48. številka.
V Trstu, v soboto 16. junija 1888.
Tečaj
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako srado in sototo ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vro loto gl. H.-; izven Av»t. 9.— gl. za polu leta „ —; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Ponanm-ne Številke ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstn po A nov.,
v Gorlei in v Ajdovičini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v uli<*i Torront') it. 12. J Kako pismo mora h. ti fra n ko v ni i o, ker ifcfmnkovanu se np i-|.r<--jemajo. Ktikopim ne ne vračajo.
Oghsi in oznanila ne račune po T iiov. vr-tie i v petitu ; za naslove z debelimi črkami se plaču je prostor, kolikor bi
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnicc itd. ne rai'une po pogodbi.
Karoeniuo, reklamacije in in<eruto prt*« jema upravništvo v uliei Torrento 12. Odprte reklamacijo ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
iV cilinoati ja moff«.
Ruska srednjoazijska železnica.
Svodoki amo velikih, neizmerno velikih napredkov v našej dobi. Podjetja, katera so se nam zdela še pred malo leti popolnoma nemogoča, pretvarjajo se denes ▼ dejanje. K takim podjetjem spada tudi odprtje srednjo Azije evropskoj prosveti. Kjer še pred dvajsetimi leti ni bilo varno življenje nobenega Evropejca, kjer je bil že vrhovni zakon pestno pravo ali pravica močnejšega, kjer je poganjala sužnjest še bujno cvetje : tam se snuje denes redno meščansko življenje, in žvižg lokomotivo oglaša velik prevrat v javnem in družabnem življenji. V 27. dan maja meseca, v dan kronanja ruskega carja, ustavil se je prvi železniški vlak o poludne v Sa-markandu, kamor je dospel črez Buchar-sko od pobrežja kaspiškega jezera ; postaja, kjer je bil navdušeno pozdravljen, stoji pri grobu Tamerlanovem. Kako važna je ta vest, dohajajoča nam iz Peterburga, vest, ki bi so bila zmatrala se pred 10 leti za blaznost! Nad grobom pridobitelja in premagovalca sveta, katerega vojske so širilo grozo po Ruskem, Perziji in Turškem, po Indiji in celo po Kitajskem, sezidana je postaja, katera nekdaj bojevito srednjo Azijo spaja s prosvetljenim svotom. —
To je velevažen zgodovinski dogodek, ki kakor se slavnostnim aktom zvršujo eno dobo človeške, a v prvi vrsti slovanske zgodovine. Ta Azija, skozi katero so-piha sedaj ruska železnica, bila jo, ki je so svojimi vojskami preplavljala skoro vso Evropo. Iz onih po neizmernih pustinjah branjenih dežel vsipali so se vojni roji na omikani svet, šireč smrt in grozo povsod. Od tam so prihrumeli Mongoli, ki so si bili podvrgli Rusijo in katere je premogel na Moravskom Jaroslav. Od tam so izrojili Turci, preplavili Malo Azijo, Balkanski polotok in ogrožovali srednjo Evropo. Tam so navstalo tudi orde Džingiskana. Od tam izšel je Ta-merlan, katerega sedež jo bil in ostal Samarkand, kjer je kopičil neizmerne zaklade, sužnje in najkrasnejše žene Evrope, Azijo in Afrike. Večni in nepretrgani boj s tomi ordami mongolskimi, tatarskimi in turškimi — to jo dober dol zgodovine minulosti ruskega naroda. V
teh bojih zedinila in ukrepila se jo Rusija, katera vedno napreduje.
Chiva, Buhara, Turkestan, Kokand, Tekinsko in druge srednje-azijske zemlje so danes pod rusko oblastijo. Ne brezvodne puščave, no smrtonosni viharji, ni Bolčna vročina, ni divjest zakletega sovražnika (katerega so tudi Angleži podpirali) ni zabranila Rusom pristopa v te dežele. Sedaj so so jim to zemlje podvrgle in Rusi slave to pokorenje z odprtjem železnice do Samarkanda, ki je bil nekdaj strah trem delom sveta.
A ne sanio to zgodovinsko sliko, odprtje te železnico nam vzbuja Še druge misli. Ta železniška proga ima tudi svojo politično in gospodarsko važnost. Ako bi za sedaj tudi ta ogromna železnica ne nosila Rusiji dobička, je vendor neizmernega pomena za gospodarski razvoj najbližje bodočnosti! V teh zemljah širi ao še le sedaj prva prosveta. Se ni doraslo prvo pokolenjo nove dobe, ki znači po-polen prevrat za to zemlje in vender so kaže uže povsod razcvit poljedelstva in drugih plodnih del. Užo sodaj so razsežno pokrajine nad Jaksartom, Amu Darjo in Mervom, ki so bile prej puščave ali močvirje, pridobljene zopet poljedelstvu. Kaj bodo še le, ko se bode še v bodočo napredovalo v tem zmislu P —
Srednjeazijska železnica je dolga 1343 vrst, t. j. mnogo daljša nego proga z Dunaja v Solun! Zidana jo skozi puščavo, v j katerih ni ne vode no drevja ne drugega' materijala za zidanje. Čez roko Amu Dar jo ' postavili so Rusi most dolg 3>/» vrsto (blizu 4 kilometre.), ki je večji del železen, en del pa loson. Yso gradivo morali so voziti iz Rusijo, od tam staviti vodovode itd. in vender jo bila ta ogromna železnica ukljub vsem zaprekam dozidana v treh letih in za razmerno jako nizko ceno 43 milijonov rubljev! Da jo to velikansko delo bilo tako hitro in tako ceno zvršeno, zahvaliti se je ruskim vojakom, ki so pod vodstvom generala Anonkova sezidali sami vso železnico.
Angliji škodi ta železnica, kakor bi bila zgubila eno vojsko; kajti Rusija je do sedaj dobivala skoro vos bombaž doloma iz Anglije, deloma iz Amerike ter potrosila za to na leto na 50 milijonov rubljev. Sodaj bodo dobivala po mnogo nižji ceni in krajši poti bombaž iz Merva, svojega posestva v srednji Aziji. Morv
PODLISTEK. Medtedensko pismo.
V Pulji na sv. Medarda dati.
Slabi, hudi Časi prišli so nad nas ubogo inožko; dan dunašnji inoral bi človek biti zajedno finančni in narodno-eko-nomiški ženij, da bi izhajal so svojimi skromnimi dohodki. Le pomislite: Hrana draga, obleka draga, stanovanje drago, perico zahtevajo vsak dan več — in to mi prav čisto nič ne ugaja, in naj jo perica še tako lepa, — žganje se bodo podražilo, i rt — in to jo najhu jše zlo mod vsemi zli — smotlke so se uže podražile. Potem pa naj bi bil človek pri dobri volji, pri dobrem „hamurji", kakor bi Du-najčan rekel.
In če uže naletajo na naša pleča neizprosno usodo udarci, da bi vsaj našli sočutja okolo sobe! Kaj še! Ubogi možki v teh hudih stiskah niti te tolažbe nima, da bi ga kdo miloval. Lo poglejte jih, našo žensko — jaz povem prav naravnost, da meni so so do cela zamerile —: vsakej lahko berete grdo triunifujočo škodoželjnost na smehljajočem lici. Prav je — odgovorila mi je prva, katerej sem povedal srco pretresujočo vest o podraženih smodkah; prav je, odzvala so jo druga, tako trotja, tako četrt«, itd. itd. Kaj jo našemu finančnemu ministru do tega, da jo zgubil toliko
prijateljev, ko si jo pa pridobil neštovilno prijateljic. Kdo ve, da ni izšla nesrečna ta naredba vsled inicijativo naših ženskih P! Sicer ne bi hotel koga neosnovano sumničiti, ali vrag jo vrag: gosp. Dunajev-skemu pa lo nič no zaupam — Poljaka srco se kaj rado vname v očigled lope ženske. In ženske so vso lepe; če no verujete, pa vprašajte vsako posebej!
Pač, pač, jedno sem vender-le slišal, da so jo jezila. A no prenaglite so: nikar ne mislite, da se jo jezila zato, kor so eo smodko podražile — jezila se je zato, ker so so premalo podražile. Kaj i/» krajcarja dražje, po goldinarji, po goldinarji naj bi bile — rezono-vala jo brezsrčna ženska. In ko Bem se drzno! prav pohlevno ugovarjati, ko sem nekaj govoril o potrobi, o stari navadi — tedaj bi bili morali videti, kako me jo pogledala! Pogled ta povedal mije bolje, nego bi moglo besedo povedati, kako bi ta ženska tiranizovala moža, ako — bi ga imela. Hvala Bogu, da ga nima! Jaz so sicer principijalno no utikam v ljubezenske, srčne, ženitvene, in kar jo več družili tacih kočljivih afer, a toj ženski bodeui pa intrigoval. Ne bode ga dobila moža, ne, primojdunaj da ne! Ker ineni so vsak možki usmili, in čo je prav moj sovražnik, ako mora v sužnost!
Poglejte vender, kaka čenča sem jaz! Čenčam in čenčam, a na to, kar sem hotel povedati, pa pozabim.
jo bil uže v starih časih ena najplodo-vitejših dežel sveta. Ko so jo Rusi dobili v -iblast, bila je ta zemlja užo vsa zapuščena; kanali, ki so nekdaj namakali deželo, bili so podrti in zasuti, polja opustošena. A Rusi so so prijeli dola, sezidali bodo kar je bilo podrtega in dežela bode zopet cvela in rodila. Samo v Mervu bodo lehko pridelali toliko bombaža, kolikor ga Rusija potrebuje! Osnovala so so v teh deželah užo družtva za pridelovanje in izvažanje bombaža. Izvoz je nenavadno hitro rastel še pred, dokler so bombaž nosile karavano v Rusijo ; lahko si jo zatorej misliti, kako se bodo obrt razvijal sedaj, ko jo dozidana železnica!
A ne samo v gospodarskem oziru Angležem škodi ta železnica; tudi v političnem pogledu, kajti Rusi so sedaj na vratih Indije. V malo dneh spravijo lehko silno vojsko na mejo angleških posestev, dočim imajo Angleži dolgo in težavno pot do rusko mejo. Sedaj bodo morali Angleži pomnožiti svojo vojsko v Indiji in to stane veliko denarja. Rusi pa ne bodo zakrivali svojih namenov, oni silijo dalje, dalje do morja. Tu no bodo več mnogo prepira, kdo naj bodo gospodar v Afganistanu, Rusija si ga eden dan ali drugi prisvoji, potem pa si bo^eta Rus in Anglež v Aziji soseda. Rusijo bodo potem malo stalo zanetiti v Indiji upor proti Angliji, to Angleži dobro vodo, zato bodo rajšo odjenjali malo v Evropi ter no bodo več pobijali na tak način kakor do sedaj ruski upliv .ia Balkanu. Sodaj, ko je dozidana srednjoazijska železnica, dobilo bodo tudi balkansko vprašanje drugo lice in dogodi so lehko, da so bodo reševalo so ob indijskoj meji.
Govor državnega poslanca Karola Kluna
v 223. državno/.borukoj Boji dno 1. mu j u 1888.
Visoka zbornica! Kadar kak govornik z desne strani povsem ne odobrava odre-deb in naredeb vlade, so mu od nasprotno strani tako rado očita, da bi prav za prav moral so uvrBtiti mej opozicijsko govornike. Pri obravnavi o naučnom budgotu bi to očitanje zadovalo skoro vso govornike in moj drugim tudi meno. Zaradi tega si uso-jam uže naprej omeniti, da nočem pobi-
jati nobene postavke naučno uprave, temveč s hrepenenjem želim onega časa, ko bi bilo morda mogočo pogrešati znatne troške,ki se doaedaj zahtevajo za vojni bud-get, da bi je tem uspešneje porabljali za nameno narodne omike in prosveščenja. To me pa nikakor ne ovira odločno obračati se proti naučnomu ministru in izjaviti, da nemamo jaz in somišljeniki moji in, kakor lahko posnamete iz dosedanjih govorov, tudi druge skupine visoko zbornice, ni kakega povoda biti zadovoljni se sedanjo naučno upravo. (Prav res je! na desnici.) in sicer zaradi tega ne, ker za naj pravičnejše zahteve in težnje prebivalstva, katero zastopamo, no kaže nikako dobrohotnosti, ter se zanje prav nič ne briga.
Mi smo v tej visokej zbornici leto za lotom pri raznih priložnostih izjavljali željo svoje, zahtevali nesmo nikakih koncesij, nikakih posebnih ugodnostij in predpravic, temveč lo v najskromnejšoj obliki naše dobro pravo, katero je pač dovolj drago kupljeno z našim denarnim in krvnim davkom in tudi zajamčeno v državnih osnovnih zakonih, pa učna upravu se vender ni zmenila zanjo, nikakor se izpolnila, četudi jo jo visoka zbornica s tem krepko podpirala, da jo vsprejela resolucije, katero smo predlagali. (Prav dobro! na desnici.)
Morda bi več dosegli in gospodu naučnomu ministru bol j imponovali, ko bi sedeli na levi strani te visoke zbornice (Odobravanje na desnici. — Cujto! in veselost na levici) ter po vzgledu, ki se je i nam dal pri prvem branji zakona o akade-mičnili družtvih posluževali se najtrših besed in napadali vsemogoče osobo,
Pri vsej britkosti, ki jo moram čutiti, ko so tako prezira narod slovenski in zastopniki njegovi, bi vondor no mogel v visokoj zbornici prouzročiti tacih prizorov, kakor so so teda j vršili prod našimi očmi, ki se gotovo neso strinjali z dostojnosti jo visoko zbornice, ter neso bili primerni dostojnosti ednega člana vlado.
Nekateri listi, ki imajo zvezo z naučno upravo, trdili so tedaj po pravici, da bo kaj tacega šo ni pripetilo v nobenem parlamentu na svetu; a v tem pa neso imoli nikakor prav, da so dogodke, ki so so vršili pred našimi očmi, in katere je po vrhu še gospod poslanec Pernorstorfor dno 2<S. februvarja v „Deutsche Zeitung* potrdil, kar tajili in desnici to visoke zbornico očitali, da jih ni zavruola, kakor
Gospod urednik, poznate li igro „ma-riage" ? To je menda francozka beseda, kaj ne? AH francozko gori, francozko doli: Slovenci so do malega vsi hudi ,ma-riašerji". In zato vem, da tudi vi poznato lopo to igro. O marjnšorjih v Puljskej čitalnici hotel sem edno reči. To so vam tipi in originali, kakeršne vidimo po vseh družtvih našo Slovenije. Ob nedeljskih popoludnevih pokažejo se ti v svoji originalnosti; to so ti izborni humoristi, ne da bi satni o tem znali — pravi neprostovoljni komiki. Ako so hočeš prav od srca smijati, lo stopi v nedeljo popoludne v našo čitalnico. Kmalu po kosilu pride prvi. Časopisov niti no pogleda, pač pa sede hitro za igralno mizo. Na mizi leže užo pripravljeno karte. Karto krčevito v roki držeč pogleda zdaj na stensko uro, potem pa skozi okno, nko morebiti užo kdo gre. Potem sede zopet, ter poklada karto po mizi; „asa", potem desetko, kralja, damo in tako dalje lepo po vrsti; potem sestavlja s kartami razno igrijske kombinacije in mrmra: sapermet, to bi bil lep „durhmarš". Kmalu se odpro vrata in prvemu došlocu so zvedri lice: v sobo stopi vedno veseli Štefan glasno pozdravljajoč: Dober dan, kranjski bataljon, kaj je novega!? „Narediva eno v dveh?!" — „Pa dajva!" — In drugi došlec so usede nasproti prvemu. Igrata pa lo vsak z ednem očesom, drugo jo neprestano obrneno proti vratom. In res prisopiha kmulu dolgi „šior Popi".
Videč ona dva sama igrati, vpraša skrbno: Kaj sta sama, ni četrtega ? Potem igrajo v treh. In zopet so odpro vrata. Matevž z lopo palčico v roki je tu. „Dober dan, gospodje" — in Matevž sede poleg treh igralcev. „Kaj, naredimo y eno v štirih P" — pozove ga veseli Štefan. — „Pa dajmo !" —
Sedaj so lo začne prava igra, ker začno .kralja klicati". Proti 4 uri se pa nabere toliko „kibicev", da so ubogi igralci kar obkoljeni. Igrajo kakšni 2 uri, skregajo se pa v tem času najmanje 30krat. Ali ta ne igra prav, ali je drugi napravil „renbnce", ali jo tretji zadelil, ali je četrti izrekel mej igro nedovoljeno opazko — to so vam večno kontroverze.
Nekateri „majarji" so vrhu tega tako hudobni, mej njimi vzlasti dolgi Toni, da še podnetijo zubelj, namesto da bi milili in potem ni čudo, da postane včasih položaj jako kritičen: odeti vpije: to ni ni-kaka igra, drugi plane kvišku, tretji vrže karto ob mizo in četrti od samo jeze pokliče šo en vrček piva. No preteče še dobra minuta, užo igrajo zopet mirno naprej.
Obča veselost pa nastane, ako kdo vzame kako barvo s .trumfom", češ ker iste barve nima, — neposredno potem pa izigra ravno isto barvo, katero je hotel potajiti. Včasih se zgodi to po pomoti, J včasih pa nalašč, sosebno ako igra dolgi Toni. A ta jo prefrigan: ta čaka b tista
je trebalo. Rajše naj bi bili molčali, če so! pa hoteli dajati komu lekcije, obrnoli naj bi je bili nekam drugam.
Gospoda moja! Včeraj slišali ste pritožbe slovanskega prebivalstva na 9everu. Bodi mi dovoljeno, da naštejem one, katere se tičejo dežel, v katerih prebiva moj narod.
Pred vsem moram z obžalovanjem kazati, kako prezira učna uprava sklepe visoke zbornice (Tako je! Čujte! na desnici), kar nam na nedvomni način dokazuje, kako malo veljave ima pri njej parlament. V tej visokej zbornici sklenole so se opetovano resolucije, ki visokej vladi nujno pokladajo na srce, da srednje šole in učiteljišča v južnih kronovinah tako uravna, da bode moglo slovensko, oziroma italijansko in hrvatsko prebivalstvo dajati otroke svoje izobraževati v materinščini.
Kar se tiče osnove slovenskih para-lelk, — je prejšnji učni minister izjavil v budgetnem odseku, da hoče počakati, kako se obnese poskus v Ljubljani in bode po tem postopal v drugih deželah. Kakor je sedanji gospod naučni minister uže lani v budgetnem odseku priznati moral, se je poskus dobro obnesol. Toda ministrova beseda se ni uresničila, (Odobravanje na desnici.) V Mariboru, Celji, Gorici, Trstu, Pazinu se še neso osnovale slovenske, oziroma hrvatsko in italijanske pa-ralelke, in zategadel je budgetni odsek letos zopet ponoviti moral dotično resolucijo. —
Denes stojimo zatorej onde, kjer smo uže bili pred leti, a prav za prav smo še na slabšem, kakor poprej (Tako je! na desnici.), ker se nam je vzel edini zavod, ki je bil samo za slovenske učence: spodnja gimnazija v Kranji.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
PreBtolni govor, s katerim je cesar sprejel delegacije v Budapešti slove:
„Srčno Me zadovoljava izraz o vašem vernem mišljenji. V onih mesecih, odkar sem vas zadnjič videl zbrane okolo Sebe, se ni politični položaj znatno promenil. Globoko me jo dirnola smrt Njeg. Veličanstva nemškega cesarja Viljema, Mojega mnogoletnega prijatelja in zaveznika. Zadovoljuje Me pa, da ne manj srčne vezi, katere Me spajajo z Njeg. Velič. cesarjem Prid erikoin, odgovarjajo popolnoma zvezi miru in prijateljstva, ki vlada mod obema državama. Odnošaji monarhije proti vna-njitn oblastim so neprestano popolnoma prijateljskega značaja; a Evropi ohranjen je blagoslov miru. No ako bode ukljub temu Moja vlada, katera po vsej dolžnosti mora skrbeti za varnost naših mej in za napredovanje naših obrambenih sil, zahtevala znatne svoto, je poglavitni uzrok temu v neprestanoj nestalnosti političnega stanja Evropo, ker vse ostale države neprestano povečavajo svoje vojno sile in pripravljenost. Kažoč tudi Avstro-Ogerska odločnost, da z ravnimi silami in tradicionalno rodoljubnostijo brani svoje interese in interese občnega miru, vrši ona samo svojo dolžnost, in so jej bode, ako Bog
potajeno barvo do zadnjega, in mej tem govori prav obilo, da ne opazijo nepravilnega njegovega igranja.
Naš dr. Srečko — ne naš čitalniški, ampak Puljski dr. Srečko ni tako kun-šten: on potaji večkrat v javnem našem življenji svojo barvo, a potem izigra hitro isto potajeno barvo in tako opazijo vsi, da je hotel nekaj potajiti — da je nepravilno igral.
Čujte! Nekega dne napiše precej dolgo „poslano" v „Giovine Pensiero«, v katerem trdi, da je bilo družtvo „Čitaonica";. ko je bil on njega .član, izključ-Ijivo italjansko in nemško. Nam se je ta trditev jako čudna zdela; mislili smo si: kako je neki to mogoče, da bi se zbralo toliko in toliko trdih Italjanov in Nemcev, kateri bi si ustanovili družtvo, a temu družtvu dali ime „Čitaonica". Naši dvomi bili so osnovani, kajti dr. Glezer v istem „poslanem" par vrstic nižje, podira Bam svojo monstrozno trditev, pišoč: nI)a sera bil jaz vedno vnet Italjan, kaže to, da me je čitaonica uže takrat obsovražila zaradi moje italijanske narodnosti". Pomislite: Čitalnica je bila eminentno italijansko družtvo in je vender obsovražila dra. Srečka zaradi njegove italijanske narodnosti. Logika in konsekvenca, kje sti doma? — pri dru. Srečku ne, dasi je advokat.
C—t—č.
da, tudi za naprej posrečilo, odvrnoti nevarnost, ki bi jej mogla pretiti. Z obzirom na te odnošaje, naloga je Moje vojne uprave, da ne zaostane v osovrševanji in jačenji Našega vojnega položaja in pripravljenosti. Kadar počnete vestno preiskovati dotične predloge Mojega vojnega ministra, ne bodete izvestno prezrli, da so ti predlogi stavljeni z vsem mogočim obzirom na financijalno stanje monarhije. Troski za upravo Bosne in Hercegovine pokriti bodo tudi letos z dohodki teh ze-melj samih. Uverjen, da bodete imeli za Svojo zadačo popolno uvidljivost in uda-nost, želim vašemu delu uspeha in vas od srca pozdravljam". S temi besedami pozdravil je vladar avstrijske kakor tudi ogersko delegacije.
V nedeljo 10. t. m. slavil je hrvatski narod redko slavo. Kraljevi Zagreb sprejel e v svojih zidovih kraljeviča Rudolfa in kraljevno Štefanijo. Slavnosti, ki so so vršile o tej priliki, bilo so res veličastne, njih krasota so da le težko opisati. Vse stranke bile so si zložne v ljubezni in udanosti proti prestolonaslednikom. To sta visoka gosta opazila in bila sta blagemu in zvestemu hrvatskemu narodu za to hvaležna. Kako visoko ima cesarjevič Rudolf hrvatski narod v čislih, pokazal je v dveh govorih, katere je izustil 10 t. m. v Zagrebu. Prvi, kateri je govoril o polaganji temeljnega kamena za novo vojašnico glasi: „Odgovarja tradicijam in zgodovini te zemlje in tega naroda, da v simpatičnoj vernosti in ljubezni skrbi za vojsko. Od tridesetletne vojske borili so so Hrvatje na vseh boji š č i h ; p o v s o d s o b i 1 i hrvatski junaci (navdušeni „živio"!). Veliko število vojskovodij in častnikov izšlo je iz hrvatskega naroda. Stotine in tisoče hrabrih Hrvatov prelivalo je kri na vseh bojiščih na slavo in čast dinastije! (navdušeni živio!) Pozi vijem Vas, da se z mano zložite v vzkliku, ki je tako pogostoma trepetal na ustnah tisočev vaših rojakov v odločenem času, vzkliku, v ki tudi sedaj polni vsa srca: (Živio) Živelo Njegovo Veličanstvo naš car in kralj! Zadnje besede izgovoril je prestolonaslednik hrvatski. Jako lep in laskav govor je imel cesarjevič ob vsprejemu na vseučilišči, katero sta si visoka gosta ogledala. Na vseučilišči zbrali so se bili dijaki v polni opravi in z vseučiliško zastavo, kjer so s profesorji na čelu pričakovali prestolonaslednika. Na rektorjev pozdrav odgovoril je cesarjevič Rudolf tako le: „Posebno me veseli, da se mi je ponudila prilika obiskati to visoko učililče in jaz pozdravljam rektorja magnificusa, profesorski zbor in vse slušatelje najpre-srčnejše. (Živio). Dana vam jo prilika, da lepi, stoletja stari kulturni jezik z njegovo bogato knji-ževnotijo negujete in dalje vso-vršujete! (Živio.) Ob enem se vedno spo-minajte, da bodete previšnjemu imenu, katero nosi to vseučilišče, na čast in da tukaj stvorite mesto za gojenje starih tradicij vašega naroda: za vernost in privrženost dinastiji avstro-ogrski monarhiji. (Živio.) Z neopisnim navdušenjem sprejela je vseučiliščna mladina ta prestolonaslednikov govor, s katerim priznava hrvatskemu jeziku ono pravo lepoto in vrednost, katera mu v resnici tudi gre! Navdušenost, s katero sta bila prestolonaslednika sprejeta na vseučilišči, vje jo ganola in v očeh prestolonaslodnice Štefanije blestele so solze radosti. Pohod mesta Zagreba jima bode izvestno ostal v spominu, kajti ob odhodu z vseučilišča zaklicala je cesaričina Štefanija rektorju: „Na svidenje, gospod rektor". Se tistega dne zvečer ob 10. odpeljala sta se dalje v Bosno, kjer cesarjevič nadzoruje vojsko.
Vnanje dežele.
Nemški cesar Friderik III. je umrl včeraj v petek 15. junija ob 11. uri zjutraj v Potsdamu. Zgodovina se bode častno spominala njegovega imena, ker je imel trdno voljo dati svojemu narodu prostost, a gn je smrt prehitela, predno je mogel zvršiti to sveto delo.
Kako težko je Bismarku, da je moral njegov najiskrenojši prijatelj in najboljši zaveznik Puttkamer, pruski minister notranjih poslov, odstopiti, pričajo nam razni članki v kancelarjevih glasilih, kakor tudi obed, kateri je dal knez Bismark na čast odstopajočeruu tovarišu. Ta poraz Bismarka in njegovo nazadnjaške stranke pozdra-Ijajo vsi liberalni in svobodomiselni ljudje na Nemškem in drugod ter so hvaležni cesarju Frideriku, da je znal omejiti teh gospodov samovoljnost in neznosno gospodarstvo.
Ruski listi govoreči o avstrijskih delegacijah pišejo, da avstrijski diploma-
tje ne kažejo v svojih govorih več one samozavesti, kakor nekdaj. Vsi so tako nekam bolj tihi in pohlevnejši. Temu pa da je uzrok preobrat v notranji politiki nemškega cesarstva, kjer je pod baš umršim cesarjem Bismark zgubil velik del svojega upliva.
Na Bolgarskem jo položaj prav zapleten. Ministerska kriza, katero bi vlada rada prikrivala, je čedalje ostreja. Povod nesporazumljenja mej knezom in ministerskim predsednikom Stambulovom je afera Popova. Knez neče potrditi obsodbe, Stambulov pa to zahteva, sicer žuga odstopiti. Razširjena je misel mej narodom, da Stambulov Popova samo iz osebnega sovraštva preganja ter si prizadeva ga uničiti. Stambulovo glasilo „Svoboda" piše: „Ako knez ne potrdi obsodbe Popova, mora si poiskati druge svetnike, kajti Stambulov ni bil še in ni nobenega lutka (igrača, pupa). Knez mora potrditi predloge odgovornih ministrov, ali ako ne uživajo njegovega zaupanja, sprejeti njih ostavke in zbrati si druge, kateri bi pa na vsak način morali imeti zaupanje naroda, ker bi drugače ne mogli vladati. Če bi Stambulov odstopil, odpovedalo bi se 25 višjih častnikov službi. Večina bi potem gojila nezaupanje v kneza, pa ker se strasti naroda ne dajo brzdati, podkopan bi bil užo tako omajan položaj kneza, kakor se je v svojem času dogodilo z Battenbergom in nastali bi novi nevarni zapleti. Stambulov tu prav jasno govori, rekoč, da on ne bode nikomur igrača, ampak knez bodi njegova igračka. Nadalje je tudi zelo odkritosrčno priznanje, da je knezov položaj zelo omajan in vegast in da ni treba več nego s prstom mignoti, da zleti Koburžan črez mejo. Videli bodemo, kaj nam prinese bližnja bodočnost; govori se, da so višji krogi složni t tem, da se treba čim preje izmiriti z Rusijo.
V Italiji slavi vseučilišče v Bo-lonji 8001etnico svojega obstanka. To je pač res izredna slavnost, na katero je narod lehko ponosen. Vse visoke šole Evrope in drugih delov sveta so se udeležile po svojih zastopnikih te slavnosti. Došle so v Bolonjo tudi deputacije dijakov iz raznih evropskih vseučilišč. Slavnostni sprevod, katerega so se udeležili profesorji v togah in dijaki v mnogovrstnih opravah, bil je izredno lep in veličasten, Slavnosti so trajale tri dni in so bo jih udeležili tudi kralj in kraljica. O tej priliki imel je profesor na tem zavodu in najbolji živoči pesnik Carducci govor, v katerem veje prav krepek republikansk duh. A tega v Italiji ne štejejo pesniku v zlo, kralj in kraljica čestitala sta govorniku. V Italiji je sprejet novi kazenski zakon, po katerem je odpravljena smrtna kazen. V prvotnem načrtu novega zakona bila je tudi smrtna kazen, odpravljena je pa na predlog poslanca Mancinija, ki se uže dolgo boril proti njej. Uže mnogo lei v Italiji ne izvršujejo več smrtnih obsodeb, a sedaj so pa tudi po zakonu izključene.
DOPISI.
Iz Hrpelj 13. junija 1888, Pričakoval sem, da so od katere druge strani sporoči o tukajšnjem novem semnji; zato se mi vender dozdeva potreba omeniti nekoliko vrstic.
Znano je, da do sedaj ni bilo v Istri mesečnega semnja, a hvala Bogu, po dolgem trudu in pričakovanju smo ga vender dobili. —
Koliko vesolje bi užival oni, ki je stvar sproži), a edina še pravična smrt mu ni tega dovolila. Kmalu bode leto, kar mu je omenjena prestrigla nit živenja v občno žalovanje. Vsak bode uganol, koga mislim, namreč nepozabl jenega g. Antona D e j a k a. Kako žalostno si opazoval Častiti semnjar nekdaj veselja polno, a sedaj popolnoma pusto poslopje pokojnega. Marsikatera si cesto slišal milo vzdihnoti: „Oh, zakaj ni pokojni gospod mej nami"! Druzega mu ne moremo sedaj želeti kakor iz dna srca mu zakličcino: „Bog mu daj večni mir in pokoj!"
Drugi boritelj za naš semenj jo pa obče znani č. gosp. K a s t e 1 i c, občinski glavar; zato mu izrekamo srčno zahvalo.
Semenj jo bil prvikrat 2. junija t. 1. Le tri ali 4 dni poprej je bil semenj po novinah in ustno oznanjen, i glej ! vender si se moral čuditi obilno udeležitve in živahno kupčije. Takoj po sv. maši, ki bo jo brala v tukajšnji prijaznej cerkvici, zbralo se je veliko ljudstva od daljnih in bližnjih krajov. Sejem je trajal do oolnčnega zatona in prodalo so je brez družili stvarij nad 150 glav debelo živiue.
Omeniti je tudi, da ni še dovoljeno na tem semnji prodajati kramarskega blaga;~ zato se poživlja trgovce tega blaga, naj bo potrudijo stvar si pridobiti, ker se upa, da ne bode brez uspeha.
Zatorej dragi bratje Slovani! na svidenje 2. dan julija še v obilnejšem številu. Podpirajte nas, ker le se združenimi močmi lehk o kaj dosežemo. Znano je, da vas Hrpeljo je na državni železnici Divača-Pola in Ilrpelje-Trst. Vsak se lehko pripelje od kodar mu drago s prav malim trudom do nas. Dobi se prilično dobra postrežba in po nizkej ceni.
Še nekaj! Gospodje sfj železnične postaje nas vsako toliko postrežejo s kakšnim škandalom, ali pa humorjem. Tako so nas i na dan semnja postregli, kakor je bilo uže v Vašem cenjenem listu povedano. Kmalu jih pa mine humor, ker se sliši, da jim bode direkcija „mizerere" pela. Saj je bil vender čas, da se jo ta prepolna vreča razvezala. Prosi se in želi, naj bi se nam nadomestili s takimi uradniki, ki umejo nas in mi njih. Sedanji pa ne znajo druzega kot: „Kaj Češ?" naj si bode star, ali mlad, gospod, ali berač. Pogreb teh toliko slavnih in znanih zaniče-valcev našega naroda sporočim v kratkem in se pokaže: Kedo je surov, Nemec ali Slovenec P!*)
Gorica 10. junija [Izv. dop.] Pozve-deli smo iz Vašega lista, da je tržaško itali-jansko-telovadno družtvo napravljalo redno izletov okolico tržaško; tudi goriška „Gin-nastica", ki je znana zaradi svojih načel, napravljala je nad poldrugi mesec vsako nedeljo in vsak praznik večji izlet v slovensko okolico goriško. Da je to v nekakem sporazumljenji s prijatelji tržaškimi, jo več nego očividno ; da pa pri vsem tem naša domača, slovenska družtva šo niso ukrenola prav nič, nam ni prav umljivo. „Sokol", ki živi — bodimo odkritosrčni — uže drugo leto na papirji, se ne premakne. Vsako leto eden občni zbor, navdušeni na» govori, petje, novi projekti — in dovolj zopet za edno leto. Tudi „bralno in podporno družtvo" še ni napravilo nobenega izleta. Kaj to pomeni, nam ni znano; pač pa je razvidno, da na ta način ne koristimo naši sveti stvari. Mnogo bi imeli Se v mislih — a kaj hočemo, všeč je nekaka letargija, všeč nekaka brezdelavnost ?n gorjč človeku, ki bi hotel omeniti edno ali drugo, kajti vedno se le kriči: „Kdo jo to pisal P" — „križajmo ga" — in nikdar ne: „Čo je to res, kar se je pisalo, je nekako žalostno in treba pomoči, treba prevratka".
O zadnjih volitvah za občinski zastop se je n. pr. zopet živo razvidelo, kako potrebna bi nam bila preustrojitev „Sloge*, o katerej uže nad drugo leto ne čujemo nič; vsaj znano nam je, da je bila zadnja odborova seja takrat, ko so se imenovali dve učiteljski moči za slovensko privatno šolo — in od takrat ni niti sejo niti pre-potrebnega občnega zbora. Če so odborniki za večne čase v nekaki permanenci, nam ni znano, a čudimo se tej izvenredni prikazni, med tem ko vedno čujemo, kako zboruje sosedna „Edinost", kako so zbira njen odbor, kake prošnje itd. stavlja itd. Pa kaj hočemo, saj nam sedaj ni silne potrebe in kedar pride čas, oživi se tudi naša „Sloga".
Dobro in umestno bi tudi bilo, ko bi se uže edenkrat postavil spomenik na grobu prerano umrlega, neprecenljivega nam Fr. Erjavca in morda ob enem spomenik na grobu zaslugo polnega xVutona Hribarja. Po listih v tej zadevi od novega leta sem nismo nič pozvedeli, čeravno je umrl prvo imenovani uaš rojak 13. januvarja 1887. in drugo imenovani 8. maja 1887, Tu in tam se čuje glas, da bi bilo prav, ko bi vsaj uže edenkrat prišli do konečnega cilja. Vso čast in zaupanje dotičnemu odboru, a vedno odlašanje ni tu na mestu, saj vender ni morda tako gorostasnih zaprek, da bi se ne dale v teku mnogih mesecev in poldrugega leta odstraniti. —
Po mestu samem imamo lotos veliko manj slovenskih napisov pri trgovcih itd. kakor pred dvema letoma. Kdor ga jo imel, prebarval ga je s časom, kajti lepšo je, da živimo v slogi in prepustimo vso svojim sodeželanom, ki nam hočejo vse promeniti. Organizirani pa so tudi slednji tako, kakor še nikdar.
Če Vam pristavljam, da dobimo v kratkem v Gorici nov časopis, kateri hoče izdajati prof. bogoslovja dr. Mahnič, znani kritik Gregorčičevih in Stritarjevih proizvo-
"■J Pri vtis morajo biti ros čudno razmero in goditi ho strašno stvari; dobili amo uže celo kopico pritožeb o tub neredih od raznih dopisnikov, tudi iz kmetskih rok. Ako no bode miril, začnemo objavljati vho, kar hranimo/ potem naj bo pa trgajo. Op. ured.
dov, povedal sem Vara vse. Tako bodemo imeli v Gorici štiri liste, to je: „Sočo", ki se sedaj pridno kontiskuje, „Cvetje z vrtov sv. Frančiška", Mahničov list in „Gospodarski list", ki vedno še izhaja v Pater-nollijevej tiskarni. Pač „svoji k svojim" kličemo v „Soči- in prilogo pa tiskamo pri sosedu, ki nam je silno gorak. Uzrok temu pa ni založništvo našega prav vrlega političnega lista, marveč gaje iskati drugej.
Dovolj za denes — saj smo tako zašli v sršenovo gnezdo in pri nas jo navada, da se položi odkritosrčno mnenje „ad akta". yMi smo mi in smo srečni kakor smo! Ce pa pridemo na ta način do napredka, je drugo vprašanje. Dokler bodemo Bami sebe brez vso potrebe hvalili, dokler bodemo malomarnost in prepičlo delavnost svojo z venci krasili in to, kar je črnega svitlo-modro risali, ne pridemo do željene svrhe. Ni dovolj da pravimo: „Mi smo tukaj, z nami treba računiti. nas treba spoštovati itd.", marveč delo in vedno delo in še lo potem nas bode sosed spoštoval in z nami računil. Da bi pa sedaj, ko še nismo prav pri govedini, čeravno smo uže zaužili juho, roke navskriž dejali, ni naša želja. A pustimo to! Drugikrat več, če Vam drago. (Prosimo! Ured.)
Iz Košanščine 10. junija 1888. Žal da Vam nimam o čem drugem nego le o slabem poročati iz svojega kraja in tudi zdaj ne bode zvedel č. čitatelj cenjene „Edinosti" nič veselega iz mojega dopisa, — zatorej me obdajo neka nevolja, — da sem skoraj v zadregi.
Jaz si le domišljujem, nebi li morda boljše bilo, ko ne bi čital širni svet toliko o slabostih in nesrečah in prepiru po „časopisih" naj bi se vsa tuga, slabosti, nesreče in prepiri popolno zamolčali. A da bi nam naše novine samo ljubezen, mčd in slastice podajale, a opu-tile naj bi se vse psovke in grenkoBti te solzne doline. 0 da bi bo vse to zgodilo, takrat bi človek veseleje pričakoval novin; iz njih bi užival res le božje darove, srce bi se mu v veselji topilo. To bi bili srečni, zares presrečni časi. — Do tega časa pa Vam hočem vse edno poročati novosti tega kraja, naj pa bodo uže namazane z medom ali napolnjene se žolčem, da so le resnične. Evo Vam. -
V Čepnem vlada uže nekaj časa prepir med vaščani zaradi ovac. Tukaj je bila uže od nekdaj navada, da so vsi posestniki, ko so prodali jance, vse molzne ovce skupno molzli, mleko pa je dobil zdaj ta zdaj oni po številu svojih molznic, dotičnik si je potem sam napravil sir doma.
A letos ni več tako, ker ima podžupan toliko ovac, da lehko sam se svojega ml"ka napravlja sir; pustil je zatorej vse druge na cedilu, najel si sam za svoje ovce ovčarje, a vsi drugi vaščani so ostali brez njega, in si morajo sami ovce pasti in sira zaradi tega ne morojo napravljati. Sir se da lehko v denar spraviti, a z mlekom tukaj ni tako.
Vaščani so nevoljni zaradi take škode; to krivdo zvračajo na svojega podžupana. Cujte dalje, kaj se je zgodilo! V petek dne 8. t. m. ob 2. p. p., ko je bilo nebo jasno ko ribje oko in aolnce zelo pripekalo, ko so bile vse podžupanove ovce v stajah poleg tržaško ceate, pri „Krišci", udarila je strela v košate lipe, ter jih raznesla, in ubila celo <$redo ovac. Ovčar jo sedel kakih 40 korakov proč, tudi on se je zvrnol so svojega kamena na zemljo.
Stooajuo je bil blizu človek, ki je videl ta nesrečni prizor, pritekel je na pomoč, jol premetavati najprej ovčarja ter ga še spravil k življenji, potem je priskočil k ovcam, jih po velikem trudu še 10 oživil, vse drugo pa, 26 glav, je ostalo ubitih. —
Ta nesrečni slučaj naj bi vender pro-budil one, ki tako lehkomisolno rabijo strašno kletvino za vsako malenkost.
Domače vesti.
Za Dolenčev spomenik so darovali gg.: Anton lionne f. 2, Jakob Šnebelj 50 nvč., Josip Kodrič 30 nvč., Edvard Ajder 20 in Jakob Valenčič 15 nvč.
0 dohodu odličnih hrvatskih gostov v Trst siuo uže govorili. Zdaj doznajemo, da bodo 17. t. m. v Ljubljani in potem pridejo k nam. Glavne točko programa ono večerne zabave so:
1.	„Kohan i Vlasta", I. dio: Svatba, od dra. Fr. Murkoviča.
2.	Soloscena „Izmedju dvie stolico", po francezkom.
3.	Veliki prizor III. čina iz kralja „Leara".
4.	„Smrt Petra Svačiča" od Šenoe.
Prostor in dan zabave hočemo pozneje razglasiti v svojih in nam prijaznih tržaških novinah.
Zopet moramo slavno občinstvo opomniti na ta krasen večer, in upamo, da se ga prav obilno udeleži, da pokažemo bratom Hrvatom, da se zanimamo zanje in Italijanom, da smo tu.
Občinski svet tržaški je imel 12. t. m. tajno sejo, v katerej se je sklenolo to-le: konceptni praktikantje dr. Atilij Fruhbauer, Jakob Markič in Scipij Bru-nara se imenujo za konceptne pristave in Petru Fondi se podeli mesto konceptnega praktikanta; pristav mestnega stavbenega urada Jurij Ravber se poviša za inžinirja, pristav 3. razreda Artur Curri za pristava 2. in Hugo Boccasini za pristava 3. razreda ; dalje so dovoli osebna doklada ku-ratu mestne bolnice Edvardu Saunigu in vdovnina Elizi Dolcetti, vdovi bivšega bol-nišnišnega oskrbnika Aleksandra l5olcet-tija; poviša se plača mašinistu pri mestnej bolnici na 900 gld. ; obnovč so najemni ugovori za poslopje h. št. G3 v Kjadinu in za prostore kavarne v javnem vrtu; konečno se dovolite osebni dokladi mestnemu blagajniku J. Grablovicu in bla-gajničnemu kontrolorju A. Gianelliju.
Javna seja bode denes v soboto 16. junija ob 6. uri zvečer. Dnevni red je: 1. Predlog mestne delegacije ob občinskem nametu na hišni davek; 2. volitev deputacije, ki se ima zaradi sklad:šč, užit-ninskega davka itd. poslati na Dunaj; 3. poročilo tržnega odseka o napeljanji na-brežinske vode v mestno klavnico; 4. prošnja raznih prebivalcev z Opčin za mesečni živinski semenj ; 5. prošnja nekaterih ribičev za preložitev sedanjega ribjega trga pri sv. Jakobu; 6. prošnja za izredni kredit za nujna dela v državnej obrtnej šoli; 7. predlog načrta za urejenje starega mesta in ulice Cavana; 8. predlog mestne delegacije o zgradbi hlevov in klanic pri poslopji „Ferdinandeum" ; 9. predložitev računa mestnega carinskega urada za leto 1887.; 10. volitev upravnega in nadzoro-valnega svdta za isti urad; 11. predloga računa za leto 1887. o deželnej dokladi na žgane pi jače v koperskem okraji; 12. predložitev glavnega izkaza dohodkov za klavne pristojbine leta 1887. ; 13. račun dohodkov mitnic v letu 1887.; 14. predlog mestne delegacije za ustanovljenje 6 novih mest za veroučitelje na ljudskih šolah; 15. prošnja za dovoljenje kredita za napravo novega pohištva v novej Ijudskej šoli v starem mestu in 16. uloga tržaškega družtva „Trannvayw o zakasnjenji zgradbe progo iz Trsta v Barkovlje.
Križanac vskresnol. Pred dvema|dnema je prinesel list „Mattino" novost, da je Anton Križanac, deželni poslanec isterski in tržaški — umrl. To vest so takoj posnele še druge novine. Pozneje se je doznalo, da je Križanac sicer nevarno bolan, a vender da še — živi.
Ob ustanovitvi ljudskih šol v tržaške] okolici nam piše prijatelj našemu listu iz Predloke: Prva ljudska šola v okolici tr-žaskej se je osnovala v S k e d n j i leta 1789., na Prošeku leta 1790. in na O p č i n a h leta 1805. ; pozneje na K a t i-nari in v Bazovici.
Hvaležni smo g. dopisniku na teh podatkih, ki bodo morebiti pobudili našo gg. učitelje iz okolice, da nam pošljejo iz svojih šolskih kronik, katere izveBtno vodijo, vsaj starejše tvarine o šolah, v katerih poučujejo, da bi nam bilo mogoče zbrati kratko zgodovino o prvotnem početji ljudskih šol v tržaškej okolici in o njih učiteljih. Šolske kronike so neizrecne važnosti, zatorej naj nikdo izmed gg. učiteljev ne zamudi pridno nabirati dat o svojoj šoli, da lehko naposled sestavi celo zgodovino in da mu je moči potem po-streči s potrebnimi podatki zgodovinarju, ki bi jih potreboval.
Iz Kopra se nam piše : Pred c. kr. poverjenstvom pri koperskem učiteljišči napravili so preteklega meseca maja skušnjo usposobljenja za meščansko in ljudske šole pričujoči učitelji in učiteljice : Vlah Josip za meščanske šole iz matematiko in naravopisja s hrvatskim učnim jezikom, iz nemščine kakor predmet; Jelušič Ernest za hrvatsko ljudsko šole z odliko, iz nemščino in italijanščine kakor predmet; Ciotti Josip za hrvatske ljudsko šole; Rajčič Anton za hrvatsko ljudske šole in iz italijanščine kakor predmet ; Tereza Sošič za slovenske ljudske šole, iz hrvaščine kakor predmet; Fran Delcott, Dra-gotin Mahnič, Josip Rustja, Josipa Jug za slovenske ljudske šole; Katerina Luz-nik, Michioli Marija za slovenske in italijansko ljudske šole ; Perdich GiBela, Sre-broth Angelina, Clemencich Cecilija za italijanske ljudske šole; Debelak Miha iz veronauka ; Tereza Foa, Fani de
Schwarz iz nemščine kakor predmet. Italijanski učitelj, kateri je želel se usposobiti za hrvatske šole, vztegnol se je. in učiteljica Italijanka za meščanske Šole obolela je tekom ustmenega izpita in zaradi tega se je vztegnola.
Vinska razstava v Trstu se vedno bolje obiskuje. Vzlasti zvečer se zbira nebrojno število odličnega občinstva v krasnih dvoranah in uže denes se more trditi, da bodo gmotni uspeh sijajen. Posebno se hvale izdelki Giannana in pl. Prandija, dalje likver nemške tvrdke E. A. Arp in razna izvrstna iaterska vina gg. Wagner in dr., Baseggio, G. Carbonaio, Calogiorgio in dr. Povprečno obišče razstavo vsak dan okolo 1000 oseb, med katerimi je mnogo tujcev.
Statistika umrlih. Od 3 do 9. t. m.
je umrlo v Trstu 90 oseb in sicer 52 možkih in 38 ženskih. Po starosti jih je bilo 15 do 1., 21 do 5., 11 do 20., 6 do 30., 7 do 40., 13 do 60., 13 do 80. leta in 4 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 22 oseb manj. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 29-99.
Kozice se bodo stavile brezplačno v Trstu in okolici meseca junija in julija v nastopnem redu : V mestu (dr. V, Tedeschi) v zavodu v ulici Androna dell'Olmo št. 1 razven ob nedeljah in praznikih vsak dan od 1. do 2. p. p. in v mestnej telovadnici (Via della Valle) popoludne od 5. do 6. zdravniki: dr. F. Coduri v ponedeljek 18. t. m., dr. L. Ilorn vtorek 19., dr. E. Zam-pari v sredo 20., dr. L. Janovitz v četrtek 21. in dr. A. Costantini v soboto 23. t.ra.; dalje v okrajnih ambulaocah: dr. A. Turk pri sv. Jakobu, dr. F. Sterle v Farnetu, dr. G. Fano pri sv. Ivanu, dr. C. Sapun-zachi pri sv. Ani, vsi od ponedeljka 18. do sobote 23. t. m., konečno v okolici v šolskem poslopji dotičnega kraja od do ure zvečer in sicer : v Škednji dr. E. Sapunzachi 25. in 26. t. m. ; na Kati-nari dr. F. Sterlo 28. t. m. in 6. julija; v Barkovljah 28. in 30. t. m. ter 1. julija, v Rojanu pa dnč 25., 26. in 27. t. m. dr. Florio ; dalje dr. M. Szirmay 18. in 19 t. m. na Opčinah, 20. in 21. v Trebčah in 22. ter 23. v Bazovici ; dr. Susa pa 18. in
19.	na Prošeku in 20. ter 21. t. m. pa v sv. Križi.
Nečloveška mati. 28-letna krušarica Marija Godina, po domače „Morlakova" iz Skednja je porodila dno 29. aprila t. 1. krepko dete, katero je pa takoj zadušila ter jo vrgla v stranišče.
Nespreten voznik. Mlekar Zanier iz sv. Marije M. zgornje je vozil po ulici Acquedotto tako hitro in neoprezno, da je podrl 9-letnega učenca, katerega je kolo na levej »nogi poškodovalo. Neopreznega mlekarja so prijavili policiji.
Deželni zbor kranjski je sklican na
20.	t. m.
S Tolminskega se nam piše: Frana Skočirja so potegnoli pri sv. Urhu mrtvega iz Soče; ne ve se, zakaj se je šol hladit v Sočo; menda jo to znamenje časa. — Mlada gospa v Tolminu se je zelo ožgala; kuhajoča kavo sb špiritom se po neprevidnosti ožge po obrazu in lasje so jej zgoreli.
Slavnost štiridesetletnega vladanja
Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Frana Josipa I., napravijo skupno briska družtva namreč: Slovenski jez, Čitalnica v Koj-skem, Katoliško bralno družtvo v St. Flo-rijanu, Slov. čitalnica v Cerovem, Bralno družtvo v Kozani, Vinarsko in sadjarsko družtvo za Brda, — sč sodelovanjem drugih briskih rodoljubov dne 24. junija 1888. v Kojskom na grajskem dvorišči blagorod. g. Jan. Kumarja. Razpored: 1. Slavnostni govor. 2. „Cesarjeva kantata" Hribar-Iiaydn; možki zbor z godbo. 3. „Briških Slovencev pozdrav svojemu cesarju", po S. Gregorčiču; deklamacija. 4. „Slovan na dan", Volarič; mešani zbor. 5. „Avstrija in Slovenci", govor. 6. „Jadransko morje", Ilajdrih; možki zbor. 7. „Slovenija zvesta", prizor. (Osebe: Slovenija, Avstrija, Irredenta, Hčerka Slovenije, Dvorna dama Avstrije, Brambovci, pova-joči, „Br. budnico".) 8. „Slavjanka", Carli; mešani zbor z godbo. 9. „Štruklji", šaljiv prizor. 10. „Naprej", Jenko; možki zbor z godbo.
Začne so slavnost po blagoslovu, ob 4 popoludne. Po dokončanem razporedu začne ,banket" in svobodna zabava z govori, petjem, godbo in umotalnimi ognji. Ustopnina k slavnostni nbesedi": 20 kr., Bcdež: 10 kr. Ustopnina k banketu: 1 gl. Kdor so misli udeležiti banketa, naj to blagovoljno oznani g. Jan. Kumarju, graj-ščaku v Kojskera vsaj do 20. junija.
Ako bi vreme ne služilo, so odloži slavnost. Ker je ta slavnost za Brda važna,
je velespoštovano občinstvo z iskrenostijo vabljeno k obilni udeležitvi.
Slavnostni odbor.
Občinski svet goriški je aklenol ustanoviti v spomin 40-letnice vladanja Njeg. Veličanstva cesarja Fran-Josipovo otroško zabavišče, ter dovolil v to svrho 10.000 gld. Tudi nova topniška vojašnica ima so imenovati „Fran-Josipova vojašnica". Obo zgradbi se odpreti dne 2. decembra tek. leta.
Stari bankovci po I gld. od 7. julija 1866. se menjajo samo še do 30. junija t. I. pri finančnem ministerstvu na Dunaji in sicer se mora uložiti kolekovana prošnja. Po 30. juniji se ne menjajo nikjer več.
Slepar. Odpeljali so na Dunaj v zapor trgovca Maksimilijana Minka iz Durschaua, ki je imel svojo trgovino v llombaji in osleparil razne dunajske trgovce za preko 26.000 gld. Pobognol je zatem v Evropo, toda zasačili ho ga v Trstu na parniku „Titania".
Splašena konja. Na obali Orumula sta se splašila konja tram\vaya pred mimo-vozečim hrpeljskim vlakom, odtrgala uprego in dirjala v divjem teku do sv. Andreja, kjer so ju železniški uradniki ustavili. Kočijaž je padel raz voz in ae na levi nogi hudo poškodovali. Odnesli so ga v bolnico.
Policijsko. Neznani tatovi so ukradi raz vrata hotela „della Ville" električni zvon vreden 15 gld. — Težaka Antona Brandolina so zasačili baš ko je prodajal 7 kg. ukradene kave. Blago so mu odvzeli in njega odveli v zapor. —■ Težak Just Segulin, ki je bil uže večkrat izgnan iz Trsta, znal se je dlje časa policiji skrivati. Stražniki pa so ga našli v ulici Berga-masco, ali Segulin jo pobegnol. Ujeli so ga šo le pri rocolskem potoku, ker ni mogel več dalje.
Sodnijsko. Javni atrežaj Miha Pontoni je dobil tri tedne ostrega zapora, kor je poneveril nekemu gospodu 60 gld. — Seljak Anton Koradin iz Kopra jo bil obsojen zaradi javnega nasilstva na 4-mesoeni zapor.
Tržno poročilo.
(Cene bo razurao kakor se prodajo na debolo blago za gotov donar).
Cena od for. do for.
	100 K.	124—	126—
ltio biser jako lina .	n	104—	106—
Java „ „ .	»	103.—	107—
Santos Ona.....	n	90—	92—
„ srednja . . .	n	85—	87—
Guatomala.....	n	95—	97—
Portoricco.....	B	108.-	112—
San Jago do Cuba .	n	124—	126—
Ceylon plant. fina . .	n	116—	120—
Java Malang. zelen a .	it	92—	93—
Cainpinas.....	t!	—. —	——
Rio oprana ....	B	104—	10G—
	11	91 —	93—
„ srednja ....	n	86—	83—
Oauia-lignea v zabojih . .	n	28—	29—
	i»	390—	410—
	n	21—	23.—
	n	97—	98,—
	it	78—	74—
	1»	»6—	87.—
	T)	3J—	31—
Petrolej ruski v sodih . .	100 K.	0.75	7—
„ v zabojih .	»	H.25	—. —
Olje bombažno amerik. . .	n	H7.-	38.—
Lecco jodilno j.f. gar. .	D	40.—	41.-
dulmat. 8 certifikat. .	„	43.-	44—
namizno M.S.A.j.f. gar,	n	— .—	—.—
Aix Vierge ....	„	68.—	70. -
	*	04.-	05—
	t	550	5.75
dulmat. h cert. . .	»	6.-	6.25
Smokve puljosko v Hodih .	n	—	——
„ v voncih .	M	12.50	13—
Limoni Medina......	zaboj	5.--	7—
Pomeranoe sicilijansko . .	„	6.-	8.-
Mandlji Bari I.a.....	100 K.	71.-	72.—
dalm I.a, h cert.	n	75.—	76—
Pignolli.........	n	74.-	7U—
Riž italij. najlinoji • • • •	it	19.5U	20.50
„ srednji . . . .	n	17.50	18.50
Rangoon extra ....	«	13.25	13.75
» Ia.....	»	U.ttO	11-50
I I.A ....	»	IU.75	11 -
Sultanine dobro vrsti . .	n	33.—	35.—
Suho grozdje (opaža) . . .	N	25.-	20—
Cibebc .........	„	15—	16—
Slaniki Yarmouth I.a . . .	Bod	—,—	—.—
Polenovko srodno velikosti	n	35,—	36.—
veliko.....		32—	33—
Sladkor centrifug, v vretah			
h cortifik. . . .	100 K.	34.75	—.—
FazolCoks.......	M	14.75	15—
		_ .—	—.—
svetlorudeči ....		12. -	12.25
temnorudoči . . . .	a	11.50	11.75
		12.75	13—
		—,—	—.—
		— .—	——
zeleni, dolgi ....	n	- —	— —
„ okrogli . . .	„	—. »	—.—
mešani, štajerski . .	jt	—.—	—.—
		60—	Ml—
		9,68	&8B
		3.S9	4.10
	n	2.32	3.21
Lee, tratui kub. S.....		-.38	-.34
Oglje..........	a	2.45	2.70
Deželno patrijotično družtvo
rudečega križa za Trst in Istro
vabi svoje ilanove na
IX. redni občni zbor,
ki bode v sredo 20. t. m. ob 11. uri d. p. v malej borznej dvorani.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o računu za upravno leto 1887. ;
2.	poročilo pregledovalne komisije;
3.	dopolnila volitev enega odborovega člana do konca volilne dobe 1887-1889 (§ 13. pravil);
4.	volitev progledovalne komisije za leto 1888. (§ 19 pravil).
Zahvala.
Za mnogo dokaze najsrčnejšega sočutja za časa bolezni in za mnogobrojno vdeležitev pri pogrebu našega nepoznbljivega očeta ozir. tasta gosp.
JAKOBA D U J CA,
posestnika In malinarja,
izrekamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zalivalo.
Žalujoče rodbine.
Poslano.
Voda za pranje konj
za jačenje pred in po velikem trudu in pred šolanjem za dirke je vsled mnogoletnih izkušenj
Kwizde c. k. pr. restitucijonalni cvet	l/V I Z X? Trn
ter opozarjamo na dotični oglas na tej	^ j , j. .
strani denašnjega lista.	(b)	. C" r'. 12 ^ PrIV* t
restitucijonalni cvet
(voda za pranje konj)
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jačenje pred in po velikem trudu in podeli konju posebno vztrajnost o dirkah itd. — 1 steklenica gld. 1.40.
K W I Z D E
korneuburški živiiiorejnl prašek
za konje, goveda in ovce.
Ako se daje živini redno Živinorejni prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Kwizde krepčajoča krma za konje in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim so kopitom. Lonček f. 1.25. Kwizde lćp za kopita (umeteljni
rog). 1 d rožič 80 kr. Ktvizde c. kr. pri v. prašek za cles-
infekcijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno srodstvo za vezanje gnojne soli. — 1 omot po i/a kg. 15 kr.; i/» zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. Kav iz de svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.20, mali 63 kr.
Kwizde milo za pranje domače živali, kositrova škatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60.	4—1 (B)
Dobiva se pristno:
, , ., , . „	„„ ,.,.,1 V Trstu v 1-ka-riah g«.: C. Zanetti, P.
polumesecnik, obsezajoc po 16 velikih Prendini. G. B. Foraboschi, Ed. pl. Leitenburg, stranij, razpravlja kulturna in politična vpra- Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasini, I. Sanja slovanska, opisuje važne dogodke iz Serravallo. na d e b e l o in izvožnja pri O. Th »l«T,kih krajev naznanja vaJnojSa ^^JVi^S^, KpT slovanska književna dela in prave slovan- c., H. Hirsch, J. Heimllcher, J. Klrchner, Fran ske časopise ter objavlja tudi boljša lopo- j Mell, bratje Zernitz; na drobno v lekar-slovna dela slovanskih pisateljev v slo- na,l> dobolo po v^oli večjih mirodilni-venskem prevodu. So.md.iki so listu od -I-L™'«ttJ?CSS",U' " ** *** hem Slovani iz raznih delov slovansko zemlje. Cena je nenavadno nizka.
Naročnina znaša:
za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četraletno 70 kr.
Naročnina so pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodno tiskarne" v Ljubljani.
Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle.
Uredništvo in upravništvo Slovanskege Sveta.
Oznanilo.
Oznanja so slavnemu občinstvu, da bode od zdaj naprej vsako leto
na dan sv. Ivana 24. junija v Boljunci
(v koperskom okraji) novi semenj, posebno živinski, vseh poljskih orodij in ostalega.
„Slovanski Svet/'
Dubrovniku, Spletu in Zadru.
Da se varnje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w iz de preparate in da se pazi na gorenio varnostno znamko.	*
Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Franz Jrtli, Kwizda,
c. kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdruvni.ško proparate.
PRI JULIJU GRIMMU
eležniknr, Barriera Vccchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizko cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani ud f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
+
Tako] delujoče.	Uspeh zajamčen.
Neizogibljivo !
Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči
ROBORANTIU M
(sredstvo za bradorast) breuzpeŠen ostal. Tsiko tudi sigurno deluje proti plešivo"»ti, izpadanju laseh, maholjicnm in osed'jnji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gld. 1.50. Steklenice za poskus po gld. 1 — prodaje
J. Grolich v Brnu,
V TRSTU pa S ttno A Praxm(trer in P. Prendini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GOBICI
lekarničarja (Jristofoletti iti Pontoni, A. Her-manek. drogar — na REKI J Gmeiner, lekar - v CELJU Ph i 16 - v MARIBORU J Martinz
— v GRADCU K. Rotn, Murplatz 1 £PF> Tam se tudi do hi Eau de H6TJ0, iztočno sredstvo l'-pote, kutero i/drži svežost in belost kože.
MLEPARIJA !
Marijaceljskc
žefodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boloznih na želodcu Neprecenljive dobrote je poHebno vpliv njihov pri notočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nom kataru, goročiče (r/avci) pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici jo z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varliu".	53-53
I>r. Brady Krenmler,
Morava
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju Rla-soletto ali' orso nero in Seravallu blizo staroga sv. Antona

Debelost, medlost hr po novej metodi gotovo odpraviti. Vse kožne bolezni, kot fciinte, žoltina, ogrel, pege, rudeče nosove in roke, bolezni las f-e radikalno ozdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazil se zmiraj odstranijo. V vsakem kozmetičnem praSanji daje se svet,. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če s« vs« obširno poroči in se priloži marka za odpis v pismu z naslovom:
_ „Hygiea-0fficin" Breslau II.
Najnovejše
letno blago
iz prave ovčje volne
pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka
J. W. S IE G E L
BRNO Briinn.
Gospodje krojači, kateri še nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega biaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name.
Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko.
30*9^0
Pozor!
Naj uljudnoj o oznanjam p. n. tržaškemu občinstvu, da sera ^ z lO. junijem t. 1. odprl na "trgu. deli© Legna r
A^l št. 10 v Trstu svojo zalogo z vsak dan dvakrat
U svežim, neposnetim mlekom
in se smetano z Notranjskega, z namiznim surovim maslom in s finim namiznim sirom, z jajci, se zaklano in očiščeno ku-"^retino itd.
^/s Zagotavljajo v e d n o t o č.n o in ceno p o s t r e ž b o, se M preporočam v obilen obisk.
A. Lavrenčič,
prodaja mleka izpod Nanosa.
ZBIRKA
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
»S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar. — Odobril br. Edvard Beneditič,
nadzdiavnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobi so pri „Narodnej Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
5« U
E-
A
22 tz
vsi
: o rs '11
o1
! rš • H
, * TL
bc i-o -
•"'Ca e« rs rt m 'i
Č, rt
rt ^ Sz ^ ^
rt S tt 3
•S o i* a
rt o u
»-•a
v -p
'5* N
— o -cj -a c;
« rt .S .S ^ c
® 'V S -S
O "S
-i o G
^ rt" a s
s.s
oT 7
X rt
5 ^
E rt
rt n
bij ^
Mlatilnice ^ čistilnice
za žito, slamoreznice in drugi stroji vsake vrsto, orodja in priprave, se dobivajo pri
SCHIVITZ & COMP.
(Živic i družb.)
v ulici della Zonta v Trgti. Pripravljene so tudi užo tiskalnice in me-stilnice za vina itd.
^f LODČEVA ESEliCA
^t'r lekarjjPlCCOllja
ni nikakor sredstvo, ki skoraj raetrga črevesa in sili naravno i jih it»-lovunj«! Mar-vh2 ta esenca je polajievalna p> vender gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša tioiranin lelfHn^t de'ovanja in t, d> j ne : škodi črev-gom nikdar, če bi -e ši toliko časa zavživiila. Ona o/d avlja vse obolelosti želodčeve in telesno, vranične in jetrne bolezni, kakor posebno clat<> Žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgo-trajnjočo drihko viiled pokvarjenih dreves, in je povrhu najuspešnejšo sredstvo zoper tzliste pr. otroc.h. — I*d lovnt<di jo pošilja v zabnjgkih po 12 steklemu 7a 1 pl. 36 kr ; poštne stroške trpe p n naročniki.
V Trstu: Biasoletto, Ponto Rosso; Ed
El. J^ei tenburg, Giardin Puhlico,-G. pl. leitenburg, Piazza S. Giovanni; Foraboschi, lekarna »al Cammello«, Oorso; Piociola, Piazza Barriera Vecch a; Poz-zetto, Palazzo del Moyd; Praxmarer, Pa-h<zzo Munlcipale; Prendini, Pa azzo Mo-dello; Ravasini, Piazza della Stazione; Ro-vis Piazs* della Legna; Saravnl, zu magistratom; Serravallo, Pinz/a Cavana; Suttina, lekarna »Liprandl«. Piazza della D 'pana; Udovich'h, Via Farneto; Xico-vich, Via S. Niecol6; Zhn^tti, Vi. Nuova.
Zgubljene in oslabljene
liio/ke moči in nezmožnost
Gotov pripomoček 1 Vsakdo s* popolnoma ozdravi z gentalnim ogljenčevim slapom
brez naslednih notranjih ner dov na gotov način in za vemo, Sestokrat celo v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeške} dobi, kakor tudi poluoije s prijetnim, nečutenlm zunanjim zdravenjem. — Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniški strokovnjaški spisi, na tisoče zahval od popolnoma ozdravelih osob, svetujo vsem bolnim rabo ogljen-čevega slapa, ki gurantirn gotov in trajen uspeh.
Pod pol o a pripravu •/ dotičnim poukom in zdravniškimi spričevali for 5.MO Pri pošiijatvi se dobro pazi, da se ne spozna kaj z voj zadržuje in od kod prihaja. Zavod za ordinacijo za tajne bolezni;
l>r. Karol Altmann
Dunaj VII. Marlaliilf^rstrasse 70 Dunaj.
„Kmetovalec"
je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „Kmetovalec" prinaša poljedelske, Uvinarske, vinarske in drage članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete. „Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za gg. učite/je in knjižnice ljudskih šol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse iiiVe številke tistega (etnika.
t »n.ih I Muka nj. UnUHl! >J-	Z"?	TJ!
„ Vrtnar"
je list s podobami, ki prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj.
Lastnik pol. družtvo ,,Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.