k 52-
V Gorici, v soboto dne 4, majd  1012.
Izhaja trikrat na teden, in sicer « torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiijana:
vse tat©   •   .   15 K
*/s      »      .    .   I© »
Za Nemčijo K-ilT80?'-*^IS.>f.!'ai Ameriko in inozemstvo K 20,— posamične številke stanejo 10 vin.
„S0ČA'* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „KafcipOt po Goriškem in Gradišcanskem" in dvakrat v letu .;, Vozni red železnic, parnikov in poštnih zm".
Na naročilu brez doposlane naročnina se ne oziramo.
Tedaj XLII.
•Vse ?a narod, svobodo in napredek U Dr. K- l
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr. na ,desno.
Upravništvo se. rahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr.  na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
0<igovo»ni urednik in izdajatelj Ivan  Kavčič v Gorici,
Telefon Si. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in aal.
Kraški vodovod.
(A. Gabršček.)
II.
Iz dosedanjih razprav je lahko jasno fcfcMmi otroku, kakošna je edino pravil-rešitev velikanskega vprašanja o pr<e-Jrbovanju dobre piine vode >na celem jasu. Ako bi tudi ne bil govoril svoje ve-lavne besede tak veščak in učenjak, kar loršeii i: prof. Hra$ky, mogel bi v glavični "/rili do enakega zaključka vsak la-:,;. da so načrti našega vodovodnega .»urcja najboljša, najcenejša,   najbla-.jiv^mJšu naprava za naš Kras. To so lid; r.ripoznavali    razni    najmerodajnejši iragi. pričenš' v vojnem ministerstvu, v Inigili imeresovanih vojnih oblastni j-tfh, v lintir-sovanih ministcrstvih, pri ravna-:;->!vri obeh železnic itd. Konsorcij je bil torej našel takoj po-K) priznanje s\ ,>jim velikim načrtom, n ii.iJuljna njegova naloga je bila pač |a. pieoričati vse mercdajiie kroge, da je >.ry.:ev tako zasnovanega podjetja nujno •:re;)!vi ne le za naše ljudstvo, marveč X. /-a državo samo. (Vojaštvo, železnice, i i-; V. .t trgovski prekomorski emporij.) :i *vjn>.)rcij ni naletaval na gluha ušesa, ii.i.viv prodiral od stopnje   do   stopnje •M\» .!, da je končno povsem zmagalo >ri:;t:-:-a»je:    Kras mora biti preskrbljen | v. J   v take;n obsegu, kakor namerava "cij. A!:  ta  naloga konsorcijeva ni |.;a !.i':ka! Koliko najrazličnejših.v'ad smo pne!; v ie:n času in kolikokrat je bila tre-.i početi skoro i z t; •¦va! Toda konsord-:vo .lelovanje je doseglo popoln uspeli: jtanes ie toliko kakor gotovo, da Kras mo-jp drbiti v velikem Sf"lu zgrajen vodo-In knnsoreij j-   pevcem  zadovoljen Nvojim uspeh m. ki ga je dosege! I?*' v -• Kra^. čc;"av  se nikdo njegovih :ie poganja /:i kako posebno hva-¦   i;iuUrva   ali   vsaj    volilcev    na
Wx
Po vsem tem, kar smo culi doslej, se ' mora .dozdevati vsakomur naravnost čudno: kako je pač moglo priti do tega, da bi se od katerekoli strani hotelo preskrbeti Kras z vodo na kak drug način in ne take, kakor je velikopotezno in vsestransko modro nasnoval -konsorcij, —- kako je pač mogoče, da bi se mogel najti na merodajnih mestih kdo, ki bi se potezal za vodno napravo iz Reke ali Hublja, od-kcdsi bi velikanski stroji vedo šele dvigali iz doline na kraško planoto! Kako je sploh prišlo do konkurenčniih načrtov, ki •so-v vsakem oziru slabši, pa mečejo kon-sereiju težka polena na pot!
Tudi v tem pogledu moramo spregovoriti risno besedo, in če bo treba, bodo morali poseči v to "borbo tudi poklicani zastopniki našega ljudstva, kajti danes lahko z vso odločnostjo zakričimo na vsa merodajna ušesa z besedami strokovnjaka inženirja :n prof. Hraskcga: v interesu ljudstva ni države je treba izvesti edina le načrte vodovodnsga kcnsorcfja, ... »dlcse Projekte bieten ciue grossziigige Lasung in elnfa-chster Fcrm eines der dringendsten stattsvvirtschaftliehen Probleme des oesterreichischen Siidcns!«
Znano mi je veliko o zakulisnih spletkah in čudnih apetitvh. ki so se začeli po-rr.jut; potem, ko je konsorcij takorekoč že zmagal. A'i dobri stvari na ljubo bosn skušal brzdati svojo željo, udari,.' brezobzirno v sršenje gnezdo, in oovem le toTko. kolikor je za zda* neobhodno polnimo in da bo vladala v tem vprašanju polna jasnost. Zahrbtnosti stran, p cč s spletkariiimi, proč z nedostojnimi apeiiti r"klicanih a-i nepoklicanih faktorjev!
V ta namen je najpoprej- treba, da odpravimo informatorja v »Edinosti«. Tam. je resnica pomešana z neresnico in splct-karskimi intrigami, in obžalovati moram, da je »Edinost« dala prostora onemu dopisu. Prepričati hočem »Edinost« in morda tudi njenega informatorja (ako je ravnal bona fide), da je konsorcijevo delo v vsakem oziru čisto in da je sovražnik našega Krasa vsakdo, kdor ne podpira konsoreija. O tem pa prihodnjič.
Kr^ečka bedi na Kanalskem.
(Iz kalske občine.)
Občutljive neprijetne posledice iz-udne suše v lanskem poletju so se pojavile šele sedaj v veliko žalost tukajšnegit prebivalstva. Pridelki lanske jeseni niso posebno hasnili. Kar se je spravilo pod istreho se je nahajalo v veliko manjši količini nego druga leta in še ta malenkost je bila zelo revna. Izmed nekaterih pridelkov se vobče ni pridelalo, tako na pr. ii-. žoia, boba, otave, jijde itd. Časov, ka~ ikoršni so sedaj nastopili, ne po-uijo najstarejši naši prebivalci. — Beda, pomanjkanje — uboštvo velikansko. Denar po tnale m — pomoči od nikoder. Vse obupno vzdihuje, osobito še radi tega, ker obeta bodočnost slabo vsled mrzle letošnje spomladi. Krompirja ni za sajenje, kaj še za vsakdanjo hrano. Za vse dnevne potrebščine treba seči v žep. Kjer tega ni, \m kreda na premoženje, a še to milo z boječ -nostjo in skrbjo prositi. Pri vseh družinah se vživa sleherni dan revna skromna hrana — močnik po dvakrat celo trikrat na dan. Potem živi in delaj! Vseh mori skrb za bodočnost. Sicer delajo po polju, a le nekako prisiljeno hi brez pravega navdušenja. Vse to bi se preneslo, a drugo je, kar dela ljudem sive glave. Glavni vir dohodkov v naših gorah, to ie živinoreja, ta je povsem prizadeta. Lanske ota-ve nič, zato nedostaje sena. Uboga žival trpi na pomanjkanju potrebne krme. Kupili bi radi, da celo nekateri drago plačali, pa kje, ko je ni nikjer na tej nesrečni planoti. Kdor hoče prepričati se o resnici vsega tega naj se potrudi in pride pogledat živino v naše borne hleve. Videl hode izstradano »Jagodo«, bolno »Ciko« in lačno >• Sivko«. G edala te bede milo, hoteč s pogledom prositi zadostne krme. Uboga žival izgleda na sploh tako slaba, suha in mršava, da ji lahko klobuk obesiš za rebro.
Posledice slabe živinoreje so pa menda vsakomur znane. Malo mkka — malo
masla — slab zarod — malo skupička itd. Ua celo najboljše situnr-ani posestniki mo-' rajo skopariti s krmljenjem živine.
Letošnja mrzla spomlad naredila nam je novo občutno škodo na poljskih pridelkih. Nemilostim mrzlo vreme podvojilo je obupni položaj, kajti lačna živina bo morala še daije trpeti predno d-obi v naravi sveže nadomestne hrane. Nadloga nad nadlogo. Se moremo ji čuditi potem, da je predmet razgovorom domačinov v sedanjem času edino le uboštvo in isboštvo, -~
Od odločujočih krogov smemo pričakovati, da nam priskočijo na pomoč v eni ali drugi obliki. Edina dobra pomoč hi bila v sedanji stiski, da bi se preskrbelo seno od drugih dežel po zmernih cenah. Tudi od dež. zavarovalnice gr-veje živine bi pričakovali, da stori po možnosti potrebne korake v ta namen, sicer zna občutiti mnogo škode, kajti živina v opisanem stanu je veliko ibolj dovzetna za razne bolezni, katerim bi v več slučajih sledil pogin.
Od slavnega klerikalnega županstva spet nimamo mnogo upanja. V zadnjem času smo se prebritko prepričali, da hočejo celo obč. očetie naš težko zasluženi denar trositi v nepotrebne svrhe. Kakor se govori, osrečili so nas v sedanji velikanski mizerji s potrjenjem nekega nespametnega preudarka — za popravo cerkve. Stroški za omenjeno popravo bi dosegli k večjemu polovični znesek potrjenega preudarka. Z ostalo tangento bi se po želji in medsebojnem Foora;um'jenju nekaterih '— za kmeta gorečih ij;:di — popravil farov-ški vodnjak, -ateri je služil že več let sem v veliko zadovolji A raznim tukaj, službujočim duhovnikom. O tej zadevi, tki je sedaj še v toku, bomo še podrobneje spregovorili. Če se tako dela z ubogim Irud-stvom v sedanji draginji vendar ne more nihče zahtevati spoštovanja in zaupanja od svojih podložnikov. Take reči ne vsahnejo ljudem iz spomina, pač pa se osvežijo o posebnih prilikah nekaterim v pouk drugim v blamažo.
^ bi! močan in kmalu razjarjen, — niti bes<;de si niso upali reči proti .ij.mu. A njemu se je hotelo ravno tega; želel je vedno silneje, da bi vstal kedo izmed njih, ki ga on prezira, proti njemu ter mu povedal iz obraza v obraz nekaj silnega, kar- bi ga obrnilo s te polzke poti, katere npasnost je čutil in videl njeno b'ato, — poln brezsilne mržnje do nje.
In E:>:r.a ie našel, česar je bil iskal.
Nekega dne je kriknil svojim sopivcem, razdražen, da se i:-c brigajo zanj:
Vi mrčest! Molčite vsi! ... Kedo vas poji in krmi? Al: ste pozabili? Jaz vas naučim reda! Vi jetniki! Kedar jaz govorim ... molčite vsi!«
rmolkniii >o zares; bali so se pač, da morebiti iz-guiie :i.:eg:)\o b'ag::l:ctn'^t ali pa so mislili, da jih pretepe on, ki .'o bil pr. j-.ben zdravi, močni živali. TAoleali so nekaj časa in kuha i v >ehi svoj srd preti njemu, sklanjaje ,e nad k s žr.ike. so >kušuS; skriti svojo \-zq in svoja zadreg.:. S;u; z::.i.;voijoo jih je p: gledal F-oma in se poba-ha! :/ zadovoijncsti na J njiitovo suženjsko pokorščino: Aha! Zdaj ste tih:; ... Tako, že prav! Pri meni je -frog'>! Jaz ...«
-Tepec* >i se je zaslišal miren in glasen vzklik. Ka-aj?-. je zarjui Foma in skočil pokonci. »Kedo pravi to?c
Zda; je vstal na koncu mize črnku, vdlk človek, v j-:g: suknji, s celim gozdom polucsivelih las na velikanski g'avi. Njegovi lasje so bili ščetinasti in stali v gostih pra-menln na vse strani; obraz je bil tumenkast. Obrit in okra-,šen z velikim grbastim i:osom. Fomi se je zdel podoben |metli, s katero omlvajo parebrodne palube in to je razveselilo polupijanega mladeniča ,..
»Lep si!« se je nasmehnil. »Zakaj pa lajaš, a? Ali veš, kdo sem jaz?«
S kretnjo trageda je iztegnil človek proti Fomi roko, katere prsti, so biii dolgi in gibčni, kakor čarovnikovi in rekel z gostim, ihripavim basom:
»Ti si ... gnila boiezen svojega očeia, kateri je bil, čeravno graibež, ,a vendarle ... dostojen človek v primeri s teboj ...«
Od presenečenja in jeze je Fomi zastala sapa v prsih ; srepo je izbulil oči in molčal, ker ni našel primeTnili besed, s katerimi bi odgovori'! na to predrznost. A človek, ki je stal na koncu mize, je oduševljeno hripel, obračaje svoje velike, a brezbarvne in otekle oči, kakor žival:
»Ti zahtevaš, naj te mi spoštujemo ... be-dak! ... S čem si zaslužil spoštovanje? Kedo si? Pijanec, ki zf piva očetove glavnice ... Divjak! Ti bi smel biti ponosen- na to, da pijem jaz, znameniti umetnik, nesebični in zvesti služabnik umetnosti, iz iste steklenice, kakor ti! V ti steklenici je sandeljevina in sirup, a ti misliš, da je portsko vino! Ona je tvoj patent na priimek divjaka in osla!«
»Ah ti, ar-restant!« je zarjovel Fomu zopet in se vrgel proti umetniku. A prijeli so ga in zadržali. Otepaje se v rokah ljudi, ki so se bii'i obesili nanj, je bil primoran, poslušati brez odgovora, kako je človek, ki je bil podoben metli, grmel nad njim s svojim debelim in težkim glasom:
»Vrgel si ljudem par kop.sjk od ukradenega rublia in misliš, da si junak! Dvojen tat si: najprej si likradel ru-belj, zdaj kradeš pa zahvalo za tistih par kopejk! ... No, od mene je ne dobiš! Jaz, ki sem posvetil vse svoje življenje razkrinkanja podlosti, stojim pred teboj in govorim smelo: ti ... si bedak in berač, ker si preveč bogat. To je vsa modrost: vsi bogatini, so berači.. .Tako služi resnici znamenit kupletist.Rimstij-Kanibaliskij!«
, Tr^tm&m fcdrtvu-pomagati, a
ne ns^taik naSiii^OlM-a^mo se torej vnovič, <lo vseh onih,ki imajoddibro voljo m odločujočo »besedo v: zadeli tičoče se ° občega ljudskega blagostanja.
mOJHSTHRH
izkušnja je in ostane, da je : atvo za odprs
.«- .» w««~, «. ,- —jboljše a^jd-Kipravo poletnih izpahhaiev, za do-p^o, za ohranitev nežne in mehke kože ter bde polti ltttfn» »btoato artln. Znamka konjiček ivrdke BeTgman & Co., Tetschen i[K\ Komad stane 80 vin, in se dobiva, v vseh I lekarnah, mirocHInicah, parfamenjah m po-j dobnih trgovinah. Bergmanova hlr>na krema Jlanera* slo«* radi tega, ker se dobi po vpo-rabi iste jako nežne in bele roke. 1 tuba -"      stane 70 vin. Dobiva se povsod.
Družba $y. Cirila ia Metoda.
Družba sv. Cirila tn Metoda v Ljub« lianlje imela meseca aprila 191& 1. sle-* dečt promet i. s. Prejemki. A. tfedni dohodka. 1. Prispevki iz, nabiralnikov 1.258 K 93. 2. Prispevki'podružnic: Kranjsko 776 K 10, Štajtrio 328 K, Primorsko 760 K 40, Nižje Avstrijsko 50 K, skupaj 1.914 K 50, 3. Razni prispevki 2.894 K 41, skupaj 6.067-K-84. B. Izredni dohodki. 4. Prispevki za obrambni sklad 1.116 K 53, skupaj 7.184 K 37. Izdatki. A. Redni izdatki. 1. Plače, remun. učit. osoibju, razni računi, itd. 9.083 K 41. B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 1.155 K 23, skupaj .10238 K 64, torej primanjkljaja 3.054 K 27.
Opomba. Pri obrambnem skladu na-Hoženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Družbi sv. Cirila in Metoda: Z licitacije »povoja«, dobljenega na Čitalniški veselici pri Sv. Luciji dne 28. A. poslala CM. podružnica 23 K 45. — Kolinska tovar na za kavine primesi je dala družbi zopet 1000 K. Glede na izborno kakovost in primerno ceno tega blaga, ki nam donaša ob enem v prospeh našega milega naroda, smo prepričani, da je ni zavedne slovenske hiše, kjer bi se ne rabila ona kolin-ska kavina primes, ki donaša družbi sv. ,JC ila in Metoda tako znaten prispevek.
Podrnžofca v Podgorj je odgovorila Roseggerju in plačala 200 iK v narodni sklad za en ksmen. - Nabiralnik v narodni gostilni pri g. Bregantu je dal v mesecu aprilu 14 K 14 v. Vsa čast zavednim Podgorcem, ki včasih kar tekmujejo med sabo, kdo bo več daL Le tako naprej in delajte še stave v korist »^laksu«. — Jaz.
Za C. M. podružnic« <r Mrrnu dobil <g. Andrej Male 20 K in sicer < priliki poravnave neke tožbe, Hvala rouoljuhnemu po-sredovatelju.
Za podružnico v Potfgori. — \ poročilu o izletu kolesarskega društva »Danica« v Čedad Je omenjeno, da je bilo nabrano 8 K 16 v za družbo sv. C. in M. Ta
denar je nabran aa podružnico v;Podgorf, Nabran je bil na predlog Al. SiamUŠa.
Velika Cirll-Metoda slavrost bo dm? 27. b. m. v VoicjHragi.
Proti toorieu šolskega leta f«i*-hajajo darovi vedno redkeje in postajajo tudi manjši. Vedno več je-freba dblagati iz preostankov prvih 'let. Prva navdušenost blagih dobrotnikov je sicer omogočili otvoritev aDijaške kuStrnje«, toda za-ninfanje za -nadaljnje vzdrževanje je začeto le prehitro ginevati. Letos pa vse kaže, da bo moral odbor tega društva prihodu jo Jesen izredno skrči M levite gojencev ali pa tudi kuhinjo popolnoaia zapreti. V pojasnilo te žalostne ist|ie naj služijo sledeči podatki.                  f   ;l
V prvem letu (1907/8) je bilo»v začetku 52 gojencev, na koncu leta "pa 47. Preostanek v tekočem računu je znašal. 445'fM K. V drugem letu (1908/9) je bUo v zadetku 63 gojencev in na koncu še 45. Preostanka ie bi«'o 1811 '32 in glavnica je znašala 2256*36 K. Leta 1909/10 je bilo 75 oziroma 58 igojenoev. Darovi so vnašali 3401'80 K, mesečnina gojencev pa 239798.. K. Na koncu leta je bilo še 272'45K prebitka in glavnica je znašala 252879 K. Leta 1910/11 je bilo 63 oziroma 57 gojencev. Darovi so znašali samo še 2283'91 JK, gojenci pa so plačali že 3138'49 K (ker so se jiiu mesečni doneski zvišali). Na koncu šolskega leta pa je bilo že 476'38 K p?j~. mankjaja. Glavnica je znašala • t^rjej; 2052'41 K. Izostala je bila namreč podpora s-^av. Goriškega deželnega zbora (1000 K) in pa božičnica gg. deželnih poslancev »Slov. kluba« (725 (K). V začetku leta 1911/12 je bilo vsprejetžh 77 dijakov, zdaj jih je še 74. Prostovoljnih darov je bilo letes do 2. maja 1912 le še 1447'96<K in dijaki so doslej vplačali 2204'14 K, skupnih dohodkov torej 3652'IOOK..IzdatkovJe že zdaj 5341'47 K, torej znaša primankljai 1689*37 K, ki se pa do konca -leta Uajbrže še poveča. Za letos se primakljaj Ves se, pokrije iz lanske glavnipe 2Q52'4l K, toda za 'prihodnje leto bedb na ia.r.ač.n ,do mala vsi dosedanji prihranki izčrpani jn zaloge prazne. Da so pa stroški tako silno narasli, se razvidi iz sledečega: Do lanskega leta je imela »Dijaška kuhinja« stanovanje zastonj, letos plačuje 400 K. Število podpore iščočib revnih dijakov vedno bolj raste, ob enem pa so tudi tržne cene za živila neverjetno poskočile. Darovi v živilih so namreč v zadnjem času popolnoma izostali. V prvem in drugem letu (1907/8, 1908/9) so nabrali rodoljubi kajr cel s vozove živil, letos pa v celem letu samo par vreč!
Lani se je preuredila »Dijaška kuhinja« v samostojno društvo ,toda vsi oklic)
in Dro&ije novega-društva so' imele le malo uspeha. Društvo je dobrodelen zavod v pravem pomenu besede, pa šteje danes samo 39 6'ianov, če <prav je članarina letnih 3 K tako majben znesek, da iga vsakdo lahko vtrpi, komur je količkaj na srcu bodočnost naše šolske mladine* Pohvalno pa je treba omeniti v tem oziru gojence »Dijaške kuhinje« same m pa slovenske goriške dijake vseh vrst, ki so že tolikrat pri svojih javnih prireditvah precejšnje zneske v korist temu društvu nabrali. Sedanji odbar po večini vodi že peto leto »Dijaško kuhinjo« in se gotovo trudi, da preskrbi društvu denarnih virov in pa prostovoljnih zalagateljev za tživila.-. Vsakdo uvidi pač potrebo te kuhinje in njen podmen, vsakdo odobrava delovanje outora-vo, v dokaz temu vedno bolj naraščajoče število dijakov, ki -žele dobivati hrano v tem zavodu, in vendar šteje društvo tako malt) 5'anov. Pri takih razmerah odbor pač ne more delati čudežev in teli naj tudi nihče-nt? pričakuje.- Priskočite ;torej vsi pravi prijatelji mladine društvu na pomoč in isšite našo mladino!
Čestitamo
vsaki nevesti (novici), katera  kupi celo opremo (balo) pri tvrdki
HED2ET & KORITHIK
Vogal Ctirso Verdi in Via Scnole 5
Lepo, dobro in trpežno blago. — Cene vsemu blagu najnižje! — Prepričajte se!
Domače vesti
Za Loverčičevo rodbino daruje g. J. Bajt 2 1
Za rodbino Loverčič daruje 1 K prof. dr. K. Ozvald.
Darovi za »tJijaško kuhinjo«. -- uu-riška ljudska posojilnica 100 'K. — Neimenovan, -Bilje, 20 >K. — Bruno Faninger v Gorici 5 K. —. Neimenovana gospa št. 1, za maj 2 -K. — Na račun mesečnine je prišlo 127'20 K. ~ Živeli darovalci in — posnemovalci! ,                        ¦ * - ¦
Za narodni muzej so darovali:' Gosp. Josip Balič, učitelj, Vrh Sv. Mihaela, 24. dar: 1. Gut&man, Deutsdh-windisches Worterbuch, Celovec 1. 1789, 2. Hederi-cus, Lexicon Graeca-Latinum et Latino-Oraecum, 3. E!nspie'ler, S'ovenski Prijatelj, Celovec i. 1818, 4. Urbas, dr. H. Co-sta. — Gosp, Kazimir Če" ovin, dijak Bra~ niča, 2 knjigi: 1. Evangelij Listi :in (Branja, 2. Novi Testament, Ljubljana 1. 1804 ter 1 star novec. — Gospod Franc Tavčar, dijak v Gorici, 1 knjigo: Regelza ali kratko pcdvuzhenje Karlovac 1; 1828, 5 srebrnih in 1 bakren novec. Gospod Anton Kodrič — Brje 99, 1 knjigo: Bart. Bpzzoni: slovar ital.-nemški, I. zv. 'Milan K J 793, ter 2 novca. — Gospod Frattc. Pavletič, ko-
vač Rublje (6 dar), a) 1 cev od puške, ^ 1 klešče za' vlivanje krogelj, c) 1 pečat, d)1 železno stojao za na ognjišče, e) izrodcK kokošjih-jajc— Oospod Troha Srečko; učiteljiščnik v .Gorici, lOJ-a^nih novcev!
—  GospodDomeinibMilovan, trg. pomoi iiik v Oorici, 2 novca. — (Darila sprejema društveni gospodar g. Rudolf Drufovka, trgovec, Goriica, Gosp. ul. 3. Odbor.
Razbojniško razpoloženi dr. Krek, ^ Jutri p.ridie na Kras razbojaiiško razpo. loženi dr. iKrek, nevaren hujskač, ki želi krvi in pobojev; Večkrat že, tako 'tudi lani v maju je na shodu v Ljubljani 'h-ujskai Klerikalce na napr.cdnjake, na;i -jih pobi-jejo in pokoljejo. V takem tonu in s tako tendenco ščuje že nekaj let, v takem duhu je vzgajal kot semeniSki profesor duhov, ski naraščaj in v takem dufru tudi delujejo njegovi gojene:. V Selški dolini je doma dr..Krek. Tam je predlanskim posestnika Tuška u;brl njegov lastni sorodnik, kleri-kakc, zgolj iz političnega sovraštva. Po. tem pa je lani v Davči zopet-hujskal dr Krek na iriekem volilnem shodit; *vie k m dri h a I po liberalcih in ščuval ljudi na f«boj, češ, naj poinečejo liberalce v grapa in jrh potoiceio s kamenjem. Tak je dr. Krek, katoliški, duilicvnik, ki oznanja p.i deželi evangelij uboja in krvavega noža,
— Dolžnost države je, da iikrbi za javno, varnost. Če bi kak naprodnjak tako gi voril okoli, kakor to dela dr. Krek, bi aretiran' in obsodili v ječo, dr. Krek v du-hovski obleki pa srne delati, kar hoče, in
•sme učiti ljudi pobijanje naprednjakov. -Če se po tem »poučnem tečaju«, ki ga priredijo prihodnji teden v Komnu novostrnja rji, kaj zgodi na Krasu, kak velik pretep s težkimi telesnimi .poškodbami ali uboj, naj državno pravdništvo me prime le zapeljanih fantov, ampak -tudi zaipeljiv-ca! Nove davke je obljubljal v nedeljo na shodu v Sovo i-njah poslanec Fo i. »Vpelja-
1 ti se bodo 'morali novi davki«, je rekel. DrŽava ima do"'gove, dežela dolgove. Pri«
1 manjkljaji, ki se pokaztijejo vsako leto, se krijejo z dolgovi. S'abo se priporoča vo-li:cem'Fon, ki je pred volitvami obljubljal znižanje davkov, sedaj pa mora naznanjati — nove davke. (Klerikalci se hru-
. pijo, kadar kaže, da odpravijo sploh vse
"davke, ali pokaže se vselej; kako zm\y> nasamariti uboge vol i (ce. Novi davki ne pa manj davkov! — Tudi deželne naklade bo treba povišati. To bo bridko. Laški liberalci že par let sem hočejo povišanje
. 15—20%, ali Gregorčič se brani vsc':j na vse kriplje. Tega >pa ne, pravi, davke višati, tega ne! Naj gre kakor hoče, samo ne večjih davkov — tako tarna Gregorčič v strahu prL'd volile?. Laški liberalci pa triu dokazujejo potrebo takega povišanja; da. povišanje bo še toliko večje najbrže, kolikor dlje se zavlačuje!    Pred volitvami:
I »mi odpravimo vse davke«. Po volitvah:
: »Vpeljati se bodo morali novi davki.' Tako je. delo klerikalcev »za bi.ao!-ljudstva«!
4                   (Dalje v prilogi.)
Ze je stal Foma mirno sredi ljudi, ki so ga bili tesno obstopili in poslušal željno gromov ite besede kupletista; zdaj so vzbujale v njem čustvo, kakor bi mu praskale bolno mesto in lajšale na ta način pekočo bolečino. Navzoči so se razvnemali: nekateri so hoteli ustaviti potok kupletistovega krasnorečja, drugi pa so hoteli odvesti Forno.' On jih je pena! molče od sebe in poslušal, vedno bolj se udajaje ostri nasladi ponižanja, ki ga je čutil pred temi ljudmi. Vedno topljeje se je laskala njegovi duši bol, ki so jo v nai budile kupletistove besede, a ta je grmd, , opajaje se ob nekaznovanosti svojii očitanj:
»Ali misliš, da si gosf/odar življenja? Ti si ... nizek suženj rublja ...«
Nekomu izmed navzočih se je rigalo na glas m ker je bil nezadovoljen zaraditega, je vsakokrat po takšnem do godku zarentačii: »O ... Siudič!«
¦A v nekem neobritem človeku z mastnim obrazom se je bilo vzbudilo sočutje s Forno, ali pa se mu je zazdelo dolgočasno, prisostvovati temu .prizoru; mahale z rokami je proseče zategoval:
»Go-ospoda! 'Pu-iistite t<y\ »Ni le-lepo! Saj smo mi vsi grešniki! Vsi, brez izjeme ... verujte mi!«
»Le govoril« je zamrmral Foma. »tNe dotaknem se te! Le-govori!«       :
Zrcala med okni so obsevala vso to zmešameo in v zrcalih so še zdeli ljudje Se Ibolj zoprni in 'gnjusni, nego so bili v,rešrt-ci.
»Nočem govoriti!« je zakričal kupletist, »nočem metati biserov svoje resnice in jeze svoje pred tebe .':,.*
Stresn jI se je, veličastno divgnil glavo in odšel tragičnih korakov proti vratom.              -
je zadeval na svoji poti ob dosežne zapreke — ga je pomirjevala borba ž njirnii in vsa njegova .nejasna čustva so se družila v stremljenje, da bi od pahnil vse, kar ga ovira. In. zdaj, ko je bil vse porinil proč in dospel na ulico, je bil že manj razvnet. Stal.je na trotoarju, ogledoval ulico in si mislil osramočen; kako je vendar mogel dovoliti ti metli, da ga je zasmehovala in zmerjala njegovega očeta s tatom?                       -./ ¦
Tema in tišina je bila;Naokrog; jasno je svetila luna in lahek,' osvežujoč veter Je piihah NastevivŠi lice njegovemu hladnemu diilm,>?ešel Poma z naglimi koraki proti vetru, plabo še oziraje iT-^^eleč; da tbt ipač ne prišel za njim kedo izmed gostf .• 'A$ družbe; čutil je, da se je ponižal v očeh vseh teb ::uJi. Hodil je in razmišlja«' o tem, kžii'i/ daleč da je prišlo ž hjirrt': potepuh ga javno opsuje in on, sin odličnega kupca, mu ni mogel z ničemur poplačati njegovega raganja.-''
»iPrav se mi godi!« je mislil Foma .škodoželjno in žalostno obenem. »Prav se mi godi! Ne izgubljaj se razumevaj! ... In potem ... saj sem boter sam, sam sem se zadiral nad vsemi -... Zdaj moram vtakniti drije! ...« Bolestno sočutje s samim seboj ga je navdalo ob teb mislih. Pečaje se ž tijtmi in že -fetreznjen je šel naprej po ulrcalh" in iskal v sebi venomer nekaj krepkega in trdnega ... A vse je bilo nejasno v otijem in le srce mu je tesnilo, ne da bi se kazalo v razločnih oblikah. Kakor v težki dremoti je dospel do reke, sel na bruna ob njenem bregu in začel zreti na njeno tiho, temno vodo, pokrito z lahnimi valčki. Mirno in skoro brezšumuo ie tekla široka, mogočna reka in -nesla ogromna bremena na svojih pršili. Vsa Je bila pokrita s črnimi Iadijami; signalni ognji in
t * xi               *-                                                zvezde so.se zrcalile v njeni vodi; majhni, lahki valovi
»LaižešU je rekel SFoma in hotel za nJim. »Počakaj! I so prfbitevaM laskavo in s tibim glasom na breg, Fomi Vznemiril si me^ zdaj me še pomiri!« ;                             ravno pod ,no«e ... Žalost je dihala z neba; čustvo osam-
Pnjeh m obKolrh «o *a to mu kričali nekaj, o;i pa se j ljenosti je davilo Forno .,,
»Gospod Jezus!« je mislil in pogledal žalostno v nebo. »Kako nesrečen sem.... iNičesar ni v meni ... Bog m'. ni dal ničesar .. ..Zakaj moram biti takšen? O moj Bogh
Ob spominu na Boga je postalo Fomi nekako lažje, njegova osamljenost se mu ni dozdevala več tako huda in vzdihnivši iz vseb grudi, je začel brezglasno 'govoriti
•Gospod Jezus! ... Nekateri .ljudje ne razumejo ničesar, toda mislijo, da vedo vse in zato jim je lahko živeti... A. zame ni opravičenja ... Zdaj je noč ... a jaz sem sam in nimam kam iti ... Nikomur. ,ne morem reči besede ... nikogar ne ljubim ... Le kuma imam, a on i-brez duše ... (Ko bi ga ti.(kako kazi, val ... On misli, da sploh ni nikogar umnejšega iin bolj' : • na sverv, nego je on sam ... in ti to trpiš ... Jn tudi j-;; . Da bi <me doletela vsaj kakšna nesreča ... da bi zboiei .cA glej, zdrav sem, kakor železo ... iPijem, živim- razu -dano in v blatu ... a telo niti ne zarujavi ... le dirSa -rme boli ... 0 Gospod! Zakaj je življenje takšno?«
Zaporedoma so vznikale v glavi osamljenega nMo-denega človeka plaho se upirajoče misli, a tišina okrog njega le postajata vedno gostejša m noč vedno temnejša. Nedaleč ;od 8>rsga je bil. zasidran čoln; zibal se je sem* tertja in nekaj na njem je škripalo, tako da se J s slišalo, kakor ječanje ...
Kako se naj osvobodim takega življenja?« je prfi* udarjal Foma, gledaje na čoln. ,»KakSno .'elo mi je namenjeno! Vsi delajo ...«
Jn nenadoma ga je -presenef.u (misel, ki se mu ie dozdevala velika.
»In težko delo je. cenejše nego -lahko! Eden se uda za rubelj delu z dušo in telesom, drugi pa pobere tisoč rubljev z enim prstom ...«¦
tktette prrh.)
irtlojaj
..Soča * žt. 52. z dne 4. mala 1912,
imenovanje. — Višji policijski komi-§. v Trstu dr. Josip Mleikuš je dobil na-l^v in značaj policijskega svetnika.
izkaznice ali kakor se pokvarjeno reče I reč, ,po vrhu včasih Še prav slabo! V tem »•pasi« se bodo dosluženemu vojaku«v ob- J pogledu se mnogo greši po deželi — naj
Cesarjeve besede o spravljlvostl In Lini in dr. Krek. — One 26. nov. 1908. se poklonilo cesarju duhovstvo vseh vero-ipovedanj, da mu izrazi svoje -Čestitke k »estdesetletnid vladanja. Cesar je na uda-tostno izjavo kardinala Gruscba, ki je volil katoliSke Me ircJpfer*te; ~i*iSeL^<lS&g^ Kruzim 'te lepe besede: »Vsakdanje skrbi j       Vse nase;obČine .se naj poprimejo *te
činskem uradu odvzeli ter se bodo vrnili glavarstvu z naznanilom, 'da jih občina ne more zapisati v zapisnik o izpremembi bivališča, ker so v jezikovnem oziru nezakoniti. Dotična vojna .oblast bodo tosej morala izdati vsaj dvojezično izkaznico, sicer se vloži   pritožba r.a.; vojno mjni-
Hmgim -
[odo 'iudl vedna delile' Prepiri 'in stranke
E-^o neizogibni Vaše posilanstvo jt na tem, a učite Uudi spravljlvostl In miru, ka-Rterega svet ne more dati«.......   Iti dr.
¦Krek? Ta Človek ne pozna ne spravlji-Eosti ne miru, marveč prifc^ja v Komen ¦hujs-kai na poboj. >Nož, kol pozna, krvi je BLejen ta katoliški maziljenec. Za cesarjeve (besede se ni zmemrl nikoli, zavrgel jih je, iravljivosti in miru ni iz njegovih ust. pa mora priti plačilo za tako nečedno delo katoliškega duhovnika. Saj učijo, da ¦|e Beg pravičen! •
Srednješolsko dijaštvo v Gorici priredi svoj prvi telovadni nastop v dvorani [Trgovskega doma dne II. maja ob 8'5 uri zvečer. Sodeluje pri nastopu orkester tu-Wnjih učiteljiščnikov. Ker se čisti do-jbtček obrne v prid »Dijaške kuhinje« in [se vabila ne razpoš ljajo, vljudno tem po-iiom vabimo slavno občinstvo, da se v [obilnem številu udeleži prvega telovad-inega nastopa goriških srednješolcev.
Gospodarski položaj dežele so »pov-figova!!- lani v mesecu maju. Takrat pred volitvami. Deželni odbor je bil v polni volilni agitaciji. Sklicali so ibili konferenco in v naglici so bili modri možje skleiihi, da treba povzdigniti gospodarski položaj dežele. Povzdigovali so ga v glavnem s predavanji. Po celi deželi so gon?li slovenske in laške deželne uradnike predajat.....za volitve, in predavali so do 13. junija; po volitvalh je bil položaj »povzdignjen« in de>žela gospodarsko rešena. Troški so bili ogromni. Požrla jih je strankarska politika. — V ' deželnem zboru -letos so pa tožili, da ni denarja in izkazali so velikanski deficit. — ^(vsbnec Fon razlaga po shodfti slabe ii-'«ace države in dežel; naj pove tudi, za-fa\ so dež. finance Goriško-GradiŠčanske tako s'aba. Slabo 'gospodarstvo in strankarska politika žre in žre deželni denar......
Izvozni trg in naši okoličani. — Izvozni trg*v Gorici je zopet odprt. Na vse zgcaaj bodo nosili pridni naši okoličani sadje in druge pridelke na azvozni trg. Ta izve? ni trg da obilo zaslužka mestu, magistrat dobi lepe- denarje. Ali vedno vsako leto čujemo pritožbe, kako grdo ravnajo 'ržrk komisarji s slovenskimi kmeti in kmeticami. Zahtevamo, da to neha, zahtevamo, da magistrat pouči svoje tržne organe, da morajo postopati človeško z ijudini ne pa jih zaničevati ter jim delati ncprilike in škodo! Zahtevamo pa zajedno tudi od prizadetih okoličanov, da se 'dr žijo predpisov ter skrbijo za potrebno snago in dozorel ost pridelkov! — Žaliti pa n naj se niktir ne pustijo naši okoličani! Ako se kaj zgodi, naj nam to nemudoma javijo! Nova zmaga slovenskega jezika pil vojaških oblastih. — Ob ^r.emletu 1912. tfuošlo v obč-nski urad ;,okarje na Štajerskem več dvojezično tiskanih ,in pisali vojaških oripusinic, ki so imele pečat 'n Podpis črnovojnega okrajnega poveljnika samo pod nemškim besedilom, jedna odpustnica pa je bila za poskušnjo samo nemška.
Župan je dal vse te odpustnice vrniti celjskemu glavarstvu z naznanilom, da jih ne more obravnavati, ker se v njih slovenski jezik s tem prezira, da se poveljnik Wd slovensko besedilo ni podpisal in ker ]e .'<°dna popolnoma nemška, naj jih torej pivarstvo vrne črnovojnemu poveljni-Maribor. Fmenovano poveljništvo
fcvu
ie dalo na to spisati vse odpustnice znova ni sicer v obeh jezikih, ter je djalo pečat !n Podpis tako na sredino, da ni opaziti nreziranja, na kar jih je županstvo obrav-Jfcvalo, t. j, jih je zabil jezilo v črnovojne 'Nemke, jih je izročilo dosluženam črno-v°inikom in jim odvzelo črnovojne izkaz-"•<*, katere je vrnilo glavarstvu.
Ta novi uspeh občine Kokarje kaže, JJ je njena pritožba na c. kr. vojno in do-•nabrandco ministerstvo pomagala. Naši vojaki prinašajo domov po ve-1 samo nemške izkaznice. V občini Ko-
Sni karje
se bo to sedaj nehalo. SamoneinSke
taktike, uspeh 'bode,velik. Slovenski jezik si bode i'tem tudi v vojaških-pisarnah pridobil 'potrebno- veljavo.            .. . \*~ ' Kar. doseže občina Kokarje za sebe, lahko doseže tudi vsaka druga sklipevaje se na določbe člena 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1667. državnega zakonika št. 142.
Tako poroča cttljski »Narodni List«. Dva župana iz Goriške okolice, gg. Klančiča in Furlanija, so zopet enkrat nesramno oblajali klerikalni ':sti. O Klanci čn trdijo, .da. je.velik, nasprotnik; kolo-nov. Pri posvetovanju' o razdelitvi podpor za Goriško okolico je okr. glavar Re-bek menil, naj bi se dalo 3000 K za živila, ki bi se razdelila med kolone. Prejšnji dan je bil pri njem predsednik kolenskega društva in dr. Pavlica. — KlanČič je rekel, da je proti temu, da bi se razdelila živila društvu kolonov. Rekel je, da pozna dobro predsednika kolonov, ker je njegov kolon iti ker ga mora odsloviti. Ta predsednik M. zanemarja zemljišče, časa *pa"*irfia polno za agitacijo pri volitvah za klerikalce. Dostavil je Klančič, da kjer delajo, imata že kaj kolon in gospodar, .predsednik Mizerit pa ne dela, zato ga odslovi. Števerjanski župan Prinčič, pristaš S. L, S je rekel na to: Zupan Klančič ima prav. Škoda, da so ponedeljki in torki. Drugi župani so bili proti temu, da bi se dalo ravno ko;onom v Brdih, bili so pa za to, da naj se dajo živila tudi drugim revnejšim kmetom, ki istotako trpijo kot koloni. — Radi tega so udarili po Klan-čiču, ki je priznano dober človek. Mizerit pa naj se zahvali pri klerikalcih, ki ga zapeljujejo, ker bo moral proč s sedanjega .mesta. — če bi bil kolon proti klerikalcem, če bi agitiral proti njim, in bi bil pri klerikalnem gospodarju, potem :<bi kar zahtevali klerikalni glavarji", naj takega človeka spodi. Dobri Klančič pa i\2] bi redil klerikalnega nahujskanca, da bo agitiral proti njemu!!
V Furlanija so se zaleteli, ker se je v imenu županov zahvalil glavarju za trud pri podpori. To se pač spodobi, da se zahvali. In poudarjal je, da veseli župane, da imajo glavarja, ki pozna naše Ijudj-stvo ... Če g. Furlani ni omenil nič klerikalnih poslancev, je storil čisto prav. Gregorčič se briga za take podpore toliko, kolikor za lanski sneg, Fon pa že tako dosti kriči po okolici. Tako v nič de-vajo po eni strani g. Furlanija, po drugi pa so strašno srditi, ker ni omenil katoliških poslancev. Torej je njegova beseda vendar le nekaj vredna!
»Corriere« je že mnogokrat lagal o slovenskih otrokih, jih zmerjal in zatiiče-. val, dasi niso zaslužili »Cornerove« ro-batosti. Včeraj je ipripovedoval, da sta v ulici Morelli dva slov, otroka trgala neki dami klobuk z glave ter jej odnesla s klobuka cvetlice. Kdo to verjame, da bosta dva dečka na ulici napadla damo s klobukom ter jej strgala cvetlice? — »Corriere« je pač zopet obrekoval. Morda so storili zopet kaj nerodnega kaki laški mulci! — Zaganja se pri tem v slov. učitelje m zahteva od njih, naj naučijo otroke ,vsaj »gli elementi della civiltžu. No, no, le po-čali »Corriere«. Naj se obrne rajši do la-' škrh učiteljev, saj ve celo mesto, kakšna je laška rnularija!
Pretirane cene n& veselicah. — Po-gostoma se pripeti, da s* na kaki veselici udeležniki hudujejo, ker . livo predrago, vino predrago in jed ne: • Ino draga. Je res, da ima krčmar a-M krčmarji cesto tro-Ške pri ve .elicali s postavljanjem miz, plačevanjem osobja za to in ono, kar treba, res je, da trošKi morajo biti kriti in delo plačano ter dobiček mora biti; to je vse res, ali r-?.s je pa tudi, da se rado pripeti, da so cene pijače in jedi jako pretirane. Ljudje so nevoljni in drugič ne pridejo. Na razne veselice na deželi se zahteva ljudi iz mesta. Le pridejo, imajo velike troške že tako, potem pa naj človek še na
si torej prizadeti uravnajo veselice tako, ida bodo udeležniki zadovoljni; umeje se samo posebi, da nihče noče, da bi krčmar trpel škodo a'i tudi odrti nočejo biti ude-ležniki veselic.
Nekdo, ki rad hodi na veselice. Šp&naže je obtožen mladi ŽKL Henrik Steiner, rojen v Gradcu, p-istbien*ifa Ogrsko. Prodajal je ra'zne reči: Prodati je hotel tudi v vojašnici v Krminu. Prav rad se vozi na bJcliklju. Ker je bil na meji in je imel ravno čas, si je najel bicikelj ,in se peljal mal^e čez mejo. Ko se je vrnil, je šel med vojake prodajat svojo robo. Pri tem pa je spraševal nekega podčastnika -oddelka kolesa i jev o kolesih, kolfko so težka itd. To je zadoščalo, da so ga prijeli ter osurm'i špion.aže. Dva'meseca je bil v preiskovalnem zaporu. Slednjič se je vršila razprava v četrtek. Kakor je bilo pričakovati, je sodni dvor Steinerja oprostil obtežbe, toda državno pravdni-štvo vloži ničnostno" pritožbo in Steiner je še vedno v zaporu. Nevarno je ob meji!                                                              i
Vozni red je zopet izdal podjetni laški trgovec Teodoro Hribar, PrMožen je vozni •red vsem klerikalnim slov. listom, ki izborilo skrbijo za reklamo temu laškemu trgovcu, pa če pri tem vsi slov. manufakt. trgovci poginejo. — Vozni red Hribarjev tič:. v suknji vsakega klerikalca in napred-njaka. Drugega takega voznega reda pač ', ni. Kdaj ga napravijo slovenski trgovci? Nekdo, i Vladne podpore v ajdovskem okraju. ! — Dovoljen je znesek 35.000 K v svrho ublaženja bede v občinalh sodnega okraja ajdovskega in sicer dobi občina Črniče 3100 K, Dol-Otlica 3500 K, Gabrije 2150 K, Gojače 450 K, Vel. Zabije 650 K, Ajdovščina 1450 K, Sv Križ 4600 K, Kamnjo 1450 K, Lokavec 2500 K, Rihenberg-Brje 8300 K, Skrilje 2300 K, Šmarje 2950 K, Vr-tovin 1600 K.
Občina Rihenberg-Brje dobi vladne podpore 8300 K in sicer za popravo ceste od Britofa do Furlanih, cd Vasi do Pedro-vega, od Kodrovih do mosta na Vipavi, od Preserij do Vrha in od pokopališča do Britofa.
Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v Sežani priredi dne 5. maja t. 1. ob 2. uri popoldne tombolo s sledečimi dobitki: 1. Kvaterna 25 K. 2. Cink vina 40 K. 3. Tombola 100 K. Srečka stane 40 v.
Prvo nedeljo maja priredijo prvaški fantje na Dombravi pri Prvačini javni ples« S vir al bode domači »Sokolski naraščaj«. Največji triumt življenja je brezdve-mno dobro zdravje. Zdrav organizem, dobro stanje telesnih rnoči in veselje do življenja so dragoceni zaklašdi, ki jih moramo na" vsak način ohraniti. T-emu velikemu cilju ne služi nobena reč bolje kot »Nu-trigen«, ta idealna hranilna snov, ki oživlja kri, kosti in živce. »Nutrigen« je prava potreba tudi za zdravega človeka, bolnik stori pa naravnost greh, ako ne osveži z »Nutrigenom« svoje pojemajoče energije. Podjetje Nutrigen (v Budimpešti VII. Eli-sabethring 16. Abt. 176 pošlje .na zahtevo vsakemu zastonj na poskušnjo in tudi poučno knjigo o »Nutrigenu«.
Vojaški begunci. — Iz Krmina je pobegnil čez mejo Emil Klement, vojak 20. lovskega bataljona. Pobegnil je sedaj že, tretjič. Pobegnil je iz Celovca od 4. domobranskega polka vojak Jos. Kune, seveda tudi v Italijo.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Tromba. V teh •dveh 'lekarnah bo tudi po-nočna služba v Času od 5. do 12. t. m.
;za svoj obstanek, in dolžnost naša je, da. ga podpiramo in mu pomagamo, da končno tudi zma-ga.            - ¦             r    *'*'"•
Ljudska slavnost Sokola v Gorici dne 19. maja. —. VeseriČni. odsek dela neumorno za veselico. Za srečolov je nakupil kra-'sne dobitke, -presto* je- izbral- -na lepem .kraju o**: mirodvorski cesti, Vspored sam > ;s:to'ovadbo in igrami je<že kolikor toliko-znan. Prčivsem bedo nekaj krasnega vaje z gorečimi kiji. Tudi za zabavo in smeli bo bogato poskrbljeno. Za žalostne, žejne. ;in lačne bodo pripravljeni paviljoni, za vesele pa poskočro plesišče. Za vse fbo poskrbljeno'-'n ljudska veselica bo gotovo-.vredna proslava 25 letnice Goriškega Sokola.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je ta i)a želodcu trpeče nopreko«ljWo «re<tatv»
katero'ima prednost pred vsemi drahmi dr*
¦tiCnimi Čistil, kroglioami in greecioami.
j Cena orig. škatlje K2~
Poaarejame se >odoljsko iMled^Je.
Hollo-vs Franc. žRanjs in sol
ta ribanje ftivots, — BolcMne olajšujoče in okrepCuloJe sta-roznano Brodfit.vo proti trganja in prehlajenjn v«ake vste. OriR.steklenica K Z*-
Na prodaj po rseh lekarnah ; io mirodilnicab. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. ftorni talolnik, Dunaj,. Tttcblauben 9.
Zaloga v flori<i(  v  lekarni:   K, GironooH, O. C.rirttotoletti.
zveza narodnih dmštev.
Bralno in pevsko društvo »Jenko« v Temnici priredi — kot že objavljeno — diič 12. mala 1.1. svojo pomladno veselico s sledečim vsporedom: 1. Nagovor. 2. Venček narodnih pesmi. 3. »Pozdrav« (Fr. i''eijančič) — poje domači moški zbor. 4. >¦ Čevljar Bucek pred sodnijo« (humoreska). Pri petju, igri in plesu svira sokolska fcodba iz Maviiinj. Za polnoštevilno udeležbo se priporoča odbor-.
. goriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 26. t. m. cestno dirko Gorica-Miren-Gorica in poževo dirko.združeno s srečkanjem itd. Vsa darila bodo oprem-lena z diplomami ter se gg-. dirkači že lahko priglase.
Na 2. junija t. 1. priredi društvo izlet v Štanjel, ter se udeleži veselice bratskega kol. dr. »Ilirija« v Gorjanskem.
Obenem vabi vse gg. člane k obilni rdeležbi bratskega ikc-1. dr.. »Vrtojba«, katero priredi jutri tombolo, ples. itd.
Trgovsko-abrtne in gospodarsKe vesti.
V Nabrežlni bo 5. maja t. 1. na stro-kovno-nadajevalni šoli slovesen zaključek šolskega leta z razstavo šolskih izdelkov klesarskib vajencev in pomočnikov. Prijatelji šole in napredka so vabljeni, da se udeleže te slavnosti, ki se bo vršila ob 10 in pol uri .predpoldne v šolskih prostorih. Razstava bo odprta: predpoludne od 10. in pol do 12. opoldne in od 2. do 5. ure oopoldne.
Konjereja na Ogrskem. — Država je dala za leto 1912 ogrskim konjerejcem 3452 žrebcev na razpolago, za 158 vec kot prejšnja leta. Konjereja vrže Madža-i cm vsako leto lep dobiček.
Ztet II. okrožja v Št. Andrežu. — Priprave za zlet vzbujajo povsod veliko zanimanje. Vspored zleta je nadvse lep in bogat. C. M. podružnica, v Št Andrežu priredi paviljon, naše vrle Sokolice bodo prijazno pomagale, ^da bodo gostje zadovoljni. Za javno telovadbo, glavno točko in namen zleta, se vsa društva pridno pripravljajo. Da bo tudi vspeb. zleta odgovarjal pričakovanju, zato nam jamči (naklonjenost občinstva do Sokolstva'. Na no-1 vo vzbujeni Sokol v Št. Andrežu, s svojimi mladimi, pridnimi telovadci in telo-
Politični pregled
veselici prav presneto drago plača kako • vadkami, vodi že od začetka težak boj
Delegat proi .Masarvk se je bavii pred vsem s proračunskim vprašanjem ter kritiziral obenem način imenovanja zunanjega ministra, Nadalje se Je dotaknil prof. Masarvk tudi sklicanje delegacij.
Gtede hrvaškega vprašanja še strinja prof. Masarvk poponoma z državnoprav-.n:m.i in ustavnimi pomisleki delegata Cin^ grije, zlasti kar se tiče vprašanja imenovanja kraljevega komisarja.  -      '
Kaj L?. stvania podlaga tega imer-o-vanja?           " -      '
Ogrski ministerski predsednik. Lii-kacs je skušSl podati nekako razlago te-
g^o^c^^aiiii^i^tsfarit načelo fafav-
•     Kaj se godi »a Hrvaškeifi?
HrvatTra Spbi spoznavajo, da so en sam, narod. Šest rajonov tega iforvaško- J srbskega naroda tvori zelo veliko večino ' v" enem ddu države. Brezvestno pa je postopanje, politikov $>roti tem masam.'/- ob-.leksovMijem so Nemci m Madžari hoteli spsaviti ta narod zopet v novo afero povodom .poseta, hrvaških dijakov, v Belr gradu. Govornik vpraša zunanjega ministra, ali je-bii avstro-ogrs&i poslanik v Bel-,;| grad«, res tako otročji, da ie interveniral pri srbski vladi zaradi izmišljenih poročil nekaterm madžarskih in nemških listov. Cuvajeva diktatura ima namen, obnoviti ouap.oUtikA.jki ie cek> moo^Mo kojj^to.r ntitirafe ^»si^sraoiila.peed sx«tom aa.^s% ko se je vršil oni zloglasni veleiadajs^ki parabes,
Daraiadan dobivamo pisma iz Hrvaške in Slavonije, v'katerih se ponavlja nanovo vprašanje: Kaj -pravi k temu kralj, ali ve za te raameFe? Ni .mogoče dovolj ostro obsojal omh 4i?žavmko,v, ki dopu-Sčajc, da Madžari izrabljajo ose&o Vladarjevo v svoje »rnazane svrlte*
Za njim je govoril knez Sctovarzen-berg. — Razmerje avstro-ogrske monarhije napram Rusiji se mu ne zdi tako dobro, kakor je je orisal zunanji minister Berchtekl. To razmerja ima namen, obraniti status quo na Balkanu. Veliko vprašanje pa je, a'i te 'mogoče sedanje razmerje na BaJkanu ohraniti samo z zunanjo pg-litiko, aH pa igrajo pri tem tudi vlogo notranja politična vprašanja. V tem slučaju se je treba baviti tudi z jugoslovanskim vprašanjem, ker tvori jugoslovansk; vprašam« v monarhij? najvitalnejse vpraša n?e. (Pritrjevanje.)
Govornik .v? obrača nato proti govoru cgnkega ministerskega predsednika Liikacsa. ki je skušal opravičevati izjemno stanje na Hrvaškem z državno potrebo. Govornik je vprašal,*ali si ie bil Lu-kacs svest te svoj s izjave.
Če je tako izjemno stanje za en de! ogrske države potrebno, ni nekaka zasilna pravica, je treba pomisliti, da pride morda čas, ko bo treba tako zasilno pravico ustvariti za Kak drug del ogrske države.
Za njim je govoril Klofač, ki j2 kri-tižffal v„ glavnem smer. in principe naše zunanje politike,
Z današnjim Slovanom sovražnim Riirzom ne pridemo, nikamor in zlasti dogodki na Hrvaškem.izzivajo na Balkanu vedno nove burje splošne nevolje preri avstro-ogrski monarhiji. Ravno, z ozirom na našo balkansko politiko smemo imenovati to, kar se danes na Hrvaškem godi brezmiselno blaznost ali pa najgrši zločin. Cela avstrijska delegascija si mora biti edina v tem, da je Cuvajeva diktatura sramota za monarhijo. Hvaležnost pri visokih gospodih ni doma, toda že z ozirom na dobro ime, države in krone bi bil »mora' grof BerchtcM zlcčinstva, ki se vršijo na Hrvaškem preprečiti. Vse sile bi bil moral napeti, da obvaruje ime cesarjevo, za katerega je v mažarski revoluciji izkrvavelo več kot 40.000 zvestih Hrvatov in Srbov, eskrumbe po zločincu Čuvaju.
"Potem je ime' daljši govor Spinčič, rekoč, da dualizem in trezveza sta najhuje zadela Hrvate. V ogrske-hrvaški nagedbi ni točke, da bi je ne1 bili Madjari že poteptali.
Hrvaški narod je treba z izpolnitvijo njegovih pravic zadovoljiti. Samo tako se da narediti konec opravičenemu vznemirjenju Hrvatov in ogorčenju vsega civiliziranega sveta. S tem bo pridobila tudi monarhija na ugleda. Prvi korak mora storiti skupna vlada zlasti minister cesarske hiše. (avato odobravanje!)
Dr. Krama! je rekel, da ekspoze — ¦hvala Bogu — ni nič novega povedal. Iz . govora posnemamo torle: Ce fheče imeti Avsttija^<dobre; odnošaje z Rusijo^ je ne sme dčfaii Skmmom. sovražne poetike. To*ne velja.sattno «a Rhsijo, nego Judi za jugoslovaijske;diržave. Politika, hi se de&t na^Hrvaškem,- je nevarna. Ne za Hrvate, ker ti jo bodo: sestal v ampak za celo mo-narhijo. Avstri/ska piitžka napram Ju-, ° gosloyanom je boJ&riia notranji neresničnosti. M:mstri. vedno pravijo, da žele balkanskim narodom najbolje. A kaiko naj ti narodi verjamejo takim besedam, 3e vidijo, da se njihovirti bratom v Avstriji tako ..gody. da strmi rtaU tem, ves svet, N*»-
¦bena polHifca ni ,tako nevitfna, kakor poK- i tika, ki izgteda kot hinavščina. iGovoriti [ sladko, jdoma ;pa delati z Hudimi, kaikor se i godi na HrvaŠkem, te*ko ne gre. Kdo bo verjel v dobrohotnost do sktovawsWh narodov, če se z nafzvestejšim narodom, s Hrvati, tako dela, hi ti «° l§e katoličani, kar jih močno vleče na katoliško dinastijo. Če se. s katoliškimi ftrv^ti tako ravna — kaj naj potem pričakujejo pravoslavni narodi^ aaikami? A najhujše je, da so v to stva* zapletli cesarjevo osebo. Ta gospod, ki vlada zdaj na Hrvaškem» se imenuje kjšaljejfski komisar. Če bi se imenoval Ližkaosev ali 'Khuenov komisar, bi še ne bila posebna sreča. A da se na tak način v ljudski duši vzbuja sovraštvo proti osebi kralja, to je zločin, storjen na kroni in na dinastiji. Neodpustijivo ie, da je ogrska vlada zlorabila konstitttciionalno mišljenje cesarjevo.
I>r. BšnureHher je v kritičnih, mestoma zelo ostrih besedah našteval vse ihibe bosensfce -uprave ter slednjič zahteval nujne remedure.
Za njim je razvijal skupni finančni minister Bitinski svoj program glede anek-tiranih dežeL Bilinški sicer ni skoro ničesar novega povedal; skoro vse, kar smo sedaj sliša'i iz njegovih ust, smo že davno čuti. Toda umetnost njegovega parlamentarnega nastopa ie vplival tako, I da se je delegatom zdelo, kakor da razvija ' novi fcnančni minister nove ^eie in nov program. Na Jugoslovane ta Bilin-skijev govor ni upHva*' nesimpatično in to zaradi tega ne, ker te hilo opažati iz njegovega govora, da BHinski vendarle razumeva narodnostno vprašanje v Bosni in Hercegovini in da je prišel -do spoznanja, da tam prebiva narod, ki je sicer versko in morda tudi sodijo ločen, jezikovno in politično pa edin. To je Bilinski danes opetovano poudarjal in je slednjič tudi gktoko vplival na Jugoslovane, ko je izjavil, da Bosna-Hercegovina ni naša ko-lcn:ja, temveč dežela, ki bo napredovala skupno z monarhijo.
Poleg teijra \i imela seja včeiai iako ¦mne^-o zanimivih momentov. Po- besede je prišel tudi načelnik »Hrvaško-sloven-skega kluba« dr. Šusteršič, ki je še enkrat ponovil težnje lug.oslova.nov in opozarjal merodajne kroge, da.naj ne zanemarjajo stvari na jugu, ki so za obstoj menarhije m za dinastijo važnega pomena. Avstrija že dvakrat ni rešila svoje historične naloge. Bila je poklicana rešiti nemško vprašanje, ki se je pozneje rešilo .proti njej, bila je poklicana rešiti italijansko vprašanje in zc>p?t ie ostala izven svoje naloge. Sedaj kliče Avstrijo zopet važen zgodovinski moment. — Rešitve jugoslovanskega vprašanja naj ne zamudi.
Nemški poslanec Markhl se je čutil primoranega- zavzeti, v hrvatskem vprašanju popolnoma Madjarom prijazno stališče.
Ostro *;? strastno je napade' vlado s>2-c. dem. del. dr. Ellenhogen.. Deh dr. Čirigtija je krafko in spretno zavrnil izvajanja grofa Pejacsevicsa v ogrski dele-gaciji glede Hrvatsike.
Na to se je oglasil k besedi vnanji m\-nister grofBerGhtotd, ki je podal kratek cdgc-vor na izvajanja raznih govornikov. Poslanska zbornica ie sprejela enoglasno predlog odseka, za državne nastav-ljejice .glede- izboljšanja oziroma regula-c;je prejemkov poštnih uslužbencev. Vlada seveda se ne .zadovolji z zahtevami zbornice, kako i je to žs -tod* v plen, zadnji seji poudarjal trgovinski minister dr. Roessler. Vendar sedaj zatrjujejo, da je vlada pripravljena dati poštnim uslužbencem . nekoliko večv kakpr je prvotno nameravala in sicer mesto 3 milijonov hoče prispevati k izboljšanju gmotnega položaja s,4 do 5 milijoni.
Zbdrnica je včeraj tudi nadaljevala razpravo o reformi friišnor.ajemnfoskega -davka.
Občinske volitve na Dunaju. — Vseli 5dunajskih, občinskih   svetovalcev je 165.
Turčija  otvori  Dardanele   začasno.  — Nova nesreča.
Vladna ladja »Semendre« je v Darda-nela-h zadela na mino in zletela v zrak. Kapitan in 12 pomorščakov je utonilo, eden se je rešil.                                         . ]
Ministerski svet je sklenil Dardanele zopet otvoriti, toda pod pogojem, da si Porta pridržuje pravico, jih takoj zopet zatveriti, kakor hitro se pokaže potreba, in drugič, da se morajo ladje natančno dr- ' žati navodil pilotov. Nota se je že včeraj zvečer poslanstvom velesil izročila. Ker pa je treba mine jz vode pobrati, bo še idva dni trajalo, preden postanejo Dardanele ! proste. »Tanin« trdi, da bodo le 2—3 dni estale odprte,   potem se pa zopet zapro.
Razne vesti.                        I
Iz Homsa poročajo, da so Italijani napadli kraj L-bdo, kjer je precej turško-arabskega vojaštva. Poročilo trdi, da so : Turki in Arabci zbežali ter imeli 300 mrt-; vih. Lahi pa 8 mrtvili ter 57 ranjenih. Ma- , ^lo verjetno I — !ta':jani zasedejo baje v j kratkem oink Rfcdcs. — Turška vlada je ! zaukazala vsem ladjam, v turških -Iukalh, da se ne smejo več posluževati brezžičnega brzojava. — Turčija se je udala pritisku zlasti Rusije in otvori Dardanele — Baje so zgubili Turki že drugo ladjo v Dardanelih všteti razstrelbe *s torpedom. — Angleži zahtevajo, da naj Italija omeji svojo vojno na Tripolitanijo; oni vidijo v operacijah. Italijanov na morju njihove namene, napasti Albanijo.
Bazne vesti.
V Piilju so aretirali k dosedaj aretiranim ~ Še občinskega tajnika dr. Pali-šca in zidarskega mojstra Sfiligbja. Prvi je osumljen, da je falzificiral račune sebi v korist, drugi je- prodajal pri stavbi liceja materijal na svoj račun.                              ,
. Razredna loterija. — Odposlanci finančnega miiiiisterstva, ki so odšli v svrho študiranja nemške razredne loterije v Be^ rolHi in Hamburg, so se vrnili. Preštudirali so razne sisteme razredne loterije ter bodo sedaj, predložili finančnemu ministru svoje poročilo. Na podlagi na Nemškem obstoječih loterij in predlogov referentov, bodo pdfcim izdelali izžreibalne načrte za avstrijsko razredno loterijo. Oo poletja bo že gotovo, alrbo mogoče začeti s 1. januarjem 1913' z razredno loterijo.
Splavljšnje Llojrdpvega parnika »Ga-blonz«;— Včeraj opoldne so spustili v ladjedelnice pri Sv. Roku v. Trstu v morje no>vi(,IJoydov parnik »Gaiblonz«.
Splavljenje se je obavilo ob navadnih "formalitetah in se je popolnoma posrečilo. »Gair/onz« je impozanten parnik, opremljen z vseimi   mogočimi   udobnostmi za potnike.
»Gablonz« je namenjen za indijsko dnžfeo; in bo vozil med Trstom in- Bom-bavem. Po-polnoma dogctovljen bo- v 6 mesecih. Parnik iste vrste »Marienbad«, 'ki- ga grade tudi v ladijedelnici pri Sv. Roku, spuste v morje v par mesecih.
lOfr kron — za »brutto ščavo!« — Nekj Henrik Preti v Trstu je razžalil meseca septembra-m. 1. uradnika Frana Grudna s- psovkami »brutto ščavo, durro, co-me la sita razza«, ter ga pahnil iz svoje sobe. Griiden je vložil tožbo rad: žaljsnja časti,- toda sodnija prve stopinje je opro-stF.o Pro^i-ja, dasiravno je ta sam priznal Vsa kaznjiva dejanja, razun »brutto ščavo«. Tožitelj je vložil proti tef oprostilni Pazssdbi vzklic. Vzklicrra razprava se ja vršila pred -deželno sodnijo: Sodni ju je dvignila oprostilno razsodbo: prve stopinje,, ter Proti-ja za besedo »brutto- ščavo < in druge že: priznale besede in dejanja, obsodila, na kazen 100 kron ali. deset dni zapora ter povračilo (pravdnih stroškov, ki tudi ne bodo im j ši kakor pa kazen sama.
Odpuščali tramvajski uslužbenci v P«!iu, — Usužbenci puljskega električnega tranivaja so sklenili d,rre 30. aprila t. 1.,
lik©, da ibt je dala bol :droev& .prostJ Uslužbenci pa so k-ljub temu izostali dj 1. majnlka celi dim iz službe. Ko so J prišli,v četrtek 2. maja, zjutraj zopet slui'ž:bq, je direkcija, kratkomalo — o^sloj vila iz službe vse in obenem razpisala i' «i!es,t kondukterjev in ravnotoliko zavij čev. Vi:led tega je tramvajski promet pij polnoma ustavljen.
Dalje na peti strani.
snska Čitalnici
proda suoj
in veliko zbirko muzikalij.
Natančneja  pojasnila   da]o   v   trgovini
J. medued.
ii
ZAHVALA.
Povodom nenadomestne izgube j našega   nepozabnega   soproga očeta
Petra Birsa
nam je došlo toliko iskrenih doka- j zov sočutja, da se. čutimo dolžne | zahvaliti se v prvi vrsti si. ravnateljstvu, gg. profesorjem in gg. dijakom tuk. višje gimnazije ter vsem ! znancem, prijateljem in sorodnikom, j ki so nam stali" ob strani v teli | težkih drveli.
Bog povrni' vseni stotero. V GORICI, 4. maja 1912.
Žalujoča rodbina Birsa.i
\Pri sedanjih volitvaih je nilo treiba zasesti
7$, mandatov iz vsjsih 4 volilnih razredov. *
:.0dvte«. 78 mandatov so doslej imeli kr-
šganskisc^ij^ci 71 in socijalrH demokratje..          .. s..._______.........,
7. Fo sedaj končanih volitVarr se ti matN '.da hočejo 1. inajnlk praznovati. Ta skic? -dati ra^dele .nastopno: 1). kcSi&mski soci- ',so priobčili direkciji. Ta je pa sklep od-j^fci>64 (^guMi7)<2) socUalni demokrat- f kloniJa, sklicev.aje se na neugodne mto-ie 9 (pridobili .2) in rjerfiSki ljberateiV ki rij©lne razmere družbe in na ozire na ob-.doslej nigo tj«i zastopan- v občinskem C;nstvo. Ker so uslužbenci vztrajali pri svetu. «5, rrmndslov.                                   .   svojem sklepu, je odnehala direkcija to-
Akad. društvo »Kras« na Dunaju pri* ledi svoj redni občni zbor v pondieljeki ne 6. maia 19J2. ob 8. zvečer v Brun-!er~F3ierqueV.e 18. Geutzgasse 62 s sle-[ečim dnevnim redom: 1. "Čitanje zapis-ika; '!¦> Poročilo odbora; 3. Volitev odboja za letni tečaj; 4. Slučajnosti. — §lo-anski gostje dobrodošli! Tem potota tudi ^javljamo, da je društven naslov od 10.
bilo nič, se obrne Napoleon-proti Muratu ter -reče: NapoJjski kralj, Poglejte, zakaj ne »moremo Še obedovati? Murat je skočil v kubinjo ter se vrnil z naznanilom,- da bo kosilo kmalu gotovo. Pa 'kosila ie še ni bik). Napoleon je bil že jezen ter je velel svojemu bratu iLudoviku: Holandški'kralj, pojdite pogledat, če bomo danes splon kosili. — Nič, je rekel Metternioh, ni ,im-
:. napne j, sledeči: Dunaj 18..Scfoopen-;. pravilo na me večjega utiša nego to," da jrstrasse 75. I. & ~~~ •'•^V/^^
lauerstrasse
Na zadnjem občnem   zboru   »Akad. društva slovenskih veterinarjev na   Du-
Lju« je birizvoijen sledeči odbor: pred-iednik: Ivan Pestotnik,   podpredsednik
tedaj bo kultno kosito.
Potopljeni parnik »texas«. — Parnik Texas« je .zadel   v .smivrnsfkem  prista-. nišču na podmorsko   mino in- se potppil.
:ože Samec, blagajnik-:Raik0 Ipav^ taJ-4-^ -^ Lloyd<< pa     rte * ,da     rnik
iik: Viktor de Gleria, gospodar: Peter pitarič, namestnika: Filip Pahor, Anton Mihe ve, preglednika: Franc Veble, Franc .obnik.
Zopčt nesreča na morju. — Laški iarnik »Domenico Balduino« je ponesrečil. _ Na parniku se je vozilo. 1600 vojakov. Parnik »Domemico Balduino«, ki Je vozil 1500 laških vojakov iz Tripolisa in Derrivi hazaj v Italijo, je pri rtu Spartifento zavo-|il na pesek. Pristaniške oblasti so iz Irlessuie takoj odposlale parnike na pomoč, njaki so baje rešeni. Kapitan se je hotel ¦smrtiti, a so samoumor s silo preprečili. ioletne je bilo slalbo vreme. i Letošnje velike vojaške vaie. — Iz Budimpešte poročajo, da se prično letos jrlike zborne vaje dne 20. avgusta in da jih Kodo končali šele sredi septembra. Vadili jicdo n:ipad in obrambo reke Tise na Ogrskem. Vaj se udeležita tudi nadvojvoda Franc Ferdinand in nemSki cesar. ! Vinogradi v Porenju v Nemčiji uni-fceni vsted mraza. Iz vinorodnih krajev iJemčije se poroča, da je bil tam zadnje ledne še hujši imraz kot pri nas. V Porenju, ijer se pndeiuje svetovno znano vino, je [rta popolnoma pozebla. Izključeno je, da Sii bilo letos kaj vinskega pridelka. Vino-"efci so obupani, ker ne bodo ne letos, ne irihodnje leto, imeli skoraj nobenega prilika. Vinotržci so zvišali cene vinu. Tudi iadno cvetje je mraz uniči1!.
Zavarovalnico za škodo, ki jo pov-:roči štrajk, so ustanovili tovarnarji in fcstniki velikih rudniških ter enakih obrat-. lih (industrijskih) podjetji v Nemčiji. Na ^a način bo delavcem v bodoče težje izbojevati zmago pri štrajkih, ker bo zavarovalnica tovarnarjem vsaj delno škodo povrnila. Bogataši si znajo pomagati. S Alkoholizem v Kraljeviči. — ReSki Ftovi list poroča, da v mali Kraljeviči je p alkoholnih točarn, dovoljenih pa je še par. Polne so ljudi, ki so vsled alkohola pe tako potope1!, da nočejo pošiljati svojih ptrok v šolo. Cesto pa se vidi otroke v pganjarni. Mati je pripeljala 12 letnega otroka v zganjamo ter mu kupila čaš:co izganja. Ko- je nekdo rekel tej ženski po-peje, kako je to škodljivo, je bila vsa razjarjena nanj. — Tobak in žganje predajajo fctrokom, starim 6 tet, in to za lastni užitek!
Kdaj je Napoleon najbolj hnponifal. — Ko je bil vprašan Metternfch, veliki avstrijski državnik, .kedaj mu je Napoleon naj' polj fmponira!, je odgovoril tako-le: Po pki vožnji skozi gozdove srno prišli cesarski gostje v mesto Compiegne. Bilo je pkoli poldne, naslonil se je cesar na peč ter čakal, da naznanijo Kosilo. Ker le ni
ni zadel na mino, marveč da ga je potopila granata. Ker je parnik zaostajal za vodilno ladjo »Montanas so turški topničarji v svarilo »na »Texas« dvakrat slepo, dva- \ krat pa ojstro ustrelili. Ob četrtem strelu je zadela krog-lja parnik v sredi in je eksplodiral parni kotel. Natančnih poročil, kakq se je zgodila nesreča, pa še ni.
Hrvat na »Titanicii«. — Na ponesrečenem »Titanicu« se je vozil tudi Hrvat iz Preloščice, okraj Sisek, Ivan Jalševac, bivši narednik v deželni žrebčarni.
Ko se je zgodila nesreča, je bil Jalševac na ikrovu ter je v zadnji sili, opasan z rešilnim pasom skočil v morje. O nesreči in svoji rešitvi je sedaj pisal svojemu očetu; godilo se je tako-le:
Potnikom so začeli deliti razne alkoholne pijače, da jih opogumijo1; ko se ni daTo več prikrivati obupnega položaja, se je izda>'o geslo: »Vsi gremo skupaj v smrt!« Ko je JalŠevec čul te besede, je vzel rešilni pas in skočil v morje, ker je videl, da se v.čolne spravljajo le ženske in otroci. Telesno izredno močan, je JalŠevec pričel v morju borbo na življenje in smrt. Največja ovira in nevarnost so bili veliki kosi ledu, ki so plavali v morju. ¦Kolikor se je trudil, da bi dospel do kakega rešilnega čolna — ni mogel, Da bo sila še večja, poči Jalševcu rešilni pas. Z nadčloveškim naporom se je skušal obdržati na površini ter kot vešč plavač doseči katerega rešilnih čolnov. A bilo je zaman; umikati se je mora! neprestano kesom ledu in plavati zdaj s»:m, zdaj tje. V . tej smrtni borbi so mu začele pešati moči in ves onemogel se je končno vzpel na kos ¦ledu in od tu klical na pomoč. Po dolgem času je priplul nek parebred in ga sprejel na krov ter prepeljal v Nevv-Jork. Ali je bil ta parobrod »CarpalNa« ali kak drug, Jaiševec ne piše. Pravi pa, da ne more nihče popisu ti groze in strahu, ki je vladal •ob nesreči in katerega je zlasti sam prestal, prepuščen morskim grozotam.
Ali HetHtti svoj btnHtn?
pa to morate imeti dobre že zgotov-|iene postelje iz žime, volne ali fiiorake Fave, 1 pe posteljne odeje, trpežne fjuhe, brisalke, preproge, zave e itd. eliki izberi in po zmerni ceni nudi vse to tvrdka
Mžet & Koritnik
GORICA.
vlaku-št. 76* in prihaja v Trst ob 12. uri f{ 13 minut opoldne.
Direktni osebni vlak št. 1016-85 Be-netke«Trst prihaja v Trst 11 minut kasneje, t. j. ob 2. uri 17 minut popoldne, medtem ko se iz Vidma prihajajoči osebni vlak št. 1018-87 pospeši in prihaja v Trst že ob 4. uri 10 minut popoldne. — Ravnotako se je pospešil iz Vidma prihajajoči, osebni j vlak št. 1020-91, ki dospe v TKt-žel«b.7.. : uri 30 minut zvečer, kakor tudi direktni vlak Benetke-Trst št; 1026-89, ki" se v Sv. Križu, Orinjanu in Miramaru nič ne ustavi in prihaja v Trst ob 6. uri 55 minut zvečer. — Zadnji iz Italije prihajajoči osebni vlak štev. 1024-95 (doslej št. 1022-95) je nekoliko na pozneje preložen in prihaja v Trst ob 11. uri 13 minut zjvečer,
Glede nedeljskih in prazniških vlakov na progi Trst-Gorica, oziroma Trst-Na-b rezina se opozarja na platkate, ki so nabiti na postajah.
Občinstvo se zlasti opozarja na to, da .znižani retpitrni vozni listki za nedeljski in prazniški promet v Miramar, Grinjan in i Sv. iKrž veljajo edinole za zabavni vlak j št. 92, ki odhaja iz Trsta ob 3. uri 55 minut. Na osebni vlak št. 94, ki odhaja iz Trsta ob 4. uri 10 minut popoldne se potnikov v Miramar, Grinjan in Sv. Križ sploh ne sprejema —torej tudi za polno voznino ne.
vozni red na progi Trst - Nahrežina - Krmin.
Simplonski ekspresni vlak št. 22 odhaja iz Trsta cb 8. uri, torej 10 minut kasneje in prihaja v Krmin ob dosedanjem času; simplonski ekspresni vlak štev. 1008-27 vozi v nasprotni smeri ne da bi se dotaknil Nabrežine, preko Bivia naravnost v Trst, kamor dospe 30 min. preje kot doslej t. j. ob 9. uri zvečer; spalni voz Benetke-Budimpešta ki se nahaja pri tem vlaku, se v Tržiču odpne ter se ,z nalašč zato sestavljenim novim vlakom štev. 1004 odpelje iz Tržiča v Nabrežino k zvezi ,z vlakom št. 6. —¦ Jutranji brzovlak št. 20 v Benetke in Krmin odhaja iz Trsta 3 minute prejie, t. j. ob 5. uri 42 minut.
Brzovlak v Videm št. 28-1001 se preloži za 10 minut kasneje in odhaja iz Trsta ob 8. uri 5 minut zvečer.
Brzovlak št. 1010-23 odhaja iz Krmi-na 15 minut kasneje t. j. ob 8. ur: 45 minut in vozi z v Tržiču prevzete beneško zvezno opremo preko Nabrežine (k zvezi na vlak št. 32 glavne proge) v Trst, kamor dospe 10 minut kasneje, t. j. ob 10. uri 50 minut dopoldne.
Iz Vidma prihajajoči osebni vlak št. 1014-83 je preložen za 30 minut kasneje, posreduje v Nabrežini zvezo k ob 1. uri 45 minut iz Trsta odhajajočemu osebnemu
toploincrov   zrakomerov,   hyjjromc-trov Ju daljnogledov.
Vse po najnižjih cenah.
!;a sezona m
Došla je velika izber pornla^an' skega in, poletnega blaga.     -Krasne novitete,v daOISfctPl m
mDifillh oblekah.
Prepričajte se in oglejteisi izložbe in
zaloge j narodne tvrdke
ivančic Hurinčič
GORICA
Gosposka ulica šteu. 11.
Uzorci poitaine prosti proti vrnitvi,
Nanut ft Bregant
autorizovana staobena turdka * ^ ©opici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena dela. Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po,
najnižjih cenah.
Stenografa,
vev 3ga slov.   in   nem.   stenografije, išče odvetniška pisarna
dr. Obrito Pnc-a
v Gorici, Semeniška ulica št. 1.
I. nadstropje. Strojepisci imajo prednost Vstop tako). — Plača po dogovoru.
Ceno
Iftlpiiiiiiji
priporoča po najnižji ceni tvrdka:
ledžet i loritmk
Vcgal Corso Verdi in Via Scuole 5.
ZAHVALA.
: Tolminskim fantom in dekletom se tem potom najsrčneje zahvaljujeva za izraženo sočutje; enako gosp. Danilo Devetaku za ginljivi nagrobni govor.
TOLMIN, 2. maja  1912.
Oskar ia Franc Brešan.
pober tek!
•ˇetujemo, d« jih poakuaite
Zdrav želodec imamo in nimamo ve5 bolečin ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Pellerjeve odvajaln« rabarbara-kroglice z z^^^
"     -     one odpravijo zapeSeuoat in pospešujejo prebavo. 6 Skatel freako. i krone. Isdelovatelj samo lekarnar F. V. Feller, v Stubiui, fflsa-trg at 3« (ilrvajsKo,.
Naznanilo.
Slav. občinstvu  uljudno   naznanjam,   da   sem   prevzel zastopstvo hi zalogo moko valjčnega mlina
Vinko Majdič iz Kranja.
Priporočam se  slav.   občinstvu   za   obilna   naročila in zagotavljam točno m solidno postrežbo. Spoštovanjem udani
Peter Gruden
Srnica, Stolni tra Sten. 9.
Jos. Dekleva- Gorica
ulica Hlunicipio št 1
"Priporoča svojo bogato založeno   zalogo   vsakovrstnih strojev ter  dvo-ko'es iz prvih syelovno-znanih tovarn. Piodiijim tudi   dvokoiesa   brez zračnih Črev — isto tiari omesluje   ŽiČDO   CreOO   takozvana Stahldraht-Pneumalik. — Potemtakem odpade vsaka  poprava  na   črevesu in tudi sesal ka (Pumpa).
Pozor! ^ei)c brez lior>l{apci)ce!
Dobro krepilo za želodčno slabost
!n za one, H so.se  prehladih* ali prcnajeli ali si nakopali z rantitjinn slabih, za prebavo težkih  prevročih *li premrzlih jedi, neprijetnosti v želodcu, kakor katar, KTCS, bolečine« napihnjenost Ud.
je dr. Bngel-nov „BALDRIANUM".
BBaiariannma ss Ukaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspchom in zabranjuje tndi slabe posledice, kakor nervozitetO, nespečnost, omotico, stisko liti.
Vsled nie^ovih sestavin, k?, so samoško vino z motovilCnimi kapljicami, malinovec in CrcSnjeveo, vpliva »Baldrlanum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zajcdno krepilno na cel človeški organizem,                                                                          ,„....       t   •
Dr. Eng-e -nov JBALDRIANUM" ne vsebuje mkakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je. ce se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči
I
.»B&LDRIANUi
z   vročo vodo ter  se  mu  pridene  nekaj   sladkorja.                       3
Dr. Engel-nov ,,BaldrianumM
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh  lekarnah, mirodilnicah in boljših
prodajalnah jestvin Goriško-Grartiščanske. V Gorici, Korminu, GradiSfti, Romansu, Ajelu,  Campolongo, R nkah Tržiča, Ajdovščini, Gor. Jdriji, Tolminu,    analu, Čedada,  Vidmu,   ralmi,  Ctrvinjanu,
Ogleju itd. se dobi a v lekarnah.
Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. E-*gel-ttO?  »Baldrianum"   po  izvirnih cenah
v vse kraje Avstro-Ogrske.
-------.—  soaii se pred ponarejanjem!   • - —- - -
Zahtevajte izrecno
Dr. Engel-iiov „Balclriaiium".
v Cono!
[nastednih Jos. Terpln.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Majceno]« kupovilšče olraberikeg« io drthnejja klagi ter tkanli,-preja ii riti].
POTREBŠČINE
za pisarsics, Mita In pepetnile
Najboljše šivanke za šivalne stroje;.
POTREBŠČINE
ga krojttis in šeotjatfo.
gvetfnjlse. — R0|ni vanel. — H »Si«' tojiSlse.
tišna obuvala za vsa letne čase.
Posebnost:
Umm m ztlnlav», \nm in MfM
Najbolje cFlibljma 2aloga za kramarje krožajarje, prodajalce po aej mik in ftgih terna deželi     •*     v-—«
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oellka zaloga= = o!jkinega olja
prve vrste sajbeijž.h tv<ilk ii isto, Dalmacijo, Mite, Sari is ftce
n prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'86, 1*04 Jjg
"20, 1-2J.   5-36, 1-44. 1'60, 1"80, 2•-, 240'
za lnči pu 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.    ___-,
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno.
Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga
rriii in sveč.
Cene zmerne.
Zcbczclravn.ški in zototehniški atelje
Dr. I. Eržen
i       G03ICH
Jos. Verdi tehaliSCe Sten. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove ploščo,
uravnavanje krivo stoječih zob  Plomb.
vsake vrste.
Ordinira u suojetn ateljeju
od 9. nre dop. do 5. ure pop.
Slavni amerikanski iznaiditelj Edison hoče žisteti 150 let
in ko* se ga je vprašalo, kako hoče doseči to neverjetno visoko starost, je odgovorih
„ edino le potom pravilne prehrane".
Dognano je, da mnogo ljudi si okrajša svoje življenje ie s slabo in nepravo hrane. O Matuzalemski starosti beremo le v pravljicah, toda potom redne prehrane se da mnogo doseči. To so nam dokazali svetovni učenjaki Lahmann, Pristlev in Lavoisier.
Na temeljnih principih teh učenjakov se je izdelalo Nutrigen in ti odgovarjajo v vsakem oziru zahtevam prave prehrane.
Nutrigen ni zdravilo, ni dražilo, ki učinkuje le navidezno, pač pa idealno sestavljeno hranilo. To prednost je; izkazala analiza nekega poverjenega poskiiševališča.
Želeti Je, da se vsak posameznik prepriča o prednostih hranila Nutrigen. — Čeravno je to za nas velika žrtev, odločili smo se kljub temu poslati vsakomur brez kakoršnekoli obveznosti
pokušnjo Nutrigen in jako poučno knjigo  zastonj
tako se lahko seznani s tem kraljem vseh hranil tudi najubožnejši. — Ta 'zvanredna prilika bo trajala Ie malo časa in je v interesu vsakega posameznika, da zahteva takoj potom dopisnice to pokušnjo
Podjetje Nutrigen
Budapesf, 01!., Clisabetliring 16 flbl. 176.
floua trgouina z železnino
Pinter & kenard
$ (gorici # Kašfrdju št f.
Velika zaloga traverz, železa, ^¦-    cementa,    kuhinjske    posode, razno vrstnega orodja, za poljedelce,  mizarje, kovače i. t d. sesaik, ki >setov,  peči,  štedilnikov in   vseh  v   to    stroko spadajočih predmetov. Edina las-na izd slo val ni ca telo vadoiii drogov v Gorici. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in do«naga>    -^^ Cenj. občinstva se toplo priporočata
Pinter & Lesar«!.
»a
flč^SSSnMpSSšSSSS^H&S^SS-S ^»^SI^^C^i
Lekarna    CriStofoletti ? Gorici na iravniKu.
Trskito (štokfilevo) jetrno olje. Pose t c o sredstvo proti prsnim bolcz-
Dim in splošni telesni slab osli. Izvirna steklenica tega olja naravno mene barve po K 1'40, bele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. Raba toga olja je soseb.no priporočljiva o'rokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
r TrsRino Jetrno ojje se železnim Jodecem. S tem oljem "so opravijo v kratkem  caan  z gotovostjo
vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
--   Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.    - -¦ „¦„ • .,,=
OPOMBA. 0\je, katerega naroCam direktno iz Horvegije, prelS5e se v<"'rn v mojem kem. laboratoriju,
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   il  odjemalcem glede Ctstotc in
stalne sposobnosti za zdravljenje.-------
CristofoleUijeva pijača Is kina In želoza.
Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
$$&