Gospodarske stvari.
rrf i i   ¦
Kukovica, kako je ustvarjena in zakaj je posebno koristna gojzdom.
Kukovico vsak pozna po njenem petji, ki ima samo dva glasa. Al korist njena gozdnemu drevju se premalo ceni« Zato naj spregovorimo o tej koristni tiči kaj več.
Kukovica leže jajca od srede meseca velikega travna (maja) do srede rožnika (junija) in sicer vaacib osem dni po eno majhno skor vsakrat drugače pisano jajce v gnjezdo kake druge male tiče, na primer, tašice, pa-staričice, penice, palčka itd. Ta čudna prikazen se popolnem vjema z njenim želodcem in živenjem. Ona se namreč redi skoro samo od kosmatih gosenic, katerih se cel6 malo takih tic loti, ki živijo od črvov. In prav zato je kukovica res velika dobrota našim gozdom, kajti ravno take gosenice so največe sovražnice gozdnih dreves. Ker kukovica od tacih zel6 kosmatih gosenic živi, katere imajo več kocin kakor pa druzega života, zato je lahko umljivo, da si mora želodec svoj zelo nabasati z gosenicami, da dobiva od njih kaj živeža. V želodcu ene same vjete kukovice se je našlo poleg druzega živeža 97 že precej odraš-čenih prehodnih gosenic (Processionsraupen), kafere je ie malo minut poprej pozobala , — v drugi pa 43 popolno odraščenib, — v želodcu še druge kukovice so našli celo 173 majhnih gosenic. Zarad tega je pa želodec njen nenavadno velik in od znotraj kožuhu podoben po kocinah , ki so se vanj vbodie. Zarad ta cega velikega želodca, ki zaseda velik del kukovičnega trebuha, ostaja za jajčnjak (Eierstock) prav malo prostora. Po tem pa je tudi jasno, zakaj so jajca ku-kovična v primeri z njeno velikostjo le majhna, in zakaj jih tako počasi leže, kakor je bilo gori rečeno, vsak teden le eno. Zanimivo je tudi to, kako kukovica svoja jajca poklada v taka tuja gnjezda, kedar se v njih votlino vsesti ne more. Po natančnem opazovanji se pa godi to tako-le: Kjer kukavica zapazi tako ptuje gnjezdo, v katero kar naravnost svojega jajca položiti ne more, ga znese tikoma gnjezda na zemljo, potem ga pa rahlo prime s kljunom in ga spusti v gnjezdo.
Gotovo po vsem tem ni odveč, da bolj natanko poznamo veliko dobrotnico gozdov — kukovico.