56. ifemiKo. o Ljubljani, g petek 9. marca 19Z3. Leto LUI. 'V Izhaja vsak dma popoldne, lsvMaUi nedelje ln prualke. terati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst * 1 D 50 p, večji inseratl peUt vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži mmm^ zm. odgovor. 0»*uTnl*tvo „S1ot. Naroda" ln „Naredna tiskarna* šnallora nliea st 5, pritlično. — Telefon it. 304. Uredništvo „Slov. Narai*" »nanevi ulica M. 8« I. nadstropje Talnfam Mor. S4. Dopisa sprofema la podpisana ln sadoseno Rokopisov sej m vrata. Posamezna Številke: v Jugoslaviji vso dni po Din 1"— v Inoaomsttfii navadna dni Oln 1, nadalje Din 1*25 Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod** velja: v l.jiibli«nl | po posti V la*zCTBStr* 12 mesecev Din 120*— Din H4'— Din 216-— 8 m ..».«• , oO — . 72 — . 108 — 3 a . 30— m 36"— . 54 — 1 « ..«•■• . 12"- . 18~ Pri mofebftsem povišanja se inr* daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj poiljejo v prvič naročnino vedno po nskarnia*. Na samo pismena naročila brez poalatve dentria se te moremo ozirati. TRST IN REKA. Trst pretresa nova nervozncst Povod za njo je dal sestanek paritetne komisije v Opatiji, ki ima nalogo, da končno uredi reško vprašanje in da reškemu pristanišču novega prometnega življenja. Pretekli teden so naglašali italijanski listi in politiki v Trstu, da ima biti Trst trgovska predstraža v novi trgovini med Italijo in Jugoslavijo. Danes pa se že strašijo pred mislijo, da utegne na novourejeni reški promet prinesti Trstu in njegovi bodočnosti ogromno škodo. Trst ubijajo Benetke, odkar je prišel pod streho italijanske domovine, in sedaj se bliža za Trst nov udarec z vzhodne strani severnega Jadrana. Trgovski krogi menijo, da stvar glede Reke ni tako nedolžna, kakor jo slikajo nekateri njihovi gospodarski politiki, izvajajoč, da nova Reka nikakor ne bo prinašala Trstu škode, marveč bo le pomagala pritegniti in urediti promet Jadrana s širokim njegovim zaledjem. Tega docela ne verjamejo, toda s strani, ki misli, da je poklicana, tolažiti Trst, in mu dajati nove vzpodbude, prav te dni poudarjajo z vso silo, da se Trstu nikakor ni bati za svojo prihodnjost. Treba le presojati položaj čisto objektivno in mirno. Reka in Trst iščeta poti, da pridobita svoj izgubljeni trgovski teritorij nazaj, in sicer tako, da si pri tem ne bosta delala konkurence, marveč kar gravitira proti Reki, pojde s svojim prometom na Reko, in kar gravitira proti Trstu, pojde s svojim prometom na Trst. Mislijo, da bo precej tako, kakor je bilo v predvojnem času. V urejeni Reki vidijo le obnovo nekdanje jadranske trgovine in trgovske delavnosti, ki je bila pred vojno v Trstu tako živahna. Res je. da se sedanja pogajanja tikajo v prvi vrsti Reke, ali v obsežnejšem ozira zadevajo vse trgovsko življenje severnih krajev in so vsled tega za Trst največjega interesa. Treba pa je predvsem trgovskih odnošajev z iuiro slo venskim zaledjem, ki je prvi del onega velikega zaledja, katero si hočeta osvojiti Trst in Reka. Nadalje modrujejo, da mora priti po prizadevanju tržaških krogov in rimske vlade med Trstom in Reko do nekake medsebojne odvisnosti v trgovini z zaledjem. Sedaj imajo pasti vse umetne ovire med Italijo in Jugoslavijo in priti ima do ugodne tarifne politike. Italijani pravijo, da se je treba pri tem spomniti okolnosti, kako jim je Škodovalo to, da se Jugoslavija ni bila pridružila takozvani jadranski železniški tarifi ne napram Trstu in ne napram Reki. To je onemogočalo dobre trgovske stike z Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko in tako je bil Trstu odvzet silni koeficijent v boju s severnimi pristanišči. Postaviti se ima nekaka enakost med pristaniščema v Trstu in Reki, kar da sta sestanek v Opatiji in baš pričeto trgovsko zborovanje v Rimu. Tržačani sodijo končno, da je čas zelo drag in da bo Jugoslavija to upoštevala ter 1 :tcla storiti vse, kar bi radi dosegli za svoje življenje. Tržaška skrb za bodočnost je povsem razumljiva. Oni, ki gledajo globlje, vidijo, da italijanska vlada sicer skuša ščititi Trst, toda tega ne more storiti v taki meri, da bi Trstu zaščita res kaj zalegla. Tu je Genova in tu so Benetke, ki sanjajo o vzpostavitvi nekdanjega beneškega sijaja na Jadranu in je radi tega že donel v Trst oster klic, da naj se vda novim razmeram, s čimer se je hotelo reči, da naj Trst opusti vsako misel, da se mu povrnejo morda stari časi, ali da nastanejo še boljši, potem pa hoče Reka tudi doseči svoje stare čase, če ne še boljših. Italijanska vlada brez dvoma misli bolj na Trst nego na Reko. Pa tudi jo tržaški prizadeti krogi vedno spominjajo na njeno dolžnost, ki jo ima do Trsta. Tako je v zadnjem zasedanju italijanskega parlamenta neki govornik proti santmargheritski konvenciji rekel, da Trst ni zadosti zavarovan pred konkurenco Reke. Tržaški trgovci so pred kratkim predložili rimski vlad? novo spomenico, proseč zaščite Trsta pred Reko in izposlovanje jugoslovanskega prometa preko Trsta za Dalmacijo. Italija sicer res trosi velike svote za Reko, ali ko so n. pr. trgovci z Reke prosili italijansko vlado, da naj svojo jadransko tarifo, ki velja za Trst, razširi tudi na Reko, je ostal predsednik Mussollni gluh na obe ušesi. Po tej tarifi stane prevoz blaga z Reke n. pr. do Dunaja 300 lir za vagon več nego prevoz jednakega blaga i7 Trsta na Dunaj. Tako ima Italija velike težave s svojimi severnimi jadranskimi luka-mi, med katere prešteva, čisto po nepotrebi, tudi reško. Ako bi bila Italija pustila Reko lepo na miru. bi bila Reka že danes cvetoče morsko pristanišče in v tem slučaj j bi bilo bolje postlano tudi Trstu nego mu je sedaj. Italija sama preveč meša se- verno jadransko vprašanje in. kakor kaže sestanek v Opatiji, še sedaj ni prišla do pravega spoznanja, kako se mora urediti severni Jadran, da bo prav tudi za prizadete Jugo-slovene in ne le za velenacijonalno italijansko politiko. Ta brezmiselna politika se je vsedla sedaj na Baroš in Delto in od tam hoče, kakor se zdi, napraviti nov nered na severnem Jadranu, ki prinese lahko Reki pogin, Trstu pa tudi ne bo prav nič koristil. Brez zadovoljne Jugoslavije ne bo življenja in prometa ob Jadranu in zlasti ne na Reki in tudi ne v Trstu. Komisija ? Cpatiji razmotriva baroško vprašanje. ITALIJANI NE GDNEKUJEJO GLEDE BAROSA- PETA SEJA PARITETNE KOMISIJE. (Oticieim komunike.) — Opatija, 7. marca. (Izv.) O današnji seji paritetne komisije, ki se je sestala danes zvečer v rdeči dvorani hotela »Reginac, je bil izdan ta-le oficijelni komunike, ki veli: »Danes je bila peta seja paritetne komisije. Prisotni so c H vsi člani obeh delegacij in generalni tajnik senator C a s a 11 i. Predsednik komisije senato Cuar-tieri potrjuje začetkom svoje v imenu italijanske delegacije ugovor, ki ga je dala italijanska delegacija na sobotni seji komisije dne 3. t. m. kot odgovor na rezervo jugosSovenske delegacije, to je: smatrati je izpraznitev Sušaka za popolnoma zadovoljivo t smisle odredb, na&ajajočih se v santmargheritski konvenciji, k: jasno in bistro govori samo o izpraznitvi Sušaka, nadalje je smatrati, da to odgovarja tendencam santmargheritske konvencije, po kateri se imajo vršiti razprave o vseh raznih vprašanjih istodobno, o vprašanjih, ki so navedena v členu 4. gorenjega sporazuma in katera vprašanja imajo medsebojno politično U In lit* u važnost. Predsednik delegacije kraljevine S. H. S. dr. Rvbar odgovarja: z ozirom na to, ker še niso dospela nadaljna navodila njegove vlade, ni v položaju dati drugačne izjave, kakor je ona, ki jo je bil podal na seji dne 3. t. m„ obenem pa si pridržuje pravico, da to stori na bodoč; seji paritetne komisije. Pred zaključkom seje je paritetna komisija odobrila nekatere sporazume glede prometa med Reko in Sušakom. — Opatija. 7. marca. (Izv.) Z ozi-rom na sedanji položaj v paritetni komisiji in na današnji večerni njen komunike je lahko sklepati, da normalni promet med Reko in Sušakom ne bo še tako kmalu vzpostavljen. Zadevna pogajanja za vzpostavitev in olajšavo prometa se bodo gotovo deij časa zavlekla in je torej pričakovati, da bo sedanje stanje v prometu med Sušakom in sklepati, vstraja italijanska delegacija na stališču, da se Delta in Baroš mogoče izpraznita šele po popolni vzpostavitvi prometa med Reko in jugosloven-skim zaledjem. PREDSEDNIK NAŠE DELEGACIJE BO POZVAN V BEOGRAD. — Beograd, 8. marca. (Izv.) V zunanjem min. se vrše z ozirom na položaj v paritet, komisiji neprestane konference med zunanjim ministrom in takozvano posvetovalno komisijo. Snoči je bila razširjena vest. da namerava vlada poklicati predsednika naše delegacije dr. O. Ryba?a v Beograd, da sam osebno obširno in objektivno poroča o položaju v paritetni komisiji in o tendencah, ki iiii zasledujejo Italijani. Pri tej priliki pa poda dr. Rvbaf tudi poročilo o dosedanjih usoehih rimske konference glede Južne železnice. Ostali člani nase delegacije ostanejo v Opatiji v svrho kontrole in informacij o dogodkih na Reki. DR- RVBAR SE ČUDI ITALIJANSKI RAZBURJENOSTI. — Opatija* 7. marca. (Izv.) V razgovoru s poročevalcem >Corriere deila Sera« je rekel naš delegat dr. Rvbar: Čudim se, ko slišim, da je z naše strani formulirana rezerva napravila neugoden vtisk. Ponavljam, da streme naše intencije po sporazumnem nastopanju, da se izrabi ves trud v svrho. da doseže naše delo one rezultate, ki si jih želita obe strani. Mi nismo nameravali nič drugega nego samo potrditi to, kar smatramo za svojo pravico in kar Italijani dobro poznajo od časa, ko so podpisali rapallsko pogodbo. Zato pa bi ne smela naša rezerva nikogar presenetiti m ne more napraviti nevšečnega vtiska. Po naši sodbi nima ta rezerva nikakega posebnega značaja. Mi hočemo, da se delo nadaljuje in se čas ne izgublja. V resnici smo že zahtevali, da naj izvedenci v pristaniških stvareh brez drugega nadaljujejo svoje delo. Tako se pospeši upostavitev železniškega prometa, ki se zaradi okoliščine tehničnega značaja ne more pričeti, predno ne pri- Reko trajalo« gotovo mesec dni. Kakor j čne funkcijonirati reško pristanišče, Če je iz gorenjega oficijelnega poročila tudi v malem obsegu. ITALIJANSKI TISK IN POSVETOVANJE STROKOVNJAKOV NA REKI. ITALIJANSKE OFICIJELNE IZJAVE. — Rim, 7. marca. (Izv.) Italijanski tisk z nekako prihuljeno hladnokrvnostjo komentira rezervo jugoslovenskih delegatov v vprašanju Delte in Ba-roša. Italijanom je zelo mučno, da se niso popolnoma uresničili njik načrti, vendar izjavljajo italijanski delegati, ki sodelujejo na konferenci za sklenitev italijansko - jugoslovenske trgovinske pogodbe, da nastale kontroverze med obema delegacijama v Opatiji niso nepremostljive in da ne bo nikakih težkih posledic Mussolini pn kategorično zahteva od Beograda, da se mora promet med Reko in zaledjem upostaviti tako.i po izpraznitvi Sušaka. To je med obema strankama še vedno sporno. »Messaggero« zahteva v odločnem tonu. da mora Jugoslavija v prvi vrsti pokazati dobro voljo za sporazum. List pa dalje izraba upanje, du se paritetni komisiji v Opatiji posreči upostaviti normalno življenje na Reki v smislu santrnargheritskega sporazuma. Italiji stori vse, da se izvrši sporazum med Beogradom in Rimom; da nastopi med obema državama prijateljstvo. V vseh krogih pa je splošno pozornost vzbudilo oficijelno poročilo, priob-čeno v »AgenzijI Voltac. To poročilo veli med drugim: M": .: zunanjih zadev je odposlal italijanski delegaciji v Opatiji navodil?, da ir??a kljub jcgoslo-venski rezervi v vprašanje Delte in ha-roša nadaljevati posvetovanje. Dalje upajo Italijani, da bo jugoslovanska delegacija umaknila svojo rezervo, nanašajoč, da rezerva jugoslovenske delegacije nikakor ne odgovarja iz.-avam beogradske vlade, ki je Mussoliniju obljubila s svoje strani preprečiti vsak zastoj dola v paritetni komisiji, pravijo, da santmargheritske konvencije govore le o »izpraznitvi Sušaka«. V Rimu so nekoliko kotisternirani zaradi dogodkov na Peki ter še enkrat poudarjajo, da se mora sporazum izvršiti na prijateljski način. Italiji je do tega zelo mnogo ležeče z ozirom na zunanjepolitični položaj. ZA OBNOVO ŽELEZNIŠKEGA PROMETA. — Sušak, 7. marca. (Izv.) Na Reki so se mudili jugoslovenski in italijanski eksperti, da so proučili vsa vprašanja, ki so v zvezi s prometom med Jugoslavijo in Reko. Tostvarno posvetovanje je bilo zelo dolgo. Izdelan je podrobni program za promet s potniki in prtljago in dosežen sporazum za kolodvorskega šefa, ki bo Jugoslovcn, in za naše že-lezničarsko osobje na reški postaji. Na dan bosta vozila med Reko in Zagrebom A. E. W. Mason: KLIC NA p0m00 Romam »Dejstva delujejo po vaši teoriji, gospod Hanaud. Mladi mož s črnimi brki se ni vrnil v hišo v Ženevo. Nekje na cesti je srečal zaprti voz iz Ženeve. Peljal je voz nazaj v Aix--.« Tu mu je pa druga stvar prišla na misel in za-klical je: »Toda ne! Saj smo še vedno na nepravi poti. Poglejte! Saj so se vrnili domov pet minut pred tretjo uro.« Pet minut pred tretjo! To je vendar podrlo vso Hanaudovo teorijo o avtomobilu. Morilci so zapustili vilo med ednajsto in dvanajsto, skoraj gotovo pred poldvanajsto. Avto je bil stroj šestdesetih konjskih sil i« ceste so bile gotovo proste. Potniki pa so prišli domov Šele ob treh. Vrhutega je bil voz zopet v Aixu že r>b štirih. Jasno je torej, da niso potovali z vozom. »ženevska ura Je celo uro za francosko« je dejal Hanaud kratko. Izgledalo je, kakor da ga bi bilo to pismo razočaralo. »V hiši gospe Gobin bo tri četrt na dve po naših tukajšnjih urah.c _ Hanaud st zfantt nima jr j »Sedaj gremo, pismo pa vzamemo s seboj.« Hanaud se je ogledal po sobi in vzel rokavico, ki je ležala na mizi, rekoč: »Pozabil sem jo pri vas,« in vtaknil jo je v svoj žep. »Sicer pa, kje je brzojavka Marte Gobin?« »Vtaknili ste jo v svojo listnico.« «Res?« Hanaud je odprlo svojo listnico in našel brzojavko v njej. Obraz se mu je zasvetil. »Dobro!« je rekel z važnim glasom: »Ker imamo to brzojavko, mora biti pa še druga vest. poslana od Adele Rossignol v Aix, ki pravi, da je Marta Gobin, ta sitna soseda, ki v vsako stvar vtika svoj nos in ki je brezdvomno čitala oglas Mr. Ricarda, na potu tu sem. Na tak neroden način seveda vest ni bila poslana, toda njen pomen bo približno tak. Ujeli g« bomo.« In nenadoma je postal njegov obraz zelo temen. »Moram ga dobiti« kajti mrf1 Marte Gobin nra ne morem odpustiti. Uboga, nedolžna žena, ubita kot ovca tik pred nami! Ne, tega mu ne morem odpustit!.« Ricardo si ni bil na jasnem, ali je bi! to sedanji umor Marte Gobin. ali pa dejstvo, da je bil premagan m prevaran, stvar, ki je Hanaud ni mogel pozabiti. Toda diskrecija ga je silila k molku. j »Idimo,« je rekel Hanaud. »Pa z liftom, j Peljala ste se v vežo, ki je bila zaprta. Truplo Marte Gobin so bili spravili v mestno ; mrtvašnico. Hotelsko življenje jc spet šlo svojo ! staro pot »Monsieur Besnard je menda že odšel?« je vprašal Hanaud vratarja in ko mu je ta pritrdil, je šel naglo skozi hišna vrata. »Toda tu je krajša pot,« je dejal Ricardo, ,ki je tekel za njim, »zadaj skozi vrt in dol po stopnicah.« »Sedaj smo že tu,« je dejal Hanauđ. Hitela sta navzdol po cesti, ki je vodila v krogu okoli hotela. Za Hanaudovim hotelom je čakal Ricardov avto. »Najprvo moramo iti v Besnardov urad. Ubogi možak ne bo Imel pojma, kdo je bila Marta Gobin in kaj jo je spravilo v Aix. Raz-ren tega moramo pa še telefonirati.« Hanaud je ostal četrt ure sam s komisarjem. Ko je prišel ven, je pogledal na uro. »Ravno prav bomo prišli, mislim,« je dejal. Stopfl je v avto. Umor Marte Gobin na njenem potu od postaje bo vznemiril naše prijatelje. Večerni listi bodo o njem pisali in ti dobri ljudje Jzvzemšl one v Ženevi, bodo to čitali za zabavo. Ne vedo pa, da je Marta Gobin včeraj zvečer pisala pismo. Naprej, idimo!« »Kam pa?« je vprašal Ricardo. »Kam?« je vzkliknil Hanaud. »V Ženevo XII. Steklenica iz aluminija. »Telefoniral sem Lemerreu. policijskemu ravnatelju v Ženevi,« je dejal Hanaud, ko je avto vozil iz Aixa po cesti proti Annecyju. »Gotovo že stražijo hišo. Prišli bomo pravočasno. Dokler ne nastopi tema, ne bodo ničesar ukrenili.« Četudi je govoril z velikim zaupanjem, je vendar njegova govorica kazala nemir. Sedel je spredaj v vozu in neprestano gledal naprej, kot da bi hotel čimpreje videti Ženevo. Ricardo je bil precej razočaran. Peljali so se pri belem dnevu v Ženevo, da aretirajo gospodično Celijo in njene pomagače. In Hanaud ne prihaja preoblečen. Hanaud je bil, kot je Picardo opazil, kar poživljen na tej dramatski ekspediciji, na katero sta se podala. Zdelo se mu je, da nekaj ni v redu pri velikem detektiva, ki gre na lov brez umetne brade. »Toda, dragi prijatelj, zakaj pač?« je razlagal Hanaud. »Ko se bo zvečerilo, bova skupaj večerjala v Restaurant du Nord ob jezeru. Nikakor ni prijetno, jesti juho z umetno brado. Ali ste že to poskusili? In od strani vas pa vsakdo gleda, ker natanko vidi, da je umetna. Nočem, da bi danes občinstvo spoznalo, da sem detektiv, zato ne grem preoblečen.« «Va para vozov. Sklepe morajo odobriti te kompetentni činitelji. — Sušak, 7. marca. (Izv.) Včeraj so imeli shod pridobitni krogi s Sušaka in Iz Bakra. Na shod so prišli tudi vsi trije jugoslo venski delegat je iz Opatije ln štirje ekspertL Razpravljala so se gospodarska in trgovska vprašanja in so se vse želje in zahteve predložile delegatom, ki so se nato vrnili v Opatijo. V Beograd so pozvani eksperti jugosl. delegacije Kučić, Delten, dr. Ružifi in Mogarc FASISTOVSKI ZLOČIN NAD JUGOSLOVENSKIM DIJASTVOM. — Sušak, 7. marca. (Izv.) Danes popoldne so izvršili reški fašisti nov, vnebovpijoč zločin nad našim jugoslo-venskim dijaštvom. Ob 13. so se po končanem Šolskem pouku vračali s Sušaka na Reko domov štirje gimnazijski dijaki. Na trgu Scarpa jih je napadla skupina mladih reških fašistov. V strastni besnostl so fašisti pograbili šolske knjige in lih popolnoma raztrgali. Dijake so nato še pretepli in opljuvnli. Ves prizor Je mimo gledal 20 korakov od tam stoječi karabinjer, ki nI čutil za potrebno, da bi interveniral. Na Sušaku Je zavladalo med prebivalstvom splošno razburjenje. Prebivalstvo ae more razumeti, zakaj nima Mussolini toliko moči, da bi krotil divjanje Oiuntinih fašistov, ko Je svečano obljubovai, da se sporazum med obema državama Izvede na prijateljski način. — Opatija, 7. marca. (Izv.) Italijanski krogi paritetne komisije skušajo nastop reških fašistov proti Jugoslovenom zatemneti oziroma prikriti ter so danes forsirali v napol oficijelne časnikarske agenture vesti, ki skušajo fašistovskl nastop paralizirati s sličnimi pojavi na Sušaku proti Italijanom. Na Sušaku pa se do danes ni pripetil absolutno nikak slučaj. Proslava rojstnega dne predsednika čehoslovaške republike. tVčeraJ zvečer je priredil g. dr, Oto* kar B e n e i, generalni konzul čehoslo* vaške republike v Ljubljani, slavnostno akademijo in soiree dansante v pro* slavo 73 letnice predsednika čehoslo« praške republike, dr. Toma Masaryka. V veliki kazinski dvorani se je ob 21. uri zbralo veleodlično občinstvo, med njimi konzularni zastopniki, na« Celniki vseh uradov, korporacij, raznih društev itd. In ob svečanem razpolo« Senju, ki j« zavladalo po krasno opremljeni dvorani, je pozdravil in proslavil gen. konzul dr. O tokar Đ e* nei častitljivega alavljenca s tem«le nagovorom: »Dovolite, da vas naj prisrčne jse pozdravim in se vam zahvalim za bla* gohoten poset današnjega slavnostne« ga večera« Proslavljamo obletnico rojstva na« Šega gospoda prezidenta republike. T. C*. Masarvk je zopet enkrat Ceh, ki je ama j al Evropo. In še več, T. G. M a« sarvk je slavo češkega naroda razne« sel širom sveta. O Tomažu G. Masa« ryku s ponosom govore možje drugih narodov in ne samo zato, kar je postal na i osvoboditelj. Ernst Denis pro* rokuje o Masarvku: Vladal bo pošte« no, dobrohotno in pravično. Narod iHusa, Chelčickegs, Komenskega je zaslužil enakega vodjo za predstavi« tel j a v Evropi. Llovd George vprašan, kdo je bil med vojsko največji držav* nik, je odgovoril: Prezident Masarvk. Dr. Božidar Markovič, profesor beograjske univerze pravi: Masarvk je S>rvi čovek. koga sam j a sreo, koji se evoliko založio sa pravednu stvar. Ce* lakirana njegova delatnost prsdstsvljs *a kao apostola nauke, istine I pravde. I otvoreno tvrdim da je poznanstvo i lodir moj sa M asa ry kom jedna drago« eenost za mene, jer sam se rastao s sum obogaćen iskustvom 1 naučen mnogim stvarima, koje su neobhodne za umetno vodjenje politike. Drugi odlični Jugoslovan Je lets 1910. napisal: »Njegova promišljena besjeda, glatka i otmjena, is nutrine srca izvadjena, mora da osvoji i naj* Jjudjeg dušmanina. Ne poradja časo* vitog oduševljenja, ali zadire u dubinu -Suše, budi u njoj najplemenitija čuv« stva i ostavlja u svakom slusaocu ne« izbrisi i v trag. Dok je govorio rastaju č se s nama — bilo je to lanjskoga leta, jedne sjajne jadranske noči — proma« trao sam lica slušalaca. Bilo nas je tu na okupu pet, šest stotina ljudi naj* raznijih staleža: poljodelaca, radnika, obrtnika, trgovaca i t. zv. inteligencije, pa i žena i djece. Sva ta lica, kao ne* kom magnetskom silom privučena, bila su k njemu obračena i sva izgle* ttahu kao oplemenjena, preobražena. I prema je govorio češki, te je tumač morao prevadjati teže razumljive iz« raze ipak svi ga razumnijevahu i bez tumača. Govorio je iz duše, silio te, fia ga shvatiš, da ga razumiješ. Kad je svršio i sio, doktori su na jednom stolu tiavali učenim frazama oduška svojem udivljenju, dok ns obližnjem stolu težaci šaptahu ganutim glasom jedan 'drugome: Vidi se da je naš Čovjek. I zbila svi mi tu okupljeni osjestimo. ds je naš dušom i tijelom naš — taj ve» liki apostol čovječanstva.« Spisi prezidenta T. G. Masarvka so neizčrpljiv studenec resnic in glo* bokih misli. Dovolite mi da navedem en citat iz njegovega spise »Češko vprašanje*/: Tudi jaz sem država, na« rod in ljudstvo, to mora reči vsak, kdor politično misli, in kar zahtevaš od države, naroda in ljudstva, isto iz« polnjuj tudi ti sam v okrogu svoje dolžnost!. Nezadovoljstvo naše naj se ne kaže, kakor pri otrocih, samo ns tu* naj, iščimo vzroke neuspehe pred« vsem v sebi. Samo s delom m zopet g delom se lahko ustvari moderna po« litfka, samo s delom in zopet z delom se more ustvariti svetovna politika, in tako se izogniti tesneči malenkostih Mislim, da te besede ne veljsjo le za čehoslovaški. ampak tudi za jugo« slovanski narod in «e bomo do ajih Telefonska In brzojavna poročila ravnali, utrdili si bomo tudi našo a v o* bodo in samostojnost. S tem, da stoji na čelu svobodne Čehoslovaške republike T. G. Mass* ryk, občutimo mi Cehi srečo, da živi« mo v ozračju tegs moža, ds mu gleds* mo v obraz, da poznamo njegove na* zore in slišimo njegove modre besede. Vaša navzočnost mi je dokaz, da smo si vsi z ljubeznijo in udanostjo svesti pomena gospoda prezidenta re» publike. Prepričan sem, da govorim is src vas vseh, ako čestitam gospodu prezidentu republike, da bi Še mnoga leta v zdravju vodil usodo čchoslova« škega naroda In prosim, da skupno za« kličemo: Naj živi gospod prezident čehoslovaške republike. In sedaj naj mi bo dovoljeno obrniti vašo pozor« nost od r!atc slovanske Prage na v slovanskem svetu nič manj pomembno mesto, na Vaš Beograd. Tam vlada kralj, ki je čehoslo vaškemu narodu enako drag in mil, kakor Vam Jugo« Slovanom. In tudi mi Cehoslovaki in ves čchoslovaški narod želimo, da bi Njega Veličanstvu kralju Aleksandru bilo usojeno še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti stati ns čelu kraljevi« ns Srbov, Hrvatov in Slovencev, in da bi ravno tako, kakor je vodil svoj na« rod v krvavi vojski k zmagi in osvo* bojenju, tudi v miru vodil Jugoslovan« ski narod h gospodarskemu razcvitu, k politični konsolidaciji m k dosegu onih lepih ciljev, katere je Jugoslovan« skemu narodu razjasnila previdnost. In prosim vas. da z menoj zakli* Čete: Živel Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander in Njeno Veličanstvo kra* Ijica Marija! Naj ml bo končno dovoljeno po* lati sledeči telegram: »Kancelar* presidenta repub!iky Praha, Cechoalovici a Jihoslovanć v Ljubljani chromaždeni pri slavnostni osi a ve Vaših narozenin vys!ovujf Vam, pane presidente, svou oddanost a lasku a preji Vam bvste jeste dlouha leta vedi narod svu j k stastne* bedouc* nosti.« Navdušeni klici »Slava, Slava« 8o zaoral po dvorani in zadonele so dr* žavne hinme. Bila je ginjenost, navdu« ( šenost, prava slovanska zavest, ki je ta hip prešinila vse navzoče, vso dvoc rano, vse kar ostrmelo občinstvo. In tisto pravo, resnično slovansko navdu« Šenje nam je zavalovalo v prsih, v srcu in je odsevalo iz obrazov, kamor je stopila marsikaka solza prekipevajo« čega veselja in navdušenja. V koncertnem delu so se nam rra« dili pravi užitki. Poleg umetniškega nastopa violinista g. prof. Jana šlaisa in njegove gospe Ruže Slajsove, izbor? ne pianistinje, smo se divili krepko in čisto donečemu glasu naše Zdenke Z i« kove, naše priznane umetnice, ki je ob dovršenem spremljanju gospe G o* lia*KobIerjeve krasno zapela Smetano« vo arijo itd. Nato pa g. Julija Betetta izvanredni mili in vendar krepki g'as in bas je zadonel po dvorani in poslu* Sali smo vsi prevzeti to umetniško* lepo petje našega prvega in najbolj* šega slovenskega pevca. Daš včeraj je njegov glas nekako kar objemal. Po Lajovičevi pesmi in Dvofakovi »Ru« salki« se mu je priredila prava ovacije, na kateri mu veselo čestitamo. »Ljub* ljanski Zvon« je pod vodstvom g. Pre» loves zapel na slavnostni način še po« sem«ljubljenko g. predsednika Masa« ryka »Teče voda, teče«, in zaključil slavnostni program. Sledila as« Je sJ» vahna vesela zabava ob najboljšem razpoloženju. G. gen. konzulu čestita« mo na tem izredno lepo uspelem Ma* sarvkovem slavlju v LJubljani. Težkoče na konferenci t Nila. — Beograd, 8. marca. (Izv.) Včeraj zjutraj Je prispel v Beograd predsednik niške konference načelnik Zika Lazić. Včeraj ob 11. dopoldne je g. Lazič zelo obširno poročal o dosedanjih uspehih konference Pašičn, dr. Ninčiču in Vujičicu. Niška konferenca je v bistvu dosegla gotove uspehe, vendar so na seji, vršeči se 6. L nu nastale gotove diference oz. teikoče. Na omenjeni seji je bila med obema delegacijama selo živahna razprava. Bolgarski delegati so predvsem z vso resnostjo navajali, da je Bolgarski absolutno nemogoče udušiti gibanje makedonskih komitašev. ker ji primanjkuje za to potrebna oborožena sila. Pri akciji proti komitom je od strani Bolgarske potrebno povečanje vojaškega kontigen-ta, kar pa bi nasprotovalo določilu neuivillske mirovne pogodbe. Naša delegacija pa je ugovarjala, da ima oficijelna Bolgarska tak aparat na razpolago, da lahko uduši to gibanje. Povodom poročila ministrom Je delegat Lazič naglaŠal tudi, da vlada na konferenci v Nišu duh pom?rI]ivosti In soglasja in da Je pričakovati uspehov, ker bo konferenca gotovo sprejela sklepe, ki bodo zmožni komitsko gibanje onemogočiti. Poročilo delegata Lazita ni bilo popolnoma obelodanjeno javnosti. Delegat Lazič je snoči odpotoval v Niš z novimi vladnimi navodili. Na današnji plenarni seji bolgarsko • jugoslovenske konference predloži g. Lazič nadaljnje predloge za sporazum. Istega dne Je odpotoval v Sofijo tudi šef bolgarske delegacije polkovnik Petrov v svrho poročanja vladi s prošnjo, da dobi nadal.na navodila. KONFERENCA V ZUNANJEM MINISTRSTVU. *- — Beograd, 8. marca. (Izv.) V zunanjem ministrstvu sta včeraj ministru dr. Ninčiču poročala naš poslanik v Budimpešti Milivojevič o položaju jugoslo-venskih optantov, ki se imajo iz Madžarske kot kolonisti preseliti v naše južne kraje. Preseljevanje teh optantov se Je zadnje dni pričelo in je prišlo v Beograd že več skupin z družinami. Te skupine sprejema posebna komisija, ki jih potem odpravi na njim določena posestva. Odpravnik poslov v Tirani Nastas II1Č je ministru poročal o položaju v Albaniji, o iskrenih tendencah albanske vlade za vpostavitev dobrih in prijateljskih odnošajev med obema sosednima državama. Albanska vlada je Iskreno pripravljena skleniti z našo državo gospodarsko trgovinsko pogodbo na najširši baz t Čehoslovaskf zakon o zaščiti republike sprejet. BURNI PRIZORL — RAZKOL V NA-RODNOSOCIJALISTICNI STRANKL — Praga, 7. marca. (Izv.) Po burni, od včeraj od 14.30 do danes 1. ure ponoči trajajoči debati je bii v poslanski zbornici sprejet zakon o zaščiti republike. Komunisti, ki so najprej skušali sprejem zakona onemogočiti s hrupno obstrukcijo, so pozneje prešli v tehnično ter so prijavili veliko število govornikov. Več komunističnih poslancev je bilo zaradi nedostojnega in neparlamen-tarnega obnašanja izključenih od sej. Poslanec dr. Šmeral je bil govoril zelo dolg obstrukcijski govor. Splošno senzacijo in začudenje v krogih vladno koalicijo tvorečih strank pa je napravila izjava skupine štirih poslancev, pripadajočih narodnosocijal-nl stranki, pod vodstvom bivšega ministra Vrbenskega. Ta skupina je pred glasovanjem podala izjavo, da se ne more vezati na strankine sklepe, glasom katerih se ima zakon o zaščiti sprejeti brez vsake rezerve. Izjava skupine Vrbenskega, ki se nagiblje zelo na komunistično stran, je imela za posledico, da so bili vsi štirje poslanci takoj izključeni iz narodnosocijalistične stranke. Protestni govor dr. Šmerala je ostal brez vsakega uspeha. Zakon je bil sprejet z glasovi vladnih strank. Seja je bila ob i. ponoči zaključena. Prevratni poskus Rionarhisfov na Bavarskem. ŠTEVILNE ARETACIJE. *• Meeakeve, 7. marca. (Wolff) Začetkom februarja se as uradnem mesto zvedeli, da Js več oseb, ki so Izveš političnih krogov, sklenilo, povsrocltt v saj. arsjsem Časa temeHte izpre«nc«be bavarske vstave. DeeesTaf J* b'k> aretirana IS •ase. 7 se Hi izročil sodišče. Glavna eee* go Mscaaas oba Is Monekovs. ŠTEVILKI SLUČAJI IZSTOPA USKE CERKVE. — Dssst 7. marce (lav.) dnevih Js Društvo svobodomiselcev organiziralo izstop iz katoliške cerkve. Tekom zadnjih dni zaznamujete selo mnogoite* vtise slučaje. Tako je v X. okraja samo v nedeffo Izstopne 49Z oseb in včeraj v po- IZ KATO. i« Protesti nemškega državnega zbora« PROTI rRANCIJI VSA NEMČIJA. ZANI-MTV A ODKRITJA — DerTn. 7. marca (K. B.) Predsednik parlamenta Loebe }e po otvoritvi seie pre-čltal poročilo medzavemlika komisije o Izgonu demokratskega p pisari Korella, kf ie povzročile burno ogorčenje. Predsednik je pripomnil, da to novo brutalno nasIVe samo dokazne, da Je poslanec Korell kot nemški poslanec storit svojo dolžnost Zato mu je zbornica hvaležna. Na to se le razvila debata o včerajšnjem govora državnega kancelarja. Prvi }e govoril socialni demokrat dr. David, ki je Izjavil, da Je sporazum s Francijo, k] zahteva samo reparacije in mir vedno mogoč, z ono Franc Jo, pa k! hoče ugrabiti nemško zemljo, fe vsak sporazum Izključen. Sedaj naj bi se uveliav'.l aneksijski načrt francosko-ruske pogodbe Iz teta 1917, ki le hotel ugrabiti Nemčiil Porurje. Nemški narod In nemška socialna demokracija se bo tem načrtom odločno uprla. Ob francoskem Imperializmu se Je razb'la nemška izvrševalna politika, kj pa le bila pravilna, kaiti povzročila ie, da je Francija v svo'f sedanji akclil skoraj popolnoma osamt'ena. To politiko je treba nadal'evatl. Nemčija mora v smislu sklepov mednarodne socijallstlčne konference Iz'avltl. da smatra vzpostavitev oškodovanega ozemlja v severni Franciji in Belgiji ca svojo moraJfčno dolžnost. Nemškega nacljona'ista rlergta so v Izvajanih večkrat prekinili burni medklici komunistov. Zahvalil se je državnemu kan-celariu za Izrazit govor. N'egova stranka Je bila za to, da se prek?ne*o dlplomatfčni stiki in store potrehn! protiukrepi proti Franclll In Belgiil. Francija ie prelomila versailsko pogodbo. V tem težkem trenutku ie treba z vso silo podpirati avtoriteto vlade. Proti veleizdajalcem je umestno najstrožje postopanje. Poslanec Marx (center) )e Izvajal, da bi bITo treba vprašati zakaj sc v očigled teh očitnih kršitev zakonitosti ne zganejo druge države, posebno Angleška, ki so tudi podpisale mirovno pogodbo In sedal mirno gledalo kako se ta pogodba krši. O državnem kancelarju upa, da bo storil v mejah možnosti vse, kar je potrebno. Uspeh ruhr-ske okupacije le. da se je v nemškem narodu zopet vzbudila samozavest. Nadaljevali bomo pasivni odpor in zmaga nam Je sagot ovijena. Poslanec narodne stranke Stresemarrn Izjavla, da bi se noben pameten Človek ne upiral sporazumu s Franciio, toda ona Je podrla za seboj vse mostove. VTISI CUNOVECA GOVORA V PARIZU. —. Pariz, 7. marca. (WolfO H govoru državnega kancelarja pripornlnTa »Figaro«, da je to posledic« splošne politične smernice, ki bojevite FrancPe ne Izziva in le temboli spreten. Čim bolj se rdi hrt?: vsebine »Oaulofs« ki priznava zmerni ton ro-vora. vfd| v fzvaianT!h kancelara kritičen moment v n'egovl fe?JI, naj se reši repara-ciTsko vprašan'e potom Io*a!ne, svobodno sklenjene pogodbe, >Vfctolr« pravi, da Je francoska vlada odgovorila kancelar'u vnaprej s tem, da nI vpoklicala letnika 1921: nemški narod bi moral vedeti kaj pomeni ta korak. — Pariz, 7. marca (rTavas) Listi soglasno ugotavl'ajo, da govor državnega kancelarja Cuno, čigar pomen prfplsu'eio posebno konsoPdaci'i notran'e političnega položaja, v nobenem oziri7 ne snremfnTa položaja. Ministrskega predsednika Pomcare-ja porivalo nal začeto akcllo metodično in pofr^e?!jtro nadaljuje. Politične vesli. as Klerikalci vabHo v svojo lopo Dernotovce. Kakor je znano, sodišče ni potrdilo Bernotove kandidatske list« za volitve v Ljubljani. Volilni predlog je namreč podpisalo nekaj oseb. ki še nimajo voline pravice v ljubljanskem mestu. Ker se še ne ve, kakšno stališče zavzamejo Bernotovci, ki se jim je tako vzela možnost za samostojen nastop, se Gosarjevci na vse načine trudijo, da bi jih pridobili na svojo stran. Kakor čujemo, jim obljubljajo vse mogoče beneficije, ako glasujejo za dr. Gosarja. Ta trud pa je ostal doslej brez uspeha, in kakor je soditi po razpoloženju v vrstah Bernotove skupine, tudi v bodeče ne bo rodil sadu. = Klerikalci so v velikih skrbeh, ker čutijo, da ima ŠušterŠičeva akcija mnogo večji uspeh, kakor so pričakovali. Zato so koncentrirali vso borbo proti Sušteršiču ter napenjajo vse sile, da bi preprečili Šušteršičcv vstop v parlament. Zavedajo se, da bi jim §u-šteršič delal v narodni skupščini velike neprilike, ako bi bil izvolien za poslanca. Boje se. da bi £ušteršiču uspelo v parlamentu zvabiti v svoj tabor marsikaterega njihovega poslanca, saj je noforično znano, da mo*Je, ki jih ie Ko-roščeva stranka dvignila na ščit. niso prav trdni v svojih nazorih in na!jlih. Zato so klerikalci izdali parolo, da je treba za vsako ceno. z vsemi sredstvi preprečiti, da bi bil dr. Suštcršic" izveljen. Ako se jim ta načrt posreči, pokažejo volitve. Za sedaj kažejo vsa znamenja, da bo Suštcršičeva »narodna ljudska stranka*-, kakor jo je krstil njen načef-j nik, vsekakor dosegla količnik ln naj klerikalci še tako rogovilijo proti njim. = Naš konzul na Dnnaju. Podpisan Je od kralja ukaz, s katerim je imenovan za konzula na Dunaju dr. Laza P a j i Ć. !2 PORURJA. POPOLNO ZAPRTJE PORUITRJA. — BsrP*. 6. marca (V/olf) Iz Marm-l?eim« poročajo, da so francoske ofcirpaci'-ske oblasti odrediTe, da se do Četrtka od 9. zvečer do 6. zjutraj po cestah v okolici Ludviesnafena In na mostu med Mnnnhel-mom in Ludvlsr^hafenom ne sme vršiti noben promet. Ta odredba je odgovor na nameravano sabotažo v prometu. V Horde )c neki francoski vo'ak 3. marca brez vsakega povoda smrtnonevamo ranil in-ženerja Dfrksa, ki se Je nal;a:a? v družbi svo:eca prtiatePa. Tnžener Je umrl v bolnišnici. Voiak ;e tako: po zločina 'jbežal. Istočasno Je francoski častnik ndaril z neznanem predmetom nekega kručsvnlčarla po obrazu. Ta se le takoj okrvavi:en in brez zavest? zzruđri na tla. V Eschwel-ler-n sta biTa aretirana župan m njegov namestnik In odpel-ana v ječo v Aachen, ker nista fiotela preskrbeti belgijskim vojakom stanovanja. Uradn'šfvo je nato začelo 24 urno protestno stavko. Aretirani so bMi rodi trfe ravnatelj eschwei!skih rudnikov, ravnate!! premogokopa v Nord-berzu in dvs višja rudniška nradnika. CARINSKI JEZ FRANCIJE PROTI NEMČIJI. — London* 6. marca (Wolf) DOsset-dorfskl poročevalec »Dailv Cronfcfe« piše: EraseOs fs postaviš csr'nskl fer. od ho-lanesfce de mtartoste msls ta ce hoee kake seglsfss tvrđke sestati blage v sesa« isSsne aemihe ozemlje, lahko te storf samo s dovoljenem Trascesev in pod pogojem plačila carine Franc!"!. S francoskega stališča, pravi poročevalec, nI bil polniš! v splošnem Se a!ftffar take nejasen, kater v sedanjem trenutku. Nova franco-sko-belgf'ska železniška uprava is povzročila kaos, kakršnega še ni bilo. Francozi niso dobili od nikoder pomoči, vse je proti nJim, Nemška organizacij odpora ni bHa Ke ri^rc?: tako močna feaker se6« 1 vagon po 565. otrob4 1 vagon po 160. —z Z'tn\ trg v Somborn. Sombor, 7. marca (Izv.) Dvig dinarja v Curinu ni popolnoma nič vplival na cene fitnim pridelkom. Dovoz Je zelo slnb. Cene notirajo 450 do 455. nova koruza 250 do 2rV\ stara koruza 721 do 325. pšenična moka št. »0« 670 do 650. Tendenca ne'rpremen'ena. V Izvozni trgovini je zan'man e, vendar Iz-voc sasstaja. ker domače cene gredo preko paritete. V tuk. Izvoznih krogih govore, da se zniža hrvezna carina od 100 na 50 \% na koruzo na 15 dinarjev. —g Zagrebški tedenski semeni. Zagreb T. marca. Današnll tedenski semenj ?e bil dober In dogon živine velik. Od tullh trgovcev le bilo zlasti mnogo Italijanov. Cene za kg žive vage so notirnte sledeče; Voli II. vrste 10.50—12 25. HI. 7—8, bosanski voli It 8.50—950, III. 4.50—7.50, domače krave II. 9—10.75. III. 4—6.50, ko-zletina 5.50—6. teleta I. 13.50—15. II. 12— 13. svhre l 25—25.75, II. 21.75-23.75. IIL 13.75—20.50, seno 175—200 za mtc. detelja 225, slama 125—137.50. —Z Zagrebški trg. Zagreb T. marca. Cene v dinarjih za 100 kg. postavno bačka odnosno vojvodinska postala notfra'o: Pšenica (76—77 kg) 437.50—455, nova rumena iroruza 240—275. bela umetno snšena 295 —305. rž (71—76 kg) 350—387.50. tečme« za pivovarne 325—350. za krmo 305—315, oves 292.50—305, pisani fižol 450. bclj 400 —450, pšenična moka »0« 675—700. »2« 650—675. ^4« 625—650. za krmo 225—230, drobni otrobi 170—190. debeli 250—260. Mirna tendenca. —g Beogradska blagovna horra T. marca. Beograd 7. marca. Pšenica 75 kg, 6% franko Beograd ponudba 435. začasno suha koruza, franko vagon Vršac pol k*se 260—265, začasno suha koruza pariteta Smederevo pol kase 270—275, rešetant oves vlačilec Beograd 290—3^5, moka Beogradski tip franko Beograd prompt 2=;0 moka »0« gg banatski tip brez vreč 690, štev. »0« ista 590, otrobi frrnko Beograd papirnate vreče I8S, isti fnnko fbrlu BeogTad 165—190. Nefzpremenjcna tenden» ca. Cene koruzi rastejo. —g Os'guranJo valute pri Izvozni predmetih pod 1000 Din vrednost*. Na zahtevo generalne direkcije carin, Je generalni Inšpektor ministrstva financ poslal sledeče pojasnilo čl. 16 pravilnika za trgovino z devizami in valutami: stavek 2. čl. 16 pravilnika Je treba izpolniti tako, da se osiguran;© valute ne more vršiti na preštete predmete v manših količinah, katerih vrednost nt presega 1000 Din. To Je razumeti tako, da se osiguriran'e valute ne more vršiti samo tedaj, ako se kateri od teh predmetov izvozi po dcfnitlvno končanem poslu (paketi, ogledni vzorci\ S nikako za sukcesivni izvoz večega c Tršega, ki bi v skupnem snosku prenesel vsoto 1000 Dtit —g Proda'a tobaka h? trgatve If20-1921. Po odobrenju finančnega m?nis*ra bo nprava monopoli prodala 2">0.000 fcc ^ mačega tobaka iz trgatve 1921— 1P21. ki ?e bfl pridelan v tužni ?rbl| ln rkolici Nš i. —g Izvoz amer'škfi stro'ev. Na močnejši Izvoz Zedln'enlh držav so stroM m ta izvoz raste nepretrgoma tekom zadn'ih T) let Od leta 191* do 1921. znaia Izvoz nad 4 milijarde dolarjev, doč"m Je znašal pre4- X aUUUraa* Kultura. REPERTOAR NARODNEGA OLEDA LISCA V LJUBLJANL OPERA. Četrtek, 8. marca: »Tosca« Red E. Petek, 9. marca: »Vrag in Katra« Red O. Sobota, 10. marca: »Jenufa« Red B Nedelja, 11. marca: »Vrag In Katra« Izv. Ponedeljek. 12. marca: Zaprto. DRAMA, četrtek 8. marca: Othello Izvea. Petek 9. marca: Zaprto Sobota 10 marca: Othello Izven. Nedelja 11. marca: ob d. popoldne Madame Sans Gene. Izven. Nedelja 11. marca: ob 8. zvečer: Ugrabi.*©* ne Sabinke. Izven. • e e — Gospod Danilo Je v nedeljo Igral Strleseja v »Ugrabljenih Sabinkah«. Imel Je precej dobrih momentov. Razprodano gledišče na Schčnthanov račun ves čas n) priSlo iz smeha In je po delanjih klicalo Igralce, zlasti tudi g. Danila, živahno na rampo. V ostalem sem Imel tele občutke: Želel bi bil Danilu več poze, zlasti ob prvem nastopu, »šmirski« gledlški ravnatelj ako bodi tip, je veleoozćr, ki skuša lili-strom imponirati si tiradam v vseh registrih kulisne patetike. Za to Je treba done-Cega glasu in okretnega jezika. Oboje sta Stvari, ki žalibog Danilu niso lastne v posebni meri. V dogovoru so včasih, pred no Je zagovoril, nas ta alf sicer čisto majčkeni premori, a ravno dosti občutni, da dialog mestoma nI bil povsem gladek in naraven. Zdelo se mi je, da je DanHo pač precej vestno proučil svoie besedilo, nI si pa bil vedno gotov, s katerim stavkom končuje soigralec In je včasih malce počakal, ali še kaj pride. V burkasti Igri so to bolj občuti, nego v razkoračeni tragedi i, kjer si. če faočeS, smej misliti, da vriva Igralec nalašč »pomišlja'e«. Videlo se Je včasih Rogozu, da bi bil rad pospeši tempo in so ga Danilove osuple pavzice nekoliko motile. Najbolj se Je ogrel Danilo pri svojem zagovoru potujočih Igralcev, dasi nI — kakor Putjata — povdaril resne irfaHe-nostl, nego podčrtaval boli smešno stran, katero bi pravzaprav smel občutiti le poslušalec, ne pa zavedati se Je govornik. Posrečil se mu je tudf marsfkak domaČ extempore. Mnogo bi nlegova Igra pridobila, če bi Imel izrazito mimiko, kakor na pr. Rogoz, ki ž njo samo fanle viharje smeha. Nemško Ime Str*ese izgovarja Južni Nemec pnč včasih »štrize«, gotovo pa nI mogoča oblika »Striže«, katero smo par-krat slišali od Danila. To so tako not nemeroda'ne ftVe. Občinstvo Je bITo po ogromni veČini zelo zađovol'no In to ie glavna stvar; saj nI šlo—vsaj kar se pisateljev tiče — za umetn'ško zadevo, ampak le za predmet zabave. — Se eno željo Imam: Da bi g. VVintrova, ki sicer prav dobro sodelu'e, čitala ono stvar Iz hiimcrittičnega Usta povsem razločno, ne tako hitro In precej glasneše. Bil sem trikrat pri predstavi. In bi še danes, tudi če bl ml š'o za glavo, ne vedel niti približno povedati, kai VVintrova čita. Občinstvo v kolikor brlhtno. more vsebino čtiva in n*e-gov pomen za razvol de?an*a le sluttl, ker besed ne razloči in jih ne sliši nltf, če sedi Čisto spredaj. — Dodatno moram še posebno opozoriti na g. Pečka, katerega elegentno in humorno Igro sem vprvlč premalo povdaril. Ob dobri pažnji si gledišče lahko sestav! spisan seznam, za kakšne vloge so posamezni igralci po svojih talentih na'bolj vporabnl In se vedno 1a7e fzogfba napačnim zasedbam. M. Z. — Pri predstavi Dvorakove o pere »Vrag ln Katra« v petek, dne 9. t. m. poje vlogo kneginje gna Sfillgojeva vlogo hudiča Marbuela s. Zupan in vlogo Lucifcrja g, PugelJ. — Gledališki fst št. tt prinaša poleg repertoar'a drame hi opere tudi pod »Razno« zanimivosti. Kot priloga na umetnem papirju sliko g. Pečka člana drame. _ Dramatična šola. »Udruženje gled. Igralcev v Ljubljani je pričela z drugim semestrom. Poleg dosedanjih gg. predavateljev prično s predavan'i še gg. prof Kobler arh. mg. Kregar In akd. slikar Vavpotič. — »V kraljestvo palčkov« je naslov otroški Igri, katero bodo Igrali gojenke in gojenci društva »Atena«, dne 12. tm. ob 18. zvečer v opernem gledal"š*u v korist Jugoslavenske matxe. Starši, ne zamudite prilike, da nudite svojim malčkom nekaj Čistega veseT'a. Vstopn'ce se bodo razpečevale v predproda*! In na večer predstave pri b^saTn; opernega gledališča. _ »Dor*s G^dnnov« v mlanskl »Seal"«. Sloveča ruska opera, delo Musortrskega. se je predstavljalo lani v milanski Scali 14 krat in vedno z enakim lep'm uspehom. Ob zaključku lanske operne sezone se Je že vedelo, da se to sloveče delo letos ponovi. To se Je zgodilo In k prvi predstavi »Borisa Godunova« ie prihitelo na^borSe milansko gledališko občinstvo ki Is sprejelo rusko opero enako entuz^astično ka* kor lansko leto. Tzva'alci ao bili skoro vsi isti kakor lani. Opera se ?e pe'a prvič pretekli teden In se v tekočem tednu dvakrat ponovi. Dnevne vesti. V Uatntam. dne 8. marca 1923. — Vodna borba postaja vsak dan kov. da te dni na svečan način izkaže- Glasbeni vesfnlk. — Pevski zbor Glasbene Mafce v l/ubli-uf. Skupna pevska se vrši danes v četrtek, dne 8. t. m. ob 6 K nr| zvečer za zbor, določen v Maribor. Odbor. — V ponedeljek, dne 12. marca 1*23. ob T*, zvečer v dvorani hotela Union, se vrši ITT. sinfomčni koncert Muzike dravske div. oblasti pod vodstvom kapelnika dr. J. Cerina. Spored obsega sledeče točke: 1.) Parma: Predigra k operi »Stara pesem«. 2.) Beethoven sinfcnf'a št. 5 v cmolu. 3.) Klavirski koncert v Es-duru, igra koncertni pianist Anfn Trost, spremlja orkester Dfiv. drv. oblasti 4.) Goldmark: »Sakun- i«. svsrtnra. Preprodaja vstopnic v Ma-ksilgarai as Kongresnem trga. __ živahnejša. Vse stranke razvijajo naj- živaiincjšo agitacijo. Najbolj žilavo delovanje Je opažati v klerikalnih vrstah, kjer se zavedajo, da bodo te volitve odločevale o bodočnosti klerikalne stranke v obče. Ako bo izid predstoje-čih volitev enak onemu v ustavotvar-no skupščino, potem je gotovo, o tem so si klerikalci docela na jasnem, da bo zapečatena njih usoda za dolgo vrsto let Klerikalcem je torej predvsem ležeče na tem. da si pribore vsaj toliko mandatov, da se bodo zopet lahko sklicevali na to, da zastopajo, kakor nekdaj, pretežno večino slovenskega ljudstva. In zdi se. da se jim bo to vspričo razcepljenosti v protikleri!:al-nem taboru tudi posrečilo. Voda na klerikalni mlin je zlasti razdor in razkol v socijalnodemokratskih vrstah, ki bo prišel — tako se nadejajo — v dobro klerikalcem predvsem v mariborskem okrožju, kjer so pri zadnjih volitvah dobili socijalni đemokratje in komunisti imponujočo število glasov. Morda so ti klerikalni računi ujemajo, vendar pa je dvomljivo, da bi vsi nezadovoljni glasovi iz socijalnodemokratskega in komunističnega tabora padli na teTitnico klerikalne stranke. Nasprotno, zdi se, da bodo ti nezadovolneži. ki so po večini oportunisti, iskali zavetja v radikalnih vrstah, na kar kaže že to. da se blešče imena posamnih bivših socialdemokratov in komunistov celo na radikalni kandidatski lLstt Tudi demokratska stranka razvija posebno v mariborskem okrožju živahno delovanje. Ako se jI posreči izvojevati uspeh, bo odvisno predvsem od tega. ako ji ostanejo zvesti pridobitni sloji in pretežna večina uradništva. Prav aglna v volilni borbi je tudi Samostojna kmetijska stranka. Njene šanse niso slabe, z i? pa se. da ima na razpolago prerralo delavcev ter spretnih in verziranih agitatorjev. Narođnosocija'istična stranka je napela vse svoje sile. da si ohrani svoje pozfcie. Njeno delo je silno otUkočeno, ker nima več na razpolago dnevnega glp*ila. — Rados'en dogortek v kralevsk! rodb'nl. Tz Dcograđa nam poročajo: Kratica Mari;a pričakuje radosten rodbinski dogodek. V beogradski javnosti je povzročila ta vest veselie m zadovoljstvo, ker bo s tem rešeno sicer komplicirano vprašanje prestolonaslcd-stva, — Dar kraljeviča G.?->rg*a mval!-dom. Kakor poroča;o iz Beogra !a, je včeraj 7. t m. dopoldne beogradski odvetnik Stevan Aćtmović. pooblaščence kraljeviča Gjorg'a. oddal invaldskemu udruženju 1 miliion dinarjev, ki ih je kraljevič poklonil invalidom. S to vsoto namerava udruženje zgraditi invalidski dom v Beogradu. — AvcTjenca »kad. slikarja Iv. Vav-pot:čx Po telefonskem poročilu Iz Beograda sta Nj. Vel. kralj Aleksander I. in kralica Marija sprejela včeraj popoldne akad. slikarja Ivana Va v potici a v dal ši avdijenci. G. Vavpotič bo portretiral krala in kraHco. S portretiranjem kraljice Marije je umetnik že pričel — Slovence zopet obsojen. Včeraj se je obravnavala pri tukajšnjem okrajnem sodišču zasebna cbtožba. ki jo je vložil gospod minister n. r. Ivan Puce 1 j zoper odgovornega urednika »Slovenca« M. Mcš^erca radi Članka, priobčenega dne 9. XI. 1022 pod poglavjem »Vzroki odstopa dr. Vošnjaka«. V tem članku stoji m:-d drugim: »Z njim skupno se ie bavil s trgovino tad poljedelski minister Pucelj, ki je izJajal dovoljenje za izvoz svinj ne samo svoji Ženi. ampak tudi drugim. Poročevalec trdi, da je šlo za 20.000 svinj. Namesto, da bi nastopi dokaz resnice, se je obtoženi urednik Mihael Moškerc branil s tem. da članka ni preje prečita!. Sodišče ga je spoznalo za krivega prestopka zanemarjanja uredniške dolžnosti in ga obsodilo na 500 D*n denarne globe, ki se izoremeni v slučaju n?*z-terlivosti na 12 dni zapora In porraćfo Stroškov. Razen tega je obsojeni urednik dolžan objaviti razsodbo v »Slovencu« na istem mestu in z enakimi črkami, kakor je bil objavljen predmetni članek. Sodišče bi bilo brez dvoma naložilo še višjo denarno globo, moralo se je pa p»o zakonu ozirati na delstvo. da je bil »Slovenec« odnosno njegov urednik meseca februarja nič manj kot trikrat kaznovan radi čas tik raje oz. zanemarjanja uredniške dolžnosti, pri čemur je dobil Ikrat 500 Din, 2krat pa po 1000 Din denarne globe. — Odlikovanje. Inšpektor državnih železnic Srečko B e n e d e k je imenovan za višjega Inšpektorja ln odlikovan z redom sv. Save III. razreda. — Iz učiteljske službe na Koroškem. Kakor nam poročale s Dunaja, je zvezni kancelar podelil okrajnemu Selškemu nad«, zornfku Josipu Juvamj v Celovcu In rav-natelu meščanske šole v Velikovcu Alojziju Borerlu naslov šolskega svetnika. — Odhod ljubljanskih akadem'kov na Sušak« S snočnjim dolenjskim vlakom se je odpeljalo proti Karlovcu o*, na Sušak nad 190 ljubljanskih akademi- jo osvobojenim bratom svoje simpatije in moralno podporo. Zelo številno so zastopani člani »Triflava« s predsednikom Ervinom Mejakom in člani »Jadrana« s predsednikom Kolarjcm. — Herman V/endcI v VlšnTgorL Pišejo nam iz Višnjegore: Dne 5. t m. je nas prijateljsko posetil znanj publicist Herman W e n d e 1 iz f rankfurta na Meni. V njegovem spremstvu so bili: dr. Prijatelj, dr. Joža Glonar, dr. Lajo La.ovic. Sprejela jih je izbrana družba v gostilni Nadrah. — Intimna zabava je bila gostom tako po volji, da je g. VVendel obljubil v najkrajšem času nov obi*k. — JADRANSKA STRAŽA. Danes ob 20. le v zbcrovclni dv rani m sstrata ustanovni občni zbor »Jadranske strože; /a-toslovcni cdtov te se klicu? — Pczcr, državni nameščene? In železničarji t Predsedniki vseh sfn-ZovnJi organizacij državnih nameščen-cev in tcJezniČarskih udružen] oziroma nj:h rocbleščenei se rajno vabijo, da se zcnesljAO ade'eie vezneca sestanka, ki to v retek 9. t. m. cb 20. uri v resvctovalrici mestnega magistrata* Sf: irtrje: Osrednja Zveza javni'i na-meščencev in vpokojencev za Slove* ni.o. — CsrednH voHn? odbor »Nap~c4-nejra bloka« daje svojim vclilc*m pri-čenši s četrtkom 8. t. m. vsa navodila in pojasnila v Kazini I. rad. na levo vsako drpolJne od 8,—12, in popoldne od 13.—19. ure. — Smrt Jrtgosfovcnske ro<*ol*u*k*n*o. Kakor mm JavITaTo z otoka Krka, le tam umrla sa. Terez:'a Mat^nlS, ki je b'a leta 1913. neustrašena in odločna sonršrenica ln scb^r'tcl ica za ©svrbn'en'e Ju^r»slovc-nov. Vneto je p~đp"rnla 1. 19'8. rmlsko de-kHra^rsko jrfban'e. Zavedna ju^r-sl^venska mati Matan'ć je z jun-štvom pren-š^la težke bo> 't nezgode. Kmalu p-> i/bruhu vo-ne L 1915. so jI internirali ljubVeneza sina. b?vše?a sodnega avskultanta Antona Ma+a-nfča. Ril je Interniran neka: časa na Ijub-1 anskem jrrt»du riđi srbrfi.stva. Kmalu na to ;e umrl. Ista usoda Je zadela nfeneza brata Nttca Volariea in n'e sestro Milico, ki sta morala pretrpeti tudi mnogo težkih prcjran'rni. Mnogo Je trreTa Junaška m-«ti, a srce JI Je zrčelo plakati, ob'e'a Jo ;e zlf>-boka žalost, ko :e morala z rb'tePo b~?atl pred brutaTnim nastopom fnš's^ov. Iz Pazl-z'n-» so pred dvema lefl f^š'sti izpnal? vso obTte!i ?uj:o«;!r!venskr>čutečTh Matrničev. Tekom 24 ur so morali zrpustiti P?zui. Po-kn"nTca Je našla k^stcT ttbno zavetje v Vrb-n:ku na otoku Krku. Dlag jI bodi spomfn! Slava jp~^sJovensk! ma*er| — mučenici! — Uprava narodnega gfctfal ?ča v Liubluni cbvešča tem potom p. n. trzovce in obrtnike, da ne prizna nob?nesra računa, ki nf cpremlen z nnročTnlm Pstnm npr ve Narodnega zleda'išča ▼ L'ubl atif. Zato prosi uprava p. n. trgovce In rbrtnlke da spreemao naročHa le z rar^čiTnIm Tstom in ga potem tudi računu prl^e. Uprava Narodnega gledalca v L:ubl"anl. — Nov odve*n*k t Cefru. ?v^"o fi- no ?e otvorfl v Cellu odvetnik dr. Jakcb Hod žir. — Vesel čnj efavek v Cc^n. Pokra**n*ka uprava za SfovesTo e mestni cb-inl i diski dovolfa pobirati enotni ve?eMčni d"iv-k v iznosu 2^% cd vsake vsxrpn?ce v prid ubožnemu zaklndu mesta Cel?a. — V Rogaški Slatini se le por^H!. kakor nam poroča'o, vpoko'erl podpolkovn'k Jovcn Srete nović z vdovo pok. zdravnika dr. Fritza Holsela Joslplno. — Smrrna kosa. V L^b^-nskl ul'cl le umrl g. Matei £agnr, že'ernfSki Čuva'. st?r 62 let. Porrrb bo v pet-k 9. t. m. cb 16. ra pokop-^šje k Sv. KriZu. Po\-ot nTeg^vi duš5! — Vv'eraT ^e umrl v Vrbovčcvi uVci g. Tjrnar-ii KnrfcTc. vp^Vorni nadp-zniV. star 72 let. Pogreb bo v petek 9. t. m. ob 16. se pokopališče k Sv. Križu. Dlag mu spomin! — Pret"av^nic o ostavi v CcPti. V torek zvečer se je v trgovski Šol« zrpet vr-š'T"» strokovno predavane »Trgovskega društva«. Pre-^va! !e magls»ratnl nadko-msar g. Ivo 5::b!c »O temeTnlh držav' an-sk^h pravičan p-» vidovdanskl t!s*avi.« Pre-d^vatell ;e pod-1 kratek pregled o člove-š!:fh In m^š^ansklh pravlrah. kot f!h le proJvlamrrala Trancia v revoluc! skl d^bl. se dotaknil tudi amerik^nsVtn ustav. Pečrl se le nato s pcsr.mrlmi pravirrrrl ln dolžnostmi dr^avTanov po nr»šl ustavi, jih pri-mer'al s pre'šn :ttt1 zadevnimi ustavnem! določbami fn drdr' še d~nes rel'avne zr»-k^nHe določbe presne države, ki so še vedno v velcvl. Predavanja bi bilo lahko boljše ebiskano. — Poskusen samomor INs*n*e. V hotelu »Lloyd« se Je ▼ svo'em stanovan'u zastrupila 23 letna Ana Zabnrova. žena ruskega častnfka-»nva!'da. Izpila Je oko1| 100 gramov fnrmal:na. Prepelrll 50 ki takoj v bolnico. N'eno stan'e »H opasno In bo kmalu okrevala. Vgrok samomora materijalne skrbi — Tvrtfka Frece ft Plahuta v CeHn Je v Aleksandrovi u'ici otvorila nove delikatesno trgovino In sajutrkovalnleo. Prostori so lepo In okusno opremljeni — Anaeot-pastJfle štite od opasnosti influence I prirepčlv:b vratnih oboljenja. — V Ljubljanico Is skočil preeveerajt-Sjtm 6. t m. zjutraj okctl 7. ure na Scnt-jakrbskem mostu 27 letni Henrik Hrovat, pristojen v Krško na Dolenjskem. Na mostu je pustil pismo, v katerem navaja, da je šel v smrt is rbupa. ker nI d bil službe. Zvabil ra je baje neki delavec da Je Sel pred od svojega g^sp^darja B z^lja v Hra- PSU srn um atsJvtfl 4sbsa kar Je pa strrril dotični delavce le Iz hvdo-b"|e. ker ie bH sam brez slržbc. Truplo nesrečneža desedaj še niso na>ll. _ K so T vcIL Danes zadnji del claso- vitegT »(Jr. Mabuse. iprr^Tcc«. Strahotno divane W busea drž3vnf pravdnk Wcnk spretno parira ?n vs! n-pedf ve!e^cnT a Ma-b se a se razbl a'o ket mrrskl val ob sV-1' N ezova ura 'e ocbila in usoda mu zcp'.še v obraz: Finale! _ Lnmpaeil Vagabund, izredno vcccla burka v 7 de an ih, se predvaia v Kno Matica od 8. do 11. t. m. ter vzb*t?a veliko smeha s svoMmi korrrčnimi d^godVI in barkami razp^sVene trojice. V glavnih vJr^r.h so zn^mcnf'l l^r-lcl Oto !-arb'nper, Pritz H"r*e1 in Kari E'tinjrcr. Zelo zenimvo le živi ene In dograbe LtrrrpTci'a v prnvl'ič-nem kr^Iestvu Zvezdovfđa, fcra1 a v'1 In bogine sreče freć^ne. 8. marca od 514 do 7. ;e Izvanredna prcdsr~v:i »?vetovnf do-gndkl« srmo za gg. podčastnike in častnike Dravs!-*» ^»-rr-e. — U rlavnoj u*I^l Nrjvr.«r ?-»da imam-} HuI't u pred"z?toi n^v~i z-rrad? s*astan-)- vi, bankovne. k?nc"lnrii«;ke i d-'čansk-r prostorije. P blife k^d FMmrda Krausza trg^ vlna nameStaJa Novi Sad. — Ccv!*c ki»pu*fe ort domrčh ^ovr-^n tvrrfke Peter K^r*na & Ko. z zn-mVo ^Teko«, ker so Isti rnzn-no na hol'$» fn p-* -cene ši. Glavna za'nsra na debelo in drobno L'nhl'ana. Dreg 2\ ler Aleksandrova cesta it. 1 liULI JONSKA URADNA PONEVERBA V ZAGEEIU. — Zigrcb. 8. marca (Tzv.) Veliko sen-zacfo je snočl vzbud la aretaci a glavnega bbsa nika drlavns bla^a re M. Mlinarici. Te dni so cp-.zil? pri državni bl ga"n*, nal a'a>č| se na Markovem trgu v srboru pod:aI\nene frJsTcirane pcbotn'ce. Uvedena je b'a tako; preiskava, ki Je ugotovila, da so se zabele man"?ulacTg s falsificiranim!, prdta^ nen'mi pcbc'nicrmi že meseca junJ a lnskega lela. K^mis'5a ie tudi ug^tovla, da je na p^dlacj dosedanih P'-i.tvedb in ugrtov'tcv ćr.Tsvna blagajna oškodovana za 1 mili cn kron. Teh manipulacij je b"l t^koj osum?*en g'avnl blaga*-B'k M. A*l nar č, ki e malverzacije tudi priznal. Cil je aretiran in izročen sodišču. Zanimivo je. da ie hotel Mlnrrič Igrati ^M-vno politično vloge*. Radikalni stranki se Je z vso srlo prnual ra krnddafa. naj-pree za mest" Zarreb, potem za bjelovarsko župan'o, a e bil cdklonen. Iipred sedišča. PONAREJENI LIRSKI ČEKI. (Dalje.) Zanimiva Je bila izpove-Jin obtoženca Ivana Bes d ijaka ki Je imel smolo, da sta ga na Pakcku prijela carinska kontrolna organa, ko Je hotel « vsem denar-J jm ptbegniti prek o mej?. Carinska kontrolna organa sta *nu zapiemlj denjr n so ga potem odvedli v Matior-r Radi tilirtap-S.va valute Ja bil obsojen na 1 leto 7 me« secev zapora. Na P"«Poidar>ki lazpravi Je bilo zaslišanih 7 prič. ki so tupaum pojasnile man:pu!acije gotovih š^Ii-Tantov z valutami m devizami. Razrrava v splo5n-m pa Je dala tudi sa finančno politično kroge drastično in zanimivo s'iko, kako umejo zakotne baiike in nepokl.cani posredo^ ilci vLiliotapiti in Iztiliotapiii razne čeke, valute in devize. Pri maii.pulacjah, ki jih Je izvrševal znanj Karel Smuc, so nastopali kot posredovalci valut ljudje, ki vsekakor ne zashžjo tesa imena. Ravno ta proces odkriva en miniature kaksn h tr.kcv in skriv-nih potov so se pesluževali valutni šp-ku-lanlje In pcscl no zazrebSkc zakotne banke, da so iztihotapili oz. vtihotapil klj:b s.ro-g!m delečil m n:kd-njcca od bivšepa finančnega ministra izdanega pravilnika o prometu z valutami in devizami. Porotni senat Je stavil p-rotnikom 7 vprašan) radi goljufije. Poroin ki so vprašanja soglasno cz. z vel.ko večino glasov zanikali- Na podlagi prroinifkega krivdo-reka ie opros'il porotni senat, kateremu Je predsedoval d^ž. sd. svetn k dr. Kaiser, oba ob:o'7cnca Albina in Ivana Bcs.dnia-ka- Ivan Besrdnjak pa ie bil zaradi napačne prijave rbs-jen na 24 ur, katera kazen se Je smatrala za prestano s preiskovalnim zapor om. Proces Je vrbrdil v takozvanih krogili, ki Spek- firajo z valutami in devizami splošno zanimanje. Crršfvcue vesti _ Društvo zasebnih nameščencev v LjuMiral Občni zbori strokovn'h skupin društva z?*ebnih nameščen-ev: Za po. samne strekovne skup'ne DZN se tem potom skl'cu'e redne občne zbore in sicer: skupini trgovce ln obrti dne 2T marca t. 1. ob 8. zvečer v restavrnci'i »Nov! svet« (Prešernova soba); skupina denarnih zavodov In zavarovrlnlc dne 21. marca t. I. ob a zvečer v restavraciji »Novi svet« (rreiernova sob*^: skup:na lndustri;e dne 22. marca t I. cb 8. zvečer v restavraciji »Novi svet« (Prešer. soba). Dnevni red vseh teb občnlb zborov 'e sledeči: I.) poročila ronkeionar'ev; 2.) Volitev odbora Strokovne skupine; 3.) Sluča nosti. Ako eden aH drugi občni zbor ob napovedani uri ne bl bil sklepčen, se vrli občni zbor pol ure kasne?e s Istim dnevnim redom, ki Je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Sklicatelji. Strokovna gadrerga z'darsk'b mojstrov Slovenec v LJubl'ani Ima IV. redni občni zbor ▼ nedelo, 11. marca 1923 ob 9. dopoldne v posvetovalnici mest. magistrata v Lvubl anl. Pri nesklepčnosti eno ero pozneTe s tem-ls sporedom: 1. Citnne za* pisniks zadnega občnega zbora, 2. Polo-č'tev spre'cmnine nov'h čbnov. 3. Določitev spre:emnTne ln oprosfnlnc vafencev.4. Določitev zadružne doVlade sa leto 1921. S. volitev odbora, načeTnlka, podnačehvka ra gUvaih mum+šumm s. sessssnssg. 0«%ss. shod javni;] n a r.i e š d e n g e 1 s* f;c-.;^ danes ra 30. uro napredni blok V d «*iil «K?»ziT!e». - vsi na skoo! - RAMIfiM rnPGnfiA. Angori skupščina ndklonsla mfrevno pcgcrfbo. PARIZ PRESENEČEN. — Cirgrad, 7. marca (ffavas) Angor ska narodna skrp?č"n3 Je odklonila zave«, n ?kj načrt nrovne pogodbe, ker Je protr. ven nac IrnrJncmu pakttt. Narodna skup» š^ina odk'rn'a vsako odgovornost Z3 shs ča» da vlada vs*raa pri spreemu in dt zaiitcva, da se p^^°c'ba sVlcne po besedil lu in srrfs!u. Večina narodne skupščine I« P""ob'::Sf lo turško vlado, da začne nov? m'rovna pogaTan"a pod pogo>m, da se 1 mos.-'sko vpr*š ne. ki je vitalnega pomena za Tnrči o, mnra resti in biti ure Jena jn 2. da r1nrpac?*ske čete mr>rajo ta^ ko: po podpisu posedbe izprazniti zasedena orcml'a. — Par'z, S. marca (Tzv.) V ParVu ie vest. da :e anTorsTa skupščina odkl-nHa na"rt m'revne n^c-dbe. vzbudila velika ogorčenje, Par^Vf T*s*l n-^'-^ao. da nosi Turči'a vso pcpr*no rd^rvrrnost za vsa — Carlgrrd. 7. marca. (rz\.) Po poročilih Iz Anco-e je b.'a narodni skupSčini predložena sp' menica podp sana od 150 čia« nov. ki zahtevaj,), da vlada p dpiše pod gotovimi pojr^ji mirovno pogodbo. Z večin« glasov Je b 1 sprelet predlog za zaključite* dcba*e s pooblastilom, da vlada zaklj.:či oz, nadaljuje posralanja za mir. V mirovno pogodbo se Imajo snrrjctl pogoji: I.) r£zvo» Uflvl'cn'e llnrnčnlh ln gospodarskih kap* tu!ac1|, 2.) tiTccltev gospodarskih In llnanč-nlh ▼prršcnl In rešitev mosul^ltesa vpra« šan'a. 3.) desln*eressement dede K-ra^a-Ča, 4.) revizija londonske mirovne posodb« Iz L 1913 In S.) ureditev vprašanja plačUa vo!ne ciškodnlne za opus*ošene maloazii* ske kraje. — Narodna skupščina stoji na stališču, da se mora sedanja Turška spo. štovatl In uvaževati kot popolnoma suverena drfava. NOVE TEZKOČE ANGLEŠKE VLADE. — London, 7. marca. (Izv.) V lon» danski politični javnosti je vzbudila ve> liko senzacijo vest, da je pri dopolnil« nih volitvah propadel vladni kandidat liill. Vladni krogi so pričakovali z 20 tovostjo, da pridobe ta mandat. V parlamentu pa je vest o propadu vladnega kandidata delovala kakor bomba. Se» daj so trije slučaji, da so v vladi možje) ki niso izbrani iz srede parlamenta Vlada prihaja v delikaten položal in t nove težkoče. H1I1 je bil čuvar državne zakladnice, sedaj je brez parlamentarne opore. Bonar Law je primorai Izpopolniti mesto ministra pošt, za ts mesto je sedaj določen N. Chamberlain dalie državni zaklad in tainištvo nr> tran ih zadev, ker so vsi ti trije pri vo-litvah propadli. — I ondon, 7. marca. (K. B.) Veliki pnlom Hiila je vzbudil v političnih krogih vel»ko razburjenje. Listi pišejo, da so splošno pričakovali, da je Hiilov mandat vladi zagotovljen. »Daily News« pravi, da je vest o tem neuspehu učinkovala v spodnji zbornici kakor bomba Samo po sebi je razumljivo, da je t* izjruba težkoče vlade znatno povečala PAPE2EV POZDRAV MUSSOLINIJU — Rim, 7. marca. (Izv.) Včeraj je prispel v Mesino novi nadškof Paina Pri svoem prihodu je imel na množice ragovor. v katerem je rekel: »Jaz hočem tudi tukaj pred Vami pozdravit? rn^ga, ki drži v svojih rokah usod« Ital!;e. onega. ki. stoječ na čelu vlade in naroda, stremi po tem, da povrne naši domovini stari prestiž močnega velikega in kulturnega naroda. Hočem pozdraviti tudi mladino, mlado silo naroda in srečne bodočnosti Italije, da bl rastja v senci vere in domovine čista in močna. Moje besede ne veliajo to liok kot pozdrav, prihajajoč z moje vtra<-ni. r^arveč kot pozdrav onega, ki mi jra ?e naroČil ?n ki vodi usodo cerkve, (o ]e pozdrav papeža. Borzna poročila. — Curh 8. marca. (Izvir.) DannŠn'a predborza: Zagreb 5.40, Berlin 0.^235, An> sterdam 211.80, Ne\vyork 5.3C25, Milan 25.45, Pariz 23.45. London 25.20. Praga 15.925, Budimpešta 0.1775. Bukarešta 2.50, Dunaj 0.007475, avstr. žig. krone 0.0075, Varšava 0.012. Sofiia 3.10, Poizvedbe. — Zgubil se ie svilen robec, v nem sta bila zavezana dva mala kl'učkn. prosi se da se vrne v trgovini 5edej & Strnad, Prešernova ul. 3. Cd ovni urednik: Odtnvorm urednik: VALENTIN KOPiTAA. Stran 4. »SLOV C KS K i »A Iv O D* Šm S marca 1923. Stev 56. rnrawinwiwi—i liiiumuHiiBiinuni———■— PA L M KaučuK potpe tr>t I o po tpl »te Dvokoiesa, motorčki, OTROČJI VOZIČKI, ŠIVALNI STROJI. aajoo»oi*> rM »TRIBUNA«, IJ«Wim, aka ooota ft. C RODA SE nekaj dobro ohranjenega pohištva. •eisve se: mrska al 21. vrata štev. 10. 20.000 ta 250.000 t\Mt]W Sreo' vi»kim obrostim hi na/bolOR i?a-aaaalfi za kratek rok se flca. Ponitdbe vod .Takoj" m Aaor.čnJ zavod Drage Beseljak, Ljnbljona. Sodna al. 5. 3BW Rili n brsljin za ?.1 Pemidbe na nor. Slov. Mar. podi „BiPSa 3415" 941* Seno, slamo *K DRUGE DEŽELNE PRIDETA 1TE (seno 900 K, slama 600 R), franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača rvrdka PUKL IN VERCE, z dei. pridelki, ŠOŠTANJ. Trsile za g trop« ivdo-kijeai z naj modar ndeai stroji in is naj* leaj^ofs aMterijala mr dobavljam t vsaM množin* po najnižji ceni. I. Jn§95lovansfca tvornici ta kuta los. R. Puh. Ljubljana, Cradaifca ulica 22. Tale*. 981. HeUlirano sobo s mmtfmm vbod«« Ke sofldea gpaeed iw Du«;:v-i cooti v bližini salidiSns .Balkan", /-oauidbe m .Pomorsku trgovaca* aemnetjtr, Don/At eesta 38. Dva orožnika Jreftm ermtsovejrja z fospodrčamn« od 18-35 let, če mogoče z mala ©brOo. Poandbe s Sflko pod „Ivko/SAIS* m Vlakc754ia- aa npr. Slov. Mar. 941S Doberman čratokrvni. crn z rjavimi oznaki. jafco lep, nclrofnao dresiran, dobil aa modna* rodni razstavi psov drapa aa grada m diplomo, se rad! preselitve takoj proda. B. M ar kovic, Go« postni «1. 4, II. nadstropje, P Graščina z 2000 otoft polj* te parkom, goof»sd*--s&iv4i ;» 00*009] Mat m preda za 4,003.636 Df«. aH a vasem za HMfljie posestvo («« 100 oralov z gosposko h.*o. Ponudb« pod .Ora-ščina 3365" na upr. Slov. »ar. + je nado srčno Potrti aHft9r3fke žamaal ljubljena mama in tašča, ?.ospa SELVINA LANG vdora majorja v sredo, dno 7. tra, po dolgi na a: ni bolama*, previđena s isiMi s*, vere, mirno v Gospoda zaspala. rojnlee bo v petek, -_ 2152 2374 Petroleisfea vrfe z sabo*, ctt brez zaboiov in zvišane ba» rata knpnjemo v vsaki množini. Hrovat «1 Komp, Ljubljana, Vegova ulica 6. Perilo •e proda, in sicer I? Ženskih srajc po-nolnoma norih iz najfinejšega platna. S p. ŠBaka, Lcpodvorska aliea 175. Proda se kovaško orodje v voćkom moota 9kyronije, edrtopi so tndi lokal m stanovanje. Porradbe na opravo Slov. Naroda pod .Kovačnica 2381* Dobro ohranjeno otroJko posteljico m pfoda pri tasetnika Pavlom, Vegova nlica 10. 243S Radi pomanjkanja prostora se proda klavir Sonaabcl. Istotam se kopi rabljen ploailml arti-oj. Naslov pove uprava Slov. Naroda, S4S9 Jiu»o hlapca on mm Nce oženjon mot\i. Nastop takoj. Stanovanje v hiši. Naslov pove npr. Slov. Naroda. 2449 Trtavelisbl premog m drvu Ilirija. Ljabijara, Kralja Petra trg S. — Tel. 220. 2243 Frati iisoM mleninliil M so panta ovont aa voč rat vnapro{, so iste sranovnnjo v mostn ■ 5—4 somi mi. alokta. manrofrjavo In vodovodom v stari ali novi ailfe. Poortdovaleem vi soko nagrado. Nsoiov pove oprava SI. Naroda. 2*51 40.000 kres ovant todf vot onomu, M zo»sn)a lopo stanovanje v mestu s 3—4 sobami s stanovanjem na perifartn, eddaljtnlm 96 minut od fisvns poate. Naslov para ■prava Slav. Narviia. 2860 fdnSbo jSco. Poanf: je kjiffaovodotvo in po niofinoatl nomSkeaa is nrvoikess iadmi. V poŠte v pridejo rote tan« z mjco p^snvo. Plamene noondbe pod .Lepopisje 2894* na opravo 3*ov. Nareda. n ism. 8sisii» is etre?i po mmft cenah prs A.ŠInJr.OTic Bi K. Soss UnUAlA, Intel trg It. tajam sinit i: Mm 12.0S3 X na Samo a ■ je visoko pritlffao obstoji m l valtke. 2 malin sob in vosa pri ti krm, se nahaja blisa Elizabetne bolnice. Reflektiram mi solnčno stanovanje v mestu ■ 8 sobami, pritiklinaml, olnks/. razsvetljavo m kopalnico. Ponndbo pod .Povrnitev selitvenih stroškov" nn Upravo Slov. Naroda. 2344 Gospodično •Izjava. n, anončno in reklamne pod-jotja, Ljubliaan, Gledal.2ka ulica 2, ia-javlja. da je vsak naoporsanm mod njim ia g. Vladimirom SUjpaa-Mihajloviceoi pota vama. C VL Sra jpoh-Mihnj lović Jo a poeatkom maiaa L L aopet aoaiopadk oglasaeaa zavoda J. Zornu n ter pooblaščen, potovati v aitersou ia v dobrobit zavoda. Jaiko Toiamii se spropne nn sasnmo nn »vanje zrm\-tkoa Noslov pove upr. SI. Nar. 2437 V='©iiniS' SJce slnabe. Prau^be pod .ObKast 24S1 ■ na opravo Slov. Naroda. 2451 plačilni natakar j v afuibi, nudbo pod Ms roda. aajp 2400* na upravo Sk. 2400 U anonci od 28. 11. pod šifrom .Premožen j« posta iuka stvftT broj 205« lio t pa aH sj ruti iar^oRro a opravi lista. a. S* DsHro Iznežbann HaioiniiarkB se sprejme v večjo restavracijo. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 2426 Gostilna in mesariis na pvomotsem kraju se vzame v najem. Ponudbe pod .Obrt 24C0" na upravo Slov. Naroda, 2430 Mož poročen, 2 enim otrokom, sanesljrv, ras> a me poljedelstvo. ISČe siužbe b konjem sli na posestvo. Naslov pove oprava SI. Naroda. 2434 Prazna soba s hrano v sredini mesta se odda takoj dvema osebama. Ponudbe pod .Samo a hrano— 2435" na upravo Slov. Naroda. 2435 ftsnauonle z 2 aff S sobami se mče v novi nft stari faill. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod .Uradnik 1000—2404' na p pravo 5 Sov. Naroda, 2404 Psa farmača (Vorstehbnnd) prodam radi pasjega ko« um sca, zelo lep*ga, velikega, 2 in pol leta starega, dobrega osebnega in hišnega varuha. Tomazln, Šmartno pri Litiji. 2*S6 Snplm planino ali kratek klavir dobro ohranjen. Ponudbe nn npr. Slov Naroda pod .Planino 2446". 244* v Ljubljani, do 000 na za vilo. P«čam tssof Ponndbo 2 navsdho sine, kraja ia vsffkouSi sod .Lepa loga 2452* ra npravo Slov. Naroda. 24-B Kupili novo vilo v Mstbi)*BB\ afdaffo po prevratu, tudi še aedo.^ajeno. P»ača?n takoj. Ponudb? e navedbo cene in rrostega stasovasja pod .Nova vila 2453" na npravo Slov. Naroda. 24*1 Kupim ¥C3 05a1SS"3 rabrjenl, z dvema usnjtsasa. Ponudbe na npravo Slov. Naroda ood .Omarr. 24Ji.. 1a prodaj dva otroJka vosnka, aden so-jitni. drup spalni, In rorc^Janaata iraUvalaa gar« nittira. Ogloda se rard 10. In 12 uro dop. Naa:ov pove upr. 5L Nar. ?44T N ffsta volna, 140 «m Jiroko, v vinsko-i rdocl barvi, se po ako n:zki eeni proda. I Naslov peve upr. Slov. Naroda. 2458 anov z 2 ali 3 sobami išče v novi ali stari hiši za svojega oradaika denarni zavod. Najemnina postranska stvar in poleg tega šc nagrada K 10.000*—. Reflektanti naj pošljejo ponudbe ra upravo Slov. Naroda pod šifro „Deaarni zavod 10.000- 2443". Priporoe se eerrj. gg. trgovcem kakor tucfi privatnim čevljarjem za i zrj olovan je gornjih delov čevljev vsake vrste. Izdelujem tudi vzorce po meri. Postrežba hitra in solidna. F. Kralf, Novi Vodmat 64 pri L*nblfanl. Kontorisf perfekten korespondent srbohrvaški in nemški, zmožen stenografije, se išče za takojšen nastop. — Ponudbe na Poštni predal 129, Ljubljana. 2456 Jeklene lliuitaiiiiBniaaaklllaia za gnoj« Sflr£rogl]a!e> SOM kom., odda po zmerni cest Pf«TagoflovaD8ko Import In eksport, podjetje" Maribor., Trnbarjeva 4. — Telefon ioterarban 82. Lep ogralea prostor ob Martinovi cesti, pripraven za slo j niso, vrt aH njivo, se odda po ceni v na;em Nataa^naje se poiave V Sv. P'oriJana *lld SB—I. 245« |nao, sfmtlno, nra<3nrno smnovaafe na Skofovom, rb«4ofače k S sob in pr tHc-Ifn. sn saako v co^tr« mosta proti dobri nagradi. Ponudbe na upravo Slov. Nsrodn pod .1. V. 24S2*. 2432 NsKlrsno stonovcuie sn dve osebi, ono dete, na porlferi]! 20 minut od poitt, čedno, zelo prijazna, se da v nsjsin za S leta p;ofi vnasr/j vplačila. P«andbc pod »Pajasno 243S-na noravo Si«v. Kofoda. 3433 ao nsoanosn aan kaajti v Lf*ibljani »e o»J»*-v najom. Obal:ne nonadbe 7. navedbo najemn»c sv. noravo Ssv. Bfossdn pod »Redna nriittoa S4A»". 2456 Prodom lepo tnitliko perziisSo Kaaaaaanie po-4wro. Naesov se isve ari AJoma Companv, anou'ni ra reklamu druitn, L;obIana, Konjresai Vg 3. 2454 Rabtfene britvice t- ORi€ie. Mast M. %e spregama>o v oleklr. braSeaie v droeorijf L C Kotar. Woliova alioa I, m t dr ager j? An»oa Kane, Židovska aR ca 1. Ztsnar.ja naroČila h tro i a to-luo. tato jobaaa i piesična santa m aaj-niio ci ene prodaje na os rone Aa Slatljević Zafreb, Dmskoviceva 9. Tel. 25—iS. Trgov pomočnik «a£etaaV, voK maitne skoke, želi nre-msniti stavbo. Najrajši jfre v Ljubljano v tpeceiljsVo trgovina. Nastop s 15. majam. Poaadba sa .S. B,-, postno ležeče Jaoenicc, Dol._ 2467 Vinska klet in delavnica a« OUaaaar, pribttSno 900 hvadv .____ tet traaaSSr, 5 oralor, v Linbljani, ob TrŽašfc' sesti se odda v najem. Ponudbe pod .Nsjam 1S2^—2459* na npr. Slov. Naroda. 243* omobiie vseh velikosti, moderne konstrukcije kompletne oprave zn parne pilane, zmerne cene, pri Jugoslov. Import In eksport« ^cdjetjos Marfbor9 Trabarjeva nI. 4. Telefon interurb. 82. a m umm n * a * * 3 ■ » SI, ovo. Ker se nisem mogel od vseh svojih cen], odjemalcev, prija-jateljev in znancev osebno posloviti, Vam kličem pri svojem današnjem odhodu iz Ljubljane: na veselo svidenje in prisrčni Zdravo l Vdant Josip Selovin. iamiMiBawiaBaBaawaaMaMaaaBaaaamaiaagaaawwBBBaaaawBww^ Iščemo za našo umetiiižko tovarno E,li JIH JE M zaajo deta! na ročne udarne »troje, hidravlične in ekscentrske preše, tako tudi znajo poslužiti stroje za brušenje stopnic (Stufen-schleifnMschise) in .riteliš" ter 90 tudi t stanju sestaviti vse potrebne dele. — Femtdfea na Zsdaafrllako Oradjevlnsko a. d. _nlatanlar" v Zamnnn. 2457 ■OUDi . Je Izšel v mftogi .SteivsKTn i«e1fta«inih sračrtov trjrorsko - prometnih središč ia kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev" ter se dobiva po vseh trafikah sa seno Dia 7*—, pe polti Din 8*— kakor tudi T f lavni silosi: ZA VOH 1. Wm-m lllil i/i KM PODJETJE UTJBUAHal, Oledal^iks nL 2. RUT 3§/S2 HP 2 rmTmltlTT ^F?aI-aT** 4 — 6 s-tčzžna, ekgantna, v stanju kakor nova. 35 HP 1 Maksa! „Praga," 6 sedežni, elektr. razsvetljava, v zelo dobrem stanja. 22 HP 2 tasaksta JFa/al-a** elekr. razsvetljava, sarr.opojron, v dobrem stanj n. P f saaarai „Mlar^ 1 ionski, s pnevmatika, karoserija po želji, v »elo dobrem stanju. IO HP 1 feMrai JFraaa" 3 — 4 tonski, s pol^umastimi ebroči, s priklopnim vofom za 2 toni aLi brez, v staniu kakor nov. M HP 1 iBOOrml MmiL JFUT1 IS- tar 2k>naid, s pnevmatiko, v salo dobrem stanja ter več drugi k osebnih, tovornik m anuiibiiaov asTBlSa pa usad- stik ceaiak JOGO-flUTO, d.z o. l, Liuhiiono, Dunalska c. 36. >Karociiifi liakamaau