Mali oglasi.........................0.05 za besedo
Znižane cene za letne naročnike.
Posamezna št. 10 cent.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.
Prosta Inka in njene pritikline.
Beseda »svoboda«, »prostost« vpliva na človeka s čarobno močjo in najlažje ga je zapeljati v politiki, ke-dar znaš zakriti svoje misli pod plaščem svobode ali kakem podobnem abstraktnem pojmu, ki nosi znak neomejene moči.
Tako se danes godi vsem onim, ki vidijo pri čitanju poročila, da bode proglašena Reka kot »prosta« luka, edino le besedo »prostost«, ki se sveti kakor zlato, pozabljajo pa raziskovati politične cilje, kijih zasledujejo prijatelji »svobodne luke«. Zadostuje jim okrasek prostosti, ki zveni tako lepo poleg besede luka.
Mi smo že ponovno povdarjali, da nismo prijatelji darovane svobode. Svobodo umejemo mi popolnoma drugače, kakor jo umevajo kapitalistične velesile, ki streme za tem, da bi spravile vse ozemlje bivših centralnih dr-žnv v svojo gospodarsko odvisnost. Njim pomeni svoboda možnost neomejenega trgovanja in obilnih dobičkov, nam pa gre za to, kako se ohranimo na življenju.
Očividno preseda tudi Jugoslaviji anglo-amerikanska vsiljivost, ki je s tako spretnostjo vporabila jugoslovan-ski-italijanski spor za Učko, da jej bode odslej mogoče poljubno »regulirati« jugoslovansko politiko, ki dere proti nevarnosti, da postane čisto navadna anglosaksonska kolonija.
Sumljiva je velikanska prijaznost Amerikancev iu Angležev napram Jugoslaviji, kajti mahinacije zapadnih kapitalistov so bile poslednji čas že tako nesramne, da so izzvale naravnost odpor v krogih najzvestejših Jugoslovanov.
Tako piša »Slovenski Narod« z dne 23. maja v svojem uvodnem članku : »Povedati moramo gospodom v Parizu, da naj sklepajo, kar hočejo, da pa naš kmet in meščan ne bosta polnila zapadno evropskih blagajn, ampak da mislimo, da je prišel čas, da se brigamo za sebe z isto hladnokrvnostjo, kakor nas uče vzgledi, ki jih vidimo na pariški konferenci.«
Med te zglede neomejene sebičnosti spada nedvojbeno tudi proglasitev Reke v prosto luko. Kaj imajo od tega Jugoslovani, da je Reka prosta luka ? Prav ničesar, ker nimajo takorekoč nikake trgovske mornarice in so na-
vezani potemtakem popolnoma na milost zaveznikov. Svoboda reške luke je sijajna pridobitev zapadnega kapitalizma in pomeni trajno odtujitev dveh sosednih narodov, vse drugo pa kakor svobodo odločitve.
Naj lepši pa je še nadaljni Wilsonov predlog, naj se okoliš mesta Reka vpoštevši ozemlje, po kojem teče železnica iz Reke do Šempetra, podvrže upravi »Zveze narodov« po vzgled-ne sarskega režima in da naj se po 15tih letih odloči prebivalstvo glede svoje pripadnosti.
Odkrito moramo priznati, da ne u-mejemo take rešitve. Ubogo prebivalstvo, ki ima nesrečo stanovati v okolišu kapitalističnega središča, se smatra tako nekako kakor pritiklina kapitala, ali v podobi govorjeno, kakor gumbi na suknji. To je popolnoma im-portirana politika, za kojo ne bode nikdar dostopno naše ljudstvo.
Vrednost prebivalstva okolu Reke je potemtakem odvisna od vrednosti reške luke. Ako se bi Amerikancem kupčija slučajno ne izplačala, jih ščiti provizoriji, ki se hoče vpeljati za označeno ozemljo, prebivalstvu pa ne ostane drugega kakor udati se usodi, ki jo bode narekovali kupčijski interesi kapitalističnih podjetij.
Eri tem razmotrivanju mora postati vsakemu jasno, da morajo take edino na materijelnih interesih sloneče odločitve še bolj razpaliti nasprotja med narodi in da se gotovi gospodje v Parizu popolnoma zgubili spoštovanje pred človekom, ako ga ocenjujejo edino iz stališča »kšefta«.
Po našem mnenju ne obstoja tehten vzrok, ki bi samogel opravičiti tako ureditev.
öaj je jasno, da se hoče neutralizirati ali pomednaroditi le ono ozemlje, ki je važno za razvoj reškoga pristanišča in trgovskega prometa med Reko in ozadjem.
Baš koder teče železnica iz Reke mimo Šempetra v Ljubljano je treba zabraniti drugim, ki ne spadajo v anglosaksonsko veleakcijsko družbo, pot in nadzorstvo. Kdo bode tak, da bi smel mešati tem trgovcem račune? To je pač njih svoboda in prebivalstvo bode tudi svobodno, kajti Angloamerikanci so praktični ljudje in se brigajo le za svoje kupčije, domače navade in jezik pa navidezno spoštujejo, ker jim to njih politika veleva. »Dovoljevalo, se bode vse možne pravice, a prebivalec, ki bo še stanoval v teh
krajih bo smel biti svoboden, le v kolikor se to strinja s kupčijskimi interesi novih gospodarjev. Nikar pa naj kdo misli, da je to dobra rešitev za prebivalstvo, ki je izročeno skozi nepregledno dobo tujemu vplivu. To je rešitev, ki jo umevajo amerikanski trgovci, a naše ljudstvo, ki je baš v tem pogledu še več nego je potreba idealno in mističnega čustvovanja, kakor so Slovani sploh, ne bode nikdar odkritosrčno dovzeto za take »empirične« rešitve, ki so pristne anglo-ame-rikanske iznajdbe.
Položaj v Rusiji.
Zadnji čas se obilo piše o Rusiji. Nekoji jo že vidijo z nova vstajati, drugi pa prerokujejo, da je prišla sedaj za Rusijo zadnja ura. Kdo ima prav, je danes jako težavno reči.
Kdor namreč meni, da je admiral Kolčak predstavite!] ruske ideje, ima prav, ako govori o zopetnem vstajenju Rusije, kdor pa meni, da je smatrati edino bolševiško vlado kot zadnji ostanek velikoruske ideje, ima zopet prav, ako prerokuje Rusiji pogin, ker jo resno ogrožajo od vseh strani sovražniki.
Značilno je, da spadajo med današnje sovražnike Rusije nekdanji ruski podložniki. Tako pritiskajo proti Petrogradu Finci in »ruski prostovoljci«, dalje Estonci, Litvanci in Poljaki. Od Sibirije sem prodira admiral Kolčak, od Črnega morja gor pa Denikin. K tem je nadalje prištevati anglo-ameri-kanske in francoske čete v Murmaniji ter anglo-francosko brodovje v baltiškem morju, ki podpira operacije Fincev, Estoncev, Litvancev in Poljakov.
Očividno se gre za obstoj ruske bol-ševiške države. Mirovna konferenca se do danes ni še mogla odločiti, kako stališče naj zavzame napram Rusiji. Samo ob sebi pa je umevno, da vojaške operacije na Ruskem ne vise v zraku in da imajo potrebne opore izven Ruske. Pri iskanju pospeševateljev ruskega razkroja zadenemo seveda takoj na Anglijo, koji je strašno ležeče na tem, da bi spravile vse iz stare Rusije nastale države in državice pod svoje okrilje. Kakor kažejo Francozi napram Avstriji neumljivo rahločutnost, tako se pote tudi Angleži, da bi si zagotovili svoj vpliv na Ruskem in prehiteli Nemce, ki so že pred vojno igrali važno gospodarsko vlogojv Rusiji.
V svoji naglic^ da bi jim ne spodletela ruska špekulacija, so pozabili Angleži popolnoma svoje »demokratične« nazore in kar očitno priporočajo priznanje; Kolčakakove vlade, dasi je ista razvpita kot močno reakcijo-narna, kar bi potrjevalo dejstvo, da ima svojega vnanjega zastopnika v o sebi Sazanoffa, ki je bil odkrit pristaš ruskega carizma.
Malo priporočljiv se zdi Kolčak tudi iz razloga, ker so se vse socijalistične stranke, in med temi tudi Korenski sam, združile v boj proti njemu, ker se boje povratka starih časov.
Zato se pa, tudi drže Amerikanci v ruskem vprašanju še precej rezervirano, dasi je pričakovati, da se skoro
Razgled
Jadransko vprašanje.
O jadranskem vprašanju se zopet in zopet piše in govori. Časniki so polni dozdevnih dogovorov, dasi ne more pri pazljivem čitanju nobenemu niti, da ni padla še nikako odločitev, ampak, da se trudi mirovna konferenca, da bi zbližala obstoječa nasprotja. Do te ure imamo pred seboj le načrte, a nikake rešitve.
Agencija Stefani izdaja dne 1. junija sledeče poročilo:
Sodbe, ki so jih izrazili nekateri časopisi z ozirom na predlog, da bi se rešilo jadransko vprašanje potom poravnave, ki je bila pred kratkem predložena naši delegaciji, razkazujejo dve pomanjkljivosti, ki jih delajo očividno krive. Prvi uzrok napačnosti sodeb je ta, da se zamenjava predloge za sporazum z definitivnimi rešitvami, dočim obstoja med enim in drugim bistvena razlika, kakor dokazujejo pogajanja, ki so še vedno V teku. Druga pomanjkljivost sodeb pa obstoja V tem, da se kritizira in obsoja, ne da se bi poznalo meje in kakovosti ponuđenih rešitev. Tako se posnema iz nekih takih kritik, da se zahteva od Italije odpoved ali neutralizacija Vzhodne Isfrije, dočim vsebuje ponudba priznanje italijanske suverenitete na omenjenem obrežju.
„Liberte“ trdi, da sporazum glede jadranskega vprašanja ni še dosežen. Po mnenju tega časopisa se doseže sporazum do večera 1. junija.
Francoski glasovi.
„Daily Mail“ piše, da se'je sestala vsa ameriška delegacija, ki posreduje med obema strankama, da priobči Pašiču- in Trum-biču, načelnikoma jugoslovanske delegacije, nameravani načrt za rešitev reškega vprašanja. Po tem načrtu bi — kakor pravi „Daily Mail“ — pripadlo neodvisni reški državi veliko Več ozemlja, kakor je doslej določeno. To ozemlje bi segalo na vzhodu do Bakra, na zapadu do nove italijanske meje, ki gre čez Učko, na severu do šent-peterske postaje na železniški progi Reka-Ljubljana, a na jugu bi spadal V to državo tudi otok Krk. Jugoslovani so se pokazali nezadovoljni s tem načrtom, ker bi po njem bilo vključeno v novo državo še več Jugoslovanov in ker bi Italiji pripadli najvažnejši dalmatinski otoki, vsled česar bi bil omejen svoboden dohod do morja.
Italijanskj glasovi.
Čuje se, da so se pričela pogajanja o Tardieujevem predlogu za reško državo in sicer potom razgovorov med Orlandom in Wilsonom ter Wilsonom in jugoslovanskimi odposlanci. Soglasne informacije časopisja pravijo, da Wilson smatra Tardieujev predlog za podlago, na kateri bi bilo mogoče priti do sporazuma, in da se bo za rešitev v tem smislu zavzemal pri Italijanih in Jugo-
udajo angleškemu pritisku in povabijo Kolčakovo vlado na konferenco.
Ako se bi to zgodilo, potem bi bile Kolčakove operacije dosti večjega pomena, kakor ga so sedaj, ker bi vtaknili v iste svoj perst tudi Japonci in' pomagali uničiti bolševiško vlado.
Kak je sedaj položaj na ruskih bojiščih je težko reči, ker so si vesti večkrat v protislovju. Dejstvo jo, da Kolčak tu pa tam napreduje, dasi je še jako oddaljen od svojih strategič-nih ciljev, in da preti bolševikom nevarnost radi naraščajočih sovražnih sil, ki nastopajo proti njemu.
V kratkem času se pokaže, ali bode Rusija igrala še kako vlogo v Evropi ali pa prav nobene več.
po svetu
Slovanih. Jugoslovani že odločno protestirajo, češ, da se je kršila dana beseda, kajiti kakor se zdi, so bili že čisto gotovi, da dobe Reko in vso Dalmacijo s skoraj vsemi otoki in sicer na podlagi določenih zagotovil, ki so jih dobili od Amerikancev. To bi tudi pojasnjevalo dosedanje Wilsonovo postopanje. Italijansko odposlanstvo sprejema za Reko V načelu načrt vmesne države in je že predložilo protipredlog naslednje vsebine :
1.	Reška država naj bi imela kar najmanjši obseg, s prebivalstvom, ki bi štelo sto-tisoč prebivalcev, med njimi 40.000 na Reki in V predmestjih brez Sušaka, in bi se o-mejevala na malo več kot oni pas, po katerem teče železnica, tako da bi Volosko ne bilo vključeno, temveč bi pripadalo italijanskemu kraljestvu, in to pomenja, da Ves istrski polutok pripade pod vrhovno oblast Italije.
2.	Statut nove države se ne poveri vladi oblasti, ki bi jo izvolilo ljudstvo, temveč direktoriju petih članov (dva Italijana, en Rečan, en Jugoslovan in en Madžar), ki bi opfavljal posle male države primerno italijanskim koristim, ker bi Italija imela v njem večino glasov.
5. Po petnajstih letih bi določilo ljudsko glasovanje, ali naj bi se nadaljevala ta vladavina, ali če se reška država priključi Italiji. Poskrbljeno pa je s primernimi u-krepi, da bi se na skupno ljudsko glasovanje o usodi mesta ne vplivalo V škodo Italije, ker se je predlagalo, da naj se ljudsko, glasovanje vrši po občinskih o-krožjih in da njegov izid odloči usodo Vsakega takega okrožja posebej.
V petnajstih letih bi, četudi bi se italijanskemu političnemu delovanju ne posrečilo pridobiti za Italijo večine prebivalstva vseh okrožij, bi pač po ljudskem glasovanju pripadla Reka Italiji. „Secolov“ pariški dopisnik pravi, da se ne govori več o tem, da bi Italija diplomatski zastopala reško državo.
RIM, 31. Po zadnjih vesteh, ki so prispele nocoj v Rim, se more reško in jadransko vprašanje smatrati za rešeno. Manka le še soglašanje Jugoslovanov, ki se kažejo u-porni, in soglašanje Wilsonovo, ki hoče ohraniti italijanski značaj mesta Reke. Upa se z gotovostjo, da pride do poravnave, tako da se bo V jutrišnji seji sveta četvorice mogel doseči kompromis. Prvi znaki v političnih krogih se kažejo v obžalovanju, da se ni mogla priklopiti Reka Italiji, in v nadi, da se bo v ne preveč oddaljenem času, najdalje pa V petnajstih letih potom ljudskega glasovanja končno vendar mogla združiti z materjo domovino. Žalost zaradi krivice, ki se je zgodila Reki, je globoka. Poroča se, da je Italija dobila znatne privolitve gospodarskega značaja, ki se objavijo svoječasno in zagotavljajo neko mirnost za bodočnost.
Protesti novih držav proti mirovni pogodbi z Avstrijo.
V Parizu se razpravlja poslednje dni z Vso živahnostjo vprašanje ureditve novih držav, ki so nastale iz razpadle Avstrije. Teh konferenc se vdeležujejo tudi zastopniki malih narodov, ki so neposredni zainteresirani pri razdelitvi avstrijske dedščine. Udeleženih je nič manj nego 16 narodov, ki so napovedali vojno Avstriji.
Hudo nasprotje se je pojavilo v četrtek, ko je otvoril proteste Bratianu, poverjenik rumunske vlade. PredbaciVal je med drugim mirovni konferenci velikansko naglico pri rešitvi vprašanj, ki zadevajo manjše sile. Razun RumunceV so protestirali tudi Čehoslovaki, Poljaki in Serbi proti pogodbi, ki določa, da se morajo podvreči vsi mali narodi ali države pokroviteljstvu zveze narodov. Zastopniki omenjenih narodov so izvajali iz tega, da se jih namerava oropati državne neodvisnosti, dasi so se prostovoljno izjavile, da so pripravljene dati vsa jamstva, ki so potrebna, da se ohranijo Vse pravice drugorodnitn narodnostnim, ki bi prišle V območje novih držav. Zastopniki malih narodov so oporekali načrtu, da bi izvrševala „zveza narodov“ nadzorstvo nad novimi državami iz razloga, ker bi se tako ustvarilo dvoje vrst držav, kojih jedna vrsta bi bila popolnoma podrejena močnejši skupini.
Kljubu temu se zastopnikom malih narodov ni posrečilo prodreti s svojimi protesti. Baš Wilson in Clemenceau sta vstra-jala V bistvu na zavzetem stališču. Francozom po večini ni povšeč ta načrt, ker so nameravali skleniti vojaške pogodbe z državami, ki so nastale iz stare Avstrije. Po WilsonoVem načrtu se' bi morala ^namreč Vojaška obramba močno znižati. Čehoslo-Vaška armada ne bi smela presegati števila 50.000 tisoč, ravno toliko vojaštva bi imela Rumunija, 40.000 bi jih smela imeti Jugoslavija in 100.000 Poljska. Ta načrt, ki ga je izdelala četvorica, je tudi obveljal.
Konečno^je prišlo v razpravo finančno vprašanje. Četvorica je določila način m Visokost prispevanja v pokritje troškov, ki so narasti! zaveznikom za njihovo osvobojen j e.
Zastopniki malih držav so tudi v tem pogledu izrazili svoje pomisleke in konečno se je na prediog francoskega finančnega ministra sklenilo, da se za sedaj ne predloži avstrijski delegaciji klavzule tičoče se Vojnih odškodnin.
Drugi del nemških predlogov.
Drugi del nemške spomenice glede pro-tipredlogoV ponavlja in pojasnuje to, kar se je vže reklo v prvem delu. Glede raz-oroženja izjavlja Nemčija, da je pripravljena razdejati vse svoje trdnjave na zahodu in določiti gotovo ozemlje, V kojem ne bode držala nikakega vojaštva. Podrobnosti naj se bi določilo z ustmenim razpravljanjem. Glede sarske kotline se sklicuje Nemčija na svoj Vže stavljeni predlog. Označa se kot neprejemljiv predlog enten-te glede predaje tozadevnih rudnikov. Glede Alzacije se zahteva, da se v slučaju pri-klopitve k Franciji potom glasovanja, za-gotoVč pravice vsem prebivalcem in da sprejme Alzacija na se primeren del nemškega državnega dolga, ki je bil storjen v njenem interesu.
Glasovanje oziroma plebiscit se bi imel vršiti V obliki vprašanja, ali se hočejo prebivalci Alzacije-Lorene pridružiti Franciji, ali kot prosta država Nemčiji, ali pa žele biti popolnoma neodvisni.
Nemška Avstrija mora zadobiti možnost, da se odloči prosto in brez nikakega pritiska za priklopitev k Nemčiji. Nemci zavračajo odstop Gorenje Šlezke Poljski, ker je prebivalstvo po veliki večini nemško-Razun tega zahtevajo gospodarski interes. Nemčije, da se jej pusti Gorenjo Slezko, kajti drugače ne bi mogla izpolniti pogojev, ki so jej naloženi po mirovni pogodbi. Privoljuje V odstop poljskega dela Poznanj-ske in ravno tak V odstop onih delov vz-
hodne in zahodne Pruske, ki so po večini poljski. Gdansko mora ostati na vsak način Nemčiji in tako tudi ife sme biti pretrgana zveza med vzhodno Poljsko in ostalo Nemčijo. Nemčija pa je pripravljena, da se proglasijo kot proste luke mesta Memel, KraljeVigrad in Gdansko in da se dajo v teh pristaniščih obširne pravice Poljakom. Gle-. de Šlezvika se zahteva glasovanje v vseh občinah, kjer prebiva več nego’ 500 Dancev. Privoli se v razdejanje utrdb na otoku Helgoland. Ne pristane se v odstop koloniji, ampak se zahteva mandat za upravljanje teh kolonij pod nadzorstvom zveze narodov. Ne prizna se zaveznikom pravice, da bi se smeli polastiti nemškega brodovja, ki je internirano V pristaniščih zaveznikov in protestira se proti prepovedi vporabe prekomorske podvodne žice, obvezuje se pa povrniti Vso škodo, ki so jo storile nemške čete civilnemu prebivalstvu bodisi na kopnem, bodisi na morju ali z zračnim bombardiranjem. Za te škode v Belgiji, V severni Franciji, v Rumuniji in na Poljskem je Nemčija pripravljena plačati 100 miljard v zlatu.
Proti reviziji mirovne pogodbe.
Francosko časopisje zagovarja strastno stališče, da se mirovnih pogojev ne sme nikakor ublažiti. Tako piše med drugim „l’Action Frangaise“ : „Francija se pripravlja“ zavrniti brezpogojno sovražnikove protipredloge ne dovolivši mu časti, da bi se o njih še razpravljalo. Brockdorff dobi V najkrajši dobi negativen odgovor na vse točke njegovih protipredlogov. Tak je vsaj namen francoske vlade.“
Wilson se je pa izrazil o priliki spominske slavnosti na vojaškem pokopališču V Suresnes-u: „Naša dolžnost je, zahtevati in obdržati taka jamstva, da ne bode več mogoče klicati matere Amerike, Anglije, Francije, Italije in Belgije ter vseh drugih trpečih narodov k ponovnim žrtvam. To se lahko doseže in mora se doseči. Izvršilo se bode.“
Ta govor gotovo ne dokazuje kake naklonjenosti Wilsona, da se bi spremenili začrtani pogoji. „New York Herald“ meni Vsled tegä, da je zginilo za Nemčijo vsako upanje, da se bi odtegnila zasluženemu kaznovanju za storjene zločine. Scheidemann in vsa njegova „kajzerska“ drhal, ki vlada V nemški republiki, bi morala biti danes prepričana o brezvspešnosti svojega protipredloga in svojivih not, ki dežujejo na mirovno konferenco, dasi je že nepreklicno potekel rok za predložitev.
Kljubu temu niso vsi časopisi enakega naziranja. Tu pa tam se čuje glas, ki smatra umestnim, da se uvede V klavzulah še kako premembo. Takih misli je „Echo de Paris“, „Homme libre“ in pred vsem „Vic-toire“, ki trdi, da se mora ostati nespravljivi le V dveh točkah, to je v točnem plačilu vojnih škod in V popolni osvoboditvi nenemških ozemelj; V vsem ostalem se je lahko popustljivo. Svetuje dalje sprejem nemških ponudb glede sarske kotline in omejitev francoskih osvojevalnih načrtov na priklopiteV čisto francoskega mesta Sarre-louis Franciji, povrnitev kolonij Togo in Kamerun Nemčiji in dovoliti da se priklopijo avstrijski Nemci Nemčiji, da se tako zravna zguba, ki jo utrpi Nemčija z 'odstopom Alzacije in Lorene, SlezVika in Poljske. Tako svetuje Herve. V obče prodira mnenje, da se morejo mirovni pogoji istinito ublažiti.
Tudi ni pričakovati, da se bi Francija resno branila sprejemu Nemčije v „Zvezo narodov“ ali revizije mirovnih pogojev glede Šlezije.
„Daily Mail“ meni celo, da se bi moglo popraviti celo ekonomične kiavzule, ako bi bili nemški protipredlogi taki, da bi jih zavezniki zamogli vpoštevati.
Iz Ogerske.
Že en mesec sem pridigajo vsi listi razpad ogerske deržave. Porazi, vstaje in grozodejstva so bila po poročilih plačanih dopisovalcev na dnevnem redu. Dandanes se poterjuje le ena vest in ta je, da Bela Kun
zadržuje vnanje sovražnike in pridno organizira novo državo tudi na znotraj.
Češke, rumunske, srbske in druge armade so bile poražene in vržene globoko nazaj.
Očividci, ki prihajajo iz Budimpešte, trde da so pretirana vsa poročila. Bolševiki sicer rekvirirajo vse, kar je potrebno za obstoj prenovljene države, toda ne zadevajo na odpor pri ljudstvu.
Odpravljena so sicer ona zabavna shajališča, kjer so magnati in vojni dobičkarji nesramno zapravljali lahko zaslužene denarce. Kljubu temu je vlada odredila, da se sme izplačevati kapitalistom za njih vsakdanje potrebe do 5000 kron mesečno, kar ni baš malo. Sicer pa žive popolnoma nemoteno in jih nihče ne nadleguje.
Le iz stanovanja so jih Vrgli ponekod, kjer je bilo obilo prostorov, ki so služili le razkošnim namenom. Tako se je odpornoglo Velikemu delu budimpeštanskega prebivalstva, ki se je moralo stiskati po zaduh-lih prostorih in ozkih ulicah.
Tudi za otroke se je poskrbelo. Vsa kopališča v vilah in Vrtovi morajo biti gotove ure na dan na razpolago budimpeštanskim otrokom.
Najboljši znak, da vlada V Budimpešti blagostanje, je okoliščina, da so ženitve na dnevnem redu. V kratkem času komunistične vlade se je sklenilo 10000 porok. Vsak nov zakonski par dobi malo opremljeno stanovanje.
Ako je vse to res, kar pripovedujejo očividci, ki so se vrnili te dni v Trst, potem bode za entento Ogerska trda kost.
Trst in ČehoslovašRe.
Iz zenesljivega hira se poroča, da je vlada čehoslovaške republike odredila uvoz svojega blaga preko Hamburga ne le radi znathe razlike v prevoznih cenah, ampak tudi radi številnih uradnih sitnosti, ki so spojene s prevozom črez Trst. Konečno se še dostavlja, da so tudi prometna sredstva črez Trst preveč pomanjkljiva.
Vsled še^.veljavnih pogodb pride še preko Trsta za Čehoslovaško 11 tisoč ton moke, 1000 ton steriliziranega mleka in 27.000 bal bombaža.
Jugoslovanska ofenziva na Koroškem.
Iz Celovca poročajo : 50 t. m. Ob 7. uri zvečer je sovražnik v odseku Lawawende ponovil svoj napad in potisnil naše čete na črto Lamprechtsberg, Ettendorf, Sv. Margerita, Kasparstell, Sv. Pavel. Razun na tej točki je naša fronta ob Dravi nespremenjena do Marienberga in odtod do gorskih pozicij.
Pohod na Petrograd.
Po zadnjih poročilih, ki so došla v London, so se približale finske in estonske čete na daljavo 20 milj Petrogradu. Pred Petrogradom se pripravlja velika bitka med bol-ševiškimi in protibolševiškimi četami, kajti Trocky jo zbral v odseku Gačina-Carskoje selo znatne moči. Med tem so dosegli Vspehe oddelki, ki so podprti od angleškega brodovja, prekoračili Pskov in se bližajo železniški progi Dvinsk-Petrograd.
TEDEMSK! KOLEDAR
4.	Junija Sreda, Frančišek Kar., Kvirin.
5.	„ Četrtek, Bonifacij, Valerija.
6.	„	Petek. Norbert, Bertrand.
7.	„	Sobota, Robert, Bogomil.
8.	„ Nedelja, Binkonsti, Pr. Sv. Duha.
9.	„	Pondeljek, Binkost. pond. Prim.
10.	„	Torek, Marjeta, Mavrin.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠ1Č. Tiskarna (i. Judi v Gorici.
onemu, kateri najde psa male postave, črne, kratke dlake z male belo progo na prsih, z dolgim virijajočim repom, dolgimi ušesi; sliši na ime „Vifi“. Najditelj naj izroči psa v hiši ulica Cörso V. E. III. N. 71.
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA = —	= Filjalka ulica Teatro 18 ===
:	:	:	; PRODAJALNA :	;	:	:
s papirjem, črtanjem in knjigovezjem
Sprejema tudi izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE st. 4
Mnogo let asistent pri Dr. PIKL
Zobozdravniški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne
Vsakovrstno MILO
in vsako množino na debelo se prodaja od 3 lir naprej za ducat v
Zalogi G. PRIMAS
Gorica, Ulica Teatro 18
KARL POSSELT
mehanikar, kovač in ključavničar
izvrši vsa kovaška in mehanična dela, popravlja vsakovrstne stroje za poljedelstvo, stiskalnice, motorje, pumpe itd.
Gorica, via Stretta št. 4.
B ■ a ■
Bratje
CLAIM
BOGATO ZALOŽENO : Z VSAKOVRSTNIM : : MANUFAKTURNIM : BLAGOM ZA GOSPE : : IN GOSPODE : :
PRODAJA SE VSE PO KONKURENČNI CENI PRIPOROČA SE ZA : : OBILEN OBISK : :
: V Vidmu : Via Paolo Ganciani štev. 5 SO OTVORILI TRGOVINO
\
Na Verdijem tekaiišču Corso Giuseppe Verdi 13
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno pogata izbera razglednic in časnikov.
■	a d
Prodaja se vse na drobno in na debelo.
■	OB
S cenami ne more nihče konkurirati.

Leopold Zakraisek
Ima bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, kakor tudi oblek za možke in otroke.
Posebnost so možke obleke lastnega izdelovanja.
Svršniki za moške v angleškem blagu. Velika izbera moškega blaga angleške produkcije.

*šs/ ss/ŽČ/
-I
%
~7s'/ sS S A.
' * "0
v Grorici
via Rastalio št. 10
l
N
kL
I
's / S S s sss s / s s ss//s.ss S S s s )s

Izdelujejo se tudi o-bleke na mero po životu.
Vsak dan dohaja zalogi novo blago iz najboljših tovaren.
Cene so take, da ne more z njimi nihče konkurirati.
Prodaja se na debelo in na drobno.
(gradim)
ZOBOZDRAVNIK
flbOLF KOLL
je zopet otvoril svoj atelje na
Korsu Viktor Emanuel št. II
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
ZHERNE CENE

m m *	m m
? ? ? ®
I I Velika zaloga vsakovrstnih ur, i I
verižic in zlatenin

® m
Naj nižje cene


K Ulica
^	mm
gg Rastello ^
ra St. o.
Ulica
Rastello gg
št. 8.